Številka 77 TRST, v ponedeljek 18. marca 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vukl dan tuđ ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj peaamlčae Številke se prodajajo po 3 nvi. (ti atotink) i mnogih tobukarnab v fratu iu okolici, Ljubljani, Gorici, frtnju, Pc ru. fcežani, N*brežini. 8t. Laciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i ENE OGLA BO T se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stoti nk ; osmrtn ce, zub vale, poslanice, oglaae denarnih zavodov 50 stot Za oglaae v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na* aljna vrst* K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, ns i manj pa „o 10 *tot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti4'. — Fiačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Narofiolsa znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vrai^Jo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: u1. dlorflo Oalattl 18. (Narodni čom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik tonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranllnlčnl račun 5t. 841*653. V edinosti je moč' TELEFOS št*T. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Brzojavne vesti. Avstrijski ministri v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 17. Danes zvečer so ospeli semkaj rainisterski predsednik Beck soprogo, ministri Fort, Derschatta, Ko-,Lowski, Auersperg ter avstrijski strokovni poročevalci. Novo bolgarsko ministarstvo. SOFIJA 17. Novo ministerstvo je ko-.ečno settavljeno. Predsednik zbornice iudev prevzame predsestvo in notranje »ivari, Stančov unanje stvari in provizo-ično gradnje, Apostolov uk, ostali mini-tri obdrže svoje listnice. i&nes Ferdinand na grobu Petkova. SOFIJA 17. Knez Ferdinand je vče-aj popoludne obiskal grob Petkova ter i tamkaj izrazil, da je Bolgarija izgubila * Petkovu velikega patrijota. Knez si je gledal tudi mesto, kjer je bil izvršen .tentat. Zopet nesreča v francoski vojni mornarici. AJAt'CIO 17. Neki uničevalec torpedov je trčil skupaj z neko torpedovko. Vsled •ga je v prostoru za parne kotle počila . u v. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, ena \ te/ko ranjena. Št raj ki na Dunaju. DUNAJ 17. Pekovski pomočniki so klonili predlog pekovskih mojstrov, naj • obnovi staro stanje, naj pridejo po-očniki dne 17. marca zopet na delo ter -j se potem zopet prično pogajanja. DUNAJ 17. Krojačice in krojači za ?nske obleke so sklenili, da prično v po-edeljek štrajkati ter da ne pridejo na :eio. Politično pspoMi poglei na leto 1936 aa slovanskem jap. m. Ako bi bile splošne razmere v Avstro-> grški bolje urejene in povolneje, bi bila nočneja tudi obrt, bila bi bolj razvita udi industrija, bila bi živeja trgovina, il bi trgovinski izvoz veči nego /oz. Samo živahna izvozna trgovina lore dati močan polet in čvrst razvoj sem podjetjem katere si bodi vrste. In ko ni tega, potem vsa trgovina, industrija i obrt le životari in iz tega navstajajo -lomi, pogube. Posebno krizo je pretrpelo v Dal-r ciji pomorstvo. In ravno ta narodnogospodarska panoga je največe važnosti iko za Dalmacijo kakor tudi za vso dr-avo. Nu, vendar je opravičena nada, da e odpomore tudi temu zlu. Nedaljna bo-loCnost mora dati ne samo Dalmaciji, ; ampak tudi vsej naši jadranski obali, od Trsta do Špiča, močno, mnogoštevilno in organizirano trgovinsko mornarico. Dobre nade je, da z ustanovitvijo nove ladjedel-i niče v Tržiču oživi tudi naše domače ladjedelništvo, ta prekoristna in prevažna industrijalna panoga in preporojenje naše trgovinske mornarice in naše uvozne in izvozne trgovine. Potem razvijejo menda tudi ladijedelnice v Trstu, na Reki in v Lošinju živahnejo delavnost na građenju novih trgovinskih in vojnih ladij. Prometna sredstva sredstva so se pomnožila razmerno potrebam trgovin-j skega prometa v tuzecustvu, kakor tudi na prometu v inozemstvo. To je splošno dejstvo. To jc vesel znak, ki kaže na boljo bodočnost. Kakor prehodno zlo za trgovino in za promet je smatrati morda tisto po-I višanje, ki se je uvelo početkom tega leta v pristojbinah pisemske pošte, brzojavk in telefona v Avstriji. Kakor tudi v drugih državah in po-pokrajinah, tako je tudi na slovanskem jugu stanje in življensko vprašanje uradnikov, obrtnikov, rokodelcev in delavcev neprestano na dnevnem redu. In dokler se to vprašanje ne reši na potreben in pravičen način in sicer po državi in delodajalcih samih, vse dotlej bo trajala vedno iskra socijalnega in osebnega nezadovoljstva in bo silil vedno živeje izpo d vročega pepela ogenj prevelike materijalne, moralne in fizične borbe delavskega življa i za življenski obstanek. Važno vlogo v narodno-gospodarskem življenju na slovanskem jugu igrajo globoka politična navskrižja, ki umetno obstoje med narodnimi večinami in manjši-| nami. Ta politična navskrižja otežavajo toliko duševni kolikor gospodarski razvoj večin, nad katerimi vladajo umetne p o li t i čn o-a dm in i s t r a t i v n e manjšine kakor tudi manjšin, nad katerimi gospodarijo prave pretežneje večine. Slovenska manjšina v Trstu in okolici je potisnena po italijanski politično-administrativni večini, ki neče dati Slovencem narodnih šol v Trstu in jim ovira vrhu tega tudi svoboden gospodarski razvoj. Slovenska manjšina v Trstu mora torej do b iti na vsak način ljudskih obrtnih, trgovinskih in srednjih šol, gimnazijo in realko. Priznanje našim poslancem. Na včerajšnjem shodu pri Rebku je bila sprejeta ob navdušenju volilcev ta-le nam posebe do-poslana resolucija: »Zborovalci pri Rebku izražajo svoje globoke simpatije prvoboriteljem tržaških Slovencev za junaš- i nastop proti nasilnim nasprotnikom«. Volilni shod v Bazovici. Včeraj popo-ludne se je vršil v Bazovici napovedan volilni shod. katerega se je udeležilo veliko število tamošnjih volilcev. Politično društvo sta za&topala podpre ds. dr. Rvb&r in odbornik dr. Josip Mandić. Shod je bil, kakor se nam poroča jako živahen ter prinesemo jutri o istem obširneje poročilo. Dr. Radoslav Kvekič. Iz tukajšnjih srbskih krogov nam poročajo, da se je posreč lo, po velikih prošnjah, pregovoriti tukajšnjega odvetnika gosp. dra. Kvekića, da kandidira v državni zbor. Vsi Bokelji (prebivalci Boke Kotorske) so složno za gosp. Kvekića, ki je na svojo materijelno škodo zopet vsprejel kandidaturo. Naše gledališče. Sinočnja predstava j ljudske drame »Čarovnica pri jezeru« se je na splošno dobro posrečila. Vsaj našim igralcem se mora priznati, da so, kolikor se je dalo. zastavili svoje moči, da bi pripomogli igri do potrebnega učinka. In če tega učinka p o v s o d i ni bilo, je morda, prva krivda na drami sami. S kakimi neokusnimi motivi dela ta Nissel! In naj bo njegova kompozicija tehnično še tako dobra — manjka in manjka ji prave etične o-lobine. one elementarne sile, ki stresa ! ^ * : srce, ali šablonsko izraženo: poprime gledalca. Da ima igra prave moči ne bi se I bilo dogodilo, kakor se je, da se je del občinstva smejal pri nekaterih tragičnih j prizorih. — Izprcgovorimo o predstavi jutri | nekoliko več. Za praznik sv. Jožefa v Ricmanjih. O I priliki vršeče se slavnosti v Ricmanjih na ipraznik sv. Jožefa dne 19. sušca t. 1. po-; stajata izjemno imenovanega dne osebna vlaka št. 222 (odhod iz Trsta c. kr. dr. ž. ob 2 uri 26 min. popoludne) ter št. 221 (prihod v Trst c. kr. dr. ž. ob 9 uri 28 min. zvečer) na osebnem postajališču v Ricmanjih. (Zvršetek pride). Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima drevi ob 7. ari sejo v pisarni gg. dra. Gregorina in dra. Slavika. TRŽAŠKA MALA KEONIKA. Gospod Andrej štolfa je zopet napravil neko neumnost! Predsinočnjim je dal are-tovati gospoda Edvarda S. in njegovega sina Romeja. Trdil je, da je bil Romej S. v soboto popoludne v njegovi vili na Gr eti in da je tam njegovi gospi grozil se smrtjo. Romej S. je pa povedal da je bil res v vili gospoda Štolfa, a s povsem drugim namenom. Niti sanjalo da se mu ni še nikdar, da bi on komu grozil se smrtjo. PODLISTEK. .Stotnik Hvarton, ali se povrnete še Policijski komisar Osti je pa sprevidel, da je gospod Štolfa napravil budalost ter nt hotel stvari vzeti niti na zapisnik. Tat V krčmi. 2 8-letni dninar Viktor Garuzzola, stanujoči na Vrdeli, je bil šel predsinočnjim v neko krčmo v ulici dello Acquedotto. Poleg njegove mize sta sedela še dva druga človeka. Hkratu je pa Garuzzola začutil v svojem žepu tujo roko. Ozrl se je takoj, da bi videl, čegava da je ona roka, a roka je bila že zapustila njegov žep. Tedaj je pa Garuzzola segel z lastno roko v isti žep in strahom je kon-statoval, da mu je iz istega zmanjkalo po-selske knjižice in pa 56 kron denarja. Garuzzola je takoj pozval redarja in dal are-tovati onega človeka, ki mu je sedel najbližje. Bil je to 26-letni mesar Josip V., stanujoči v ulici delle Sette Fontane. Redar je tega aretoval in ga od vedel na policijo, kjer so mu preiskali žepe in res našli pri njem Garuzzolovo poselsko knjižico, a denarja ne, ker ga je bil najbrže ; izročil svojemu tovarišu, o katerem se pa j ne ve ničesar. Zasačen je bil predvčerajšnjim popoludne 28-letni voznik Josip S., ko je na južni železnici odpiral vagone z namenom, da bi kaj ukral. Odveden je bil na policijo, a tam je dejal, da je odpiral vagone, da vidi če so v istih konji, kajti pričakoval da je 6 konj, ki so imeli priti s železnico in katere je imel on odvesti v klavnico. Djali so ga pod ključ. Krvav pretep. Predsinočnjim se je 44 letni dninar Ferdinand Pahor spri v kavarni »Costanza« s štirimi njemu popolnoma nepoznanimi mladeniči. Eden teh je vzel iz žepa nožićek in z istim zabol. Pahorja v levo lice, na kar so vsi štirje po-begnili.Pahor, ki je jako krvavel, je bil ! prenešen v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v X. kirurgični oddelek. Včeraj v jutro ob 4. url so bili pa v kavarni »Costanza« kakor krivci aretovani 24-letni zidar Lenart Z., 31-letni težak Ferdinand S. in 29-letni mizar Peter S., vsi trije doma iz Kormina. Ta poslednji je imel še krvave roke. Pridržali so jih v zaporu. Društvene vesti in zabave. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in Šturje pritedi dne 19. marca t. 1. v dvorani g. Fr. Bratina v Ajdovščini veselico s petjem in igro. Začetek ob 4. uri popoludne. Vesti iz Goriške. Volilni shod v Rihembergu. V dvorani hotela Ličen držal je včeraj popoludne svoj kandidatni govor dr. Laharnar, katerega je priporočal urednik Kremžar. Shoda VOHUN 15 _ nocoj 9-a Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. KroŠnjarjevi pogledi so sledili jezdecu in -u-le ko mu je izginil izpred oči so se dvignile "iegove prsi v dolg, globok vzdih, kakor osvobojene težkega bremena. ..Dolžnik sem Vaš, Harvi," je opomnil • iaj Hvarton, ,.za tobak, ki ste mi ga pri-• sli iz mesta." ,.Če ni morda tako dober kakor prejšnji," je od\mil krošnjar. „je vzrok ta, da je iaj redko blago." rZelo dober je," je izjavil gospod Hvar-ra pozabili ste, povedati ceno." „Težko je določiti ceno — najbolje je, i prepustim to Vaši velikodušnosti," Gospod Hvarton je vzel nekaj zlatov med •rste in jili spustil v Harviievo roko, ki seje pohlepno iztegnila ponje. požvenkljala preje z njimi in jih pogreznila nato v veliko usnjato ošnjo. katero je nosil v nedrijih. Hip pozneje je stal poleg stotnika in ga .prašal hitro in odločno: „Ne!" je rekel stotnik odločno in ljubeče pogledal sestri. „Ali hočete, gospod Breza, da zapustim tako prijetno družbo, kadar je mogoče, da se je ne bom radoval nikdar več?" ..Brat, " je vzkliknila Fanika, ..vsaka šala o taki stvari je kruta!" „Jaz bi mislil." je mirno zopet pričel krošnjar, da se zdaj. ko je prenehala nevihta jenkiji lahko prično zopet gibati ... Boljše bi bilo, stotnik Hvarton. da skrajšate svoj obisk! „O," je vzkliknil angleški častnik, „od teh fantalinov se lahko odkupim vsak trenotek s par zlati, če bi imel ravno naleteti nanje Ne. ne. gospod Breza, ostanem do jutri!" „Major Andre se ni mogel odkupiti z denarjem." je suho opomnil krošnjar. Obe sestri sta se obrnili zdaj v skrbeh k bratu in starejša je dejala : „Sprejmi dober svet, brat: Harvi utegne imeti prav; njegovega umenja v takih stvareh ne gre prezirati." „Da," je dostavila mlajša," Će ti je gospod Breza pomagal, da si prišel sem, si dolžan svoji varnosti in naši sreči, dragi * Henrik, da tudi glede vrnitve poslušaš njegov j svet." ..Sam sem se spravil tu-sem in sam se lahko zopet spravim nazaj !" je ozlovoljen odvrnil stotnik. ..Breza ni imel za-me drugega dela, nego da mi je priskrbel masko in mi sporočil, če je zrak čist — in v poslednji I točki ste se bili zmotili, gospod Breza!" „Res je," je dejal krošnjar, „in vzrok več, da bi Vi morali odpotovati še danes. Potni Ust, ki sem Vam ga dal, velja samo za enkrat." „Ali ne morete ponarediti še enega Bleda krošnjarjeva lica so se pobarvala, a molčal je in povešal k tlom pogled. Po majhnem odmoru je dostavil mladi mož z veliko odločnostjo: ..Ostanem čez noč še tukaj — naj se zgodi, kar se hoče." „Stotnik Hvarton," mu je rekel zdaj krošnjar z močnim povdarkom. „Varujte se velikega Viržinca s čudno močno brado. Kolikor vem. Vam je za petami, in živa duša ne prevara njegovega očesa!" ..On naj se mene varuje!" je odgovoril Hvarton ošabno. „Vas pa, gospod Breza, oproščam sleherne nadaljne odgovornosti." „Ali mi hočete dati to pismeno?" je vprašal previdni krošnjar. „Z veseljem!" se je zasmejal stotnik. „Cezar, pero sem, pa papir in črnilo, da morem napisati odpustnico za mojega zvestega spremljevalca Harvija Brezo, krošnjarja. in tako dalje in tako dalje !" Cezar je prinesel pisalno orodje in stotnik je sestavil med veliko veselostjo zaželjeno listino v njemu lastnih izrazih. Krošnjar je vzel papir, vrgel nanj nagel pogled in ga spravil skrbno v nedrije, kjer je hranil mošnjo za denar, pozdravil rodbino in šel, kakor je bil prišel. Malo hipov pozneje so ga videli vatopiti v njegovo preprosto kočo. Ko so Hvartonovi seli k večerji, se je stotnik po mirnejšem prevdarku pa le premislil. Poklical je Cezarja in mu naročil, naj pripelje Harvija, da se še enkrat pogovorita. Kmalu pa se je vrnil zamorec z neprijetnim poročilom, da je to zdaj prepozno ; da mu je naznanila Katra, da mora biti Harvi že bosrve kako daleč na poti proti severu, ker se je, '-Iran II »EDINOST« Atev. 77. V Trstu, dne 18. marca 1907 se je udeležilo nad dvesto oseb, po večini pristašev župana Pavlice, ki so govornikoma živahno ploskali, dočim so v ozadju dvorane stoječi volilci nasprotovali. Prisotnih je bilo tudi nekaj Nabrežincev, katere se je hotelo šiloma odstraniti, ker so odločno reagirali. Ob precejšnjem hrupu -e bila proglašena kandidatura dr. Lahar-narja. Po shodu se je zbralo v hotelu Ličen mnogo pristašev Štrekeljevih, ki so burno dr monstrirali proti kandidatu, ko je odhajal. Pristaši dr. Laharnarja — okolu 30 — so pa na postaji ob odhodu vlaka, s katerim se je isti odpeljal, peli razoglavi — cesarsko pesem. Mej tem se je razvil pod predsedstvom župana Ivana Cahari-ja iz Nabrcžine improviziran živahen in dobro obiskan shod v prilog g. Štreklja. Volilni shod pri Rebku. že pred napovedano uro so bili včeraj popoludne prostrana dvorana in vsi postranski prostori natlačeni za v -dnih volilcev iz vsega ajdovskega okraja. Ob 4. uri je otvoril shod g. Alojzij Slrekelj, ki je burno pozdravljen po kratkem nagovoru predlagal predsednikom gosp. Vrčona, trgovca v Skriljah. Predsednik je nagovoril volilce, jim polagal na srce važnost predstojećih volitev ter podelil besedo kandidatu, ki je jako poljudno razlagal, kako se dobro zaveda težke naloge, katero je pripravljen prevzeti, pozvan v to od več strani. On se nikakor ne vsiljuje, kakor se ni pred šestimi leti, ko so ga volilci pozvali, da sprejme kandidaturo za deželni zbor. Kakor deželni poslanec je imel priliko skusiti, kako težko je pravilno izvršiti to breme in še težje je breme, katero bi ga čakalo na Dunaju. Sprejme pa to častno breme, ker smatra to za svojo narodno dolžnost. Skliceval se je na svoje dosedanje delovanje, pri katerem se ni nikdar opiral na strankarske koristi. Njegov program je kratek : čuvati jezik, božji dar, katerega moramo ljubiti nad vse in se zanj žrtvovati in povspeševati narodno blagostanje, ker le kdor gmotno napreduje je tudi neodvisen. Govor je bil sprejet neopisnim navdušenjem. Govoril je na to opetovano odvetnik dr. Treo, ki je dokazoval vrline in značaj kandidata Štrekelja kakor pravega narodovega sina, ki je vedno deloval v prvi vrsti za blagor kmeta, dočim je protikandidat dr. Laharnar že s tem dokazal svojo nestalnost, da je, da-si neklerikalec, nastopil kakor kandidat klerikalne stranke. Ako bi se res rešil dr. Laharnar vladnih spon, ne bo mogel osvoboditi se stranke, kateri se je vdal. Naglašal je še, da na-rodno-napredna stranka ni nikakor proti-verska ter je na mejklic glede »Soče« izjavil, da stranka ne odgovarja za pisavo »Soče«, ki ni organ iste. Govorili so nadalje učitelj Možina, učitelj Mermolja. Tema je ugovarjal župnik Kosec iz Kamenj, češ, da ni res, da 30 klerikalni listi osebno napadali poslanca Štrekelja ter začel hvaliti dr. Laharnarja. Nastal je grozen hrup, ki je trajal, dokler se ni g. župnik oddaljil z dvema pristašema. Opetovano je tudi govoril Ljudevit Mahorčič iz Sežane, ki je vsestransko in drastično slikal delovanje in nastopanje dr. Laharnarja kakor bivšega glavarja na Krasu, kjer da ni pustil najboljih spomi- tik predno se je storila noč, odpravil od doma s svojo robo. Stotniku ni preostajalo drugega nego potrpeti, da mu rano jutro da priliko za vrnitev po primerni poti. „Ta Harvi Breza s svojimi skrivnostnimi pogledi in zagonetnimi namigavanji me vznemirja bolj nego maram priznati," je rekel Henrik svojima sestrama. „Ne zapopadem, kako mu je mogoče v teh nemirnih časih potovati nenadlegovanemu po deželi," je opomnila teta Ivanka. ..Zakaj ga puste rebeli, da se jim tako lahko izmuzne vsakikrat, je več nego morem odgovarjati," ji je odvrnil nečak. ,.A general bi ne dovolil, da skrivi kdo las na glavi tega človeka. ** ..Zares se je začudila Fanika. ..Torej ga general pozna ?u •Menda." -Kaj misliš, sin moj," je vprašal gospod Hvarton, ,.da si v nevarnosti, da te izda?" „Ne," je dejal stotnik. „Mislim, da je v takih stvareh zvest in zanesljiv. Tudi ga mora nov radi svojega birokratizma. Ob neopis-nem navdušenju je bila na to enoglasno sprejeta kandidatura Alojzija Strekelja ter so volilci živahnimi vskliki obljubljali, da napno vse moči za častno zmago. Slednjič je Ljudevit Mahorčič predlagal, naj se izrazi tržaškim poslancem občudovanje in simpatije ozirom na njih junaški nastop v deželnem zboru, kateri predlog je bil sprejet ob živahnem odobravanju. V imenu Tržačanov se je zahvalil naš poročevalec. Zdravniška pomoč na Krasu. S Krasa smo prejeli: Že leto je minulo skoraj, odkar nas je zapustil obče priljubljeni in spoštovani g. obč. zdravnik dr. Viktor Gregorič ter se preselil v Senožeče. Sedaj je prišla prilika, da zopet spregovorimo o tem možu. Sedaj še le občutimo koliko smo izgubili z odižlim g. zdravnikom. V bolezni smo osamljeni in ne vemo si pomoči; kajti kdo ne ve, koliko stane zdravniška pomoč iz Trsta ! Imamo res v Sežani c. kr. zdravnika Laha, ali naši ljudje ga ne kličejo radi. Ne ostaja torej druzega, nego da ubogi bolniki romajo skoro vsaki dan v oddaljene Senožeče k priljubljenemu jim zdravniku g. dru. Viktorju Giegoriču. To je dolga pot, posebno pa po zimi v tem hudem mrazu je to za bolnike prava muka. Zato so se prošnje in klici do njega vedno množili in končno smo ga naprosili, da bi vsaj po en dan v tednu prihajal iz Senožeč v Sežano ter tam bolni- j kom delil zdravniško pomoč in na ta način jim prihranil mnogo časa, muke in velikih stroškov. Težko je bilo sicer za g. zdravnika radi obilih poslov v Senožečah odzvati se temu vabilu, a konečno se je vendar odločil, da ustreže občni želji našega ljudstva in prihajal bo torej enkrat na teden med Kraševce, katere še vedno ljubi, ki pa mu tudi s hvaležnostjo vračajo njegovo ljubezen. Bodi torej tem potom povedano javnosti, da bomo imeli od slej naprej g. dr. Viktorja i Gregoriča v naši sredi vsako sredo od 2—5 p. p. ter da bo med tem časom na razpolago vsem, ki bodo želeli njegove zdravniške pomoči. Srčna mu livala ! Tovarna pohištva i Levi Muzi ulica detla Zeza št. 46 Z A i, O Ct A : m Piazza Rosario št. I i Katalogi načrti in proračuni j| na zahtevo, ■E KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Pomolila 31 5 - ogel Via delta Sanita ANTON SKERL ■•bulk, seprlaeienl tvedeneo. Trst - Carlo Goldouijer trg n. - Trst Zastopnik tovamejolesta motokslei „M'' BV Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Ijnčt in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografoT Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kolei motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. _TELEFOn Stev. 1734. Agencija TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef, 1874 Komisije m zastopstva ===== Informacijska pisarna. ■■ Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo masio, med itd. itd. /A W / ■■ ii k $ Vesti iz Kranjske. Županom v Vipavi je bil izvoljen Jo^ip Petrovćić. Volilni shod v Ljubljani. »Slovensko društvo« v Ljubljani je sklicalo shod na-rodno-naprednih volilcev, ki se je vršil včeraj dopoludne v »Mestnem domu«. O shodu smo prejeli naslednje poročilo : Kakor smo Že omenili, vršila so se zadnji čas med voditelji narodno-napredne stranke in kranjsko skupino socijalnih demokratov pogajanja glede kooperacije pri predstojećih volitvah državnozborskih poslancev. Pogajanja so imela povoljen uspeh Soci-jalno-demokratska stranka bo pri volitvah sicer samostojno nastopila, ker hoče prešteti svoje glasove, pri eventualnih ožjih volitvah pa nastopita obe stranki skupno. Kot prvi plod zbližanja obeh strank smatrati je dejstvo, da je narodno-napredna stranka ob živahnem odobravanju volilcev na današnjem shodu v listo kandidatov za ljubljanski občinski svet sprejela tudi vodjo socijalnih demokratov g. Etbina Kristana. Dr. Triller kot predsednik shodu je v svojem ogovoru naglašal, da je Kristan znan kot energičen in delaven mož, in ker se narodno-napredna stranka, ki ima Že ! ! nevarnost, ki bi jo prineslo bivanje v mestu njemu samemu, odvračati od vsakega takega lopovstva." „Jaz mislim,u je dejala Fanika, „da ima Harvi svoje dobre strani. Skoz njegov značaj vsaj proseva nekaj takega.u ..Lojalen je !" je vzkliknila Sara trium-hijoče. rIn to je v mojih očeh poglavitna vrlina.*4 ,.Jaz pa se zelo bojim,** se je zasmejal brat. rda je ljubezen do denarja pri njem močnejša nego ljubezen za svojega kralja'" „Ce je temu tako," je pripomnil zdaj stari Hvarton, ..potem ne moreš biti varen, dokler si v njegovi oblasti. Zakaj nobena ljubezen se ne more ustaviti zlati izku-snjavi, kadar je lakomnost temelj značaja." ..In vendar mora biti ena ljubezen, dragi oče, ki se ne uda nobeni zameni. Ne res, Fanika?" „Neumnost! Tukaj je tvoja luč, čas je iti spat." (Pride še). TOVARNA POHIŠTVA IG^JAO HROft TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesatjk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih premetov kakor Trinelie za stroje m kotle, Klingerit, Pecclit, Asbest, Fiochen Graphit, trazmisijonalna jermena itd, Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zmerne. Prvo primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in spsdicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono Št. 847. - ITia dolia StaziCEie štv. 7. - Taiefono St. 84 7 Filijaiko v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozematva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Pošiljanje preteto?, ti se jemljejo na potovanje in prevažanja blaga na vse proge.) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v iastna za to pripravljena suha skladišča. gor Edini tržaški zavod za == „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOH u 1 Točim postrežba in nizke cene. I v bogati izberi, neprekosljive giede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri--— (naslednik G. Dalla Torre Giacomo Jlffacerata ulica fleli* AcpAotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. pohištvo in tapetarije KUPITE ie AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS N C* 0> — t- ® Crt CD Xfi « E en cd cd cd N C« « ca o » c.®, cd ® CO > ~ cd O- N I \ j i; " L -v' j v-3.. - ..Z i ti"* J NJ 30 cr *č5" C/S o — < < c/> o » o —• CD = ĆD tnuoiAt.m1 C t A rf O- N ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ti je ni zamenjali z naroduim vrstami Številk; •J.. PumikaCa, ki ga more Bakio takoj odstraniti ; 6. črke v ecem jek enem komadu z vz i gali (niso sprijeni z vzdigali) ; 4 Možnost . a se j.omikač lahko giblje na des^o ali na levo; 5. Trak, ee povsem tahk> odstrani; Pomikač se giblje na krogijah in ne na koldscib, zato teče gladko ; 7. Možnot-t da se iauko pomuožuje, ne da bi bilo treba odiranja« trak ; 3. Mnogo bolj \idljivo pisavo ; H. Piiprava, da se lahko napiše dopisnjce EDINOSTc štev. 77 Stran III Kakor tudi je napredoval naš čas na vaeh poljih Človeškega dela in človeškega znanja — majčken drobec „dobrega starega časa- se ga pa drži še *edno ter ga fio vedoo ni moči iztrebiti in se je zlasti v otroško vzgojo m..čao vjedel. In bitja ki fo na vsem božjem svetu najmanj zmožna brambe. ho v prvi vrsti žrtev prasnovem ga počenianja, ki razpolaga d celo vrsto „simpatičnih pomočkov-, ki uh porablja z na vev ji m Taupunjem — dosti rai5«, nego bi poklical pravega moža. zdravnika. In šele, ko so taka ma»aš>ca rd.aviia uhogo žrtev neizogibnim poslabšat j*m Dje stan a privedla do tega, da je r.uino treba poklicati zdravnika, ga pozovejo k bolniku, in zanese *e lahkj v devetdeset i*med sto Hlučaiev, da b< do dolžili njega, če bi zaradi prepoznega poklicanja ne bi bilo več m« či rešiti bolnika Dolžnost in naloga države bi bila, v karšni«oli obliki skrbeti ra raziasnitev te stvari, k*»r vsako uničeno življenje pomeni zanjo izgubo kapitala. Prav z laj ae vzgojitelji vseh dežela živahno posvetujejo o minovejši javnofti stavljeni zahtevi, da bi morah otroke pre 1 izstopom iz šole po dovršeni učni dobi v karšnikoli pri- : 5tara domača zdravilca" merni obliki poučiti o misteriju razplodbe človeškega rodu, da se tako prepn-či marsikatero hudodelstvo. Ia temu poja-mi u bi se moral priklopiti tudi poljuden pouk o racij ona ni prebrani dojfncev. V spisu „Doj*-necJ, ki ga je izdala firma R. K u f e k e, udelovalka izborne otroške moke, že vi č let prei kušene kot zdravilo za dojence. in ki se zastonj dobiva v vpaki lekarni, beremo izrek: „Kdor ho<'e vzgojiti zdrave otrok--, mora'pred vsem razumeti, kako naj jih preživlja - Branje te knjižice je najnujnejše priporočati vsaki materi_____ lepo vrsto let v rokah mestno gospodarstvo, ne boji stvarne kritike, podpirala bo Irage volje Kristanovo kandidaturo. Shod >e to kandidaturo soglasno odobril, isto-•ako tudi kandidaturo prometnega kontro-orja državnih železnic g. Dragotina Sa-ovica, ki je namenjen za naslednika ravnatelju A. Senekoviču, kateri ne re-flektuje več na mandat občinskega svetnika. Ostali mestni odborniki pa so vnovič proglasili svojo kandidaturo. Shod je potem rez ugovora odobril naslednje kandidature za ljubljanski občinski svet in sicer /a I. volilni razred: Josip Len če, Ilija Predovič, dr. Karel Triller in Uhald pl. Trnk6czy; za II. volilni razred: Ivan Hribar, dr. Danilo M a j a r o n, Dragotin Saj o vic in dr. Ivan Tavčar; a III. volilni razred : Josip Kozak, Etbin Kristan in Fran Mali y. Volilni shod pa je imel tudi važno nalogo, izbrati kan-.lidata za ljubljanski državnozborski mandat Gotovo je, da bo imel narodno napredni zastopnik ljubljanskega mesta jako težavno -taliSče; iskat bo moral zaslombe pri ob-mejnih Slovencih in zlasti pri čeških in oljskih poslancih. Kot mož, ki bi v teh t davnih razmerah najuspešnejše mogel za-topati metropolo slovensko, imenuje se lošno le župan ljubljanski Ivan Hribar. Shod ga je po nasvetu dra. Trillcrja ob burnem odobravanju soglasno proglasil kandidatom za ljubljanski državnozborski mandat. Župan Hribar na shodu ni bil 66 let stara žena je imela 16 rojstnih dnij. Kolikor let človek živi, toliko rojstnih dnevov ima ; v občini Pečke je pa umrla 6. prosinca t. 1. žena Jera Ribič, stara 66 let in io mesecev, pa je imela samo 16 rojstnih dnevov. Rojena je bila 29. svečana prestopnega leta 1840, za to je imela samo 16 rojstnih dni. Nasledki strahu se pojavljajo včasih pri otrocih v strašni meri, kakor priča sledeči slučaj : Ni dolgo, kar je skočila na Dunaju mačka na devetletnega dečka, ko je spal. Deček se je silno prestrašil in je nevarno zbolel. Sedaj ubožec ne more gibati niti enega uda. Vidna je borba mid voljo in slabostjo mišic. Ako hoče deček seči po kakšnem predmetu, se mu odmakne roka v nasprotno smer, ako ga kdo pokliče, se ne more obrniti na isto stran. Jedva pribl.ža steklenico k ustom, pade mu na tla. Tudi govoriti ne more več. Ta obžalovanja vredni slučaj more služiti v svarilo vsem , ki lahkomiselno strašijo otroke. Zabranjujte mladini kaditi! Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9— 14 ltt, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so bili pri 27 učencih jako žalostni : trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njih pamet je mnogo trpela, bili so nagnjeni pitju alkoholnih pijač in njih krvni tok je bil nepravilen ; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 20 učencev ni moglo vedno spati, eden je postal ZALOGA MOKE BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer-ju, Tsrst ulica Stadion štev. 12. Prihranitev na plinu do Podjetje Gasspar po /Istemu Wonwerma Halbmayr & Co., Dunaj Izključni zastopnik z zalogo za Trst: S. RUĐAN, Via Ctelsi št. 3 — Telef. 1889 rže sprejel ter v kratkem sklical shod, na katerem razvije svoj program. — Do-cdanjemu poslancu mesta ljubljanskega, dr. Ivanu Tavčarju, izrekel je shod zahvalo za njegovo neustrašeno delovanje. navzoč, sliši pa se, da bo kandidaturo naj- tuberkulozen. V krvi pušečih otrok se je 1 našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih. Okamenjeno drevje v Arizoni. Eno izmed najvećih prirodnih čudežev je vsekako gozd okamenjenega drevja v Arizoni. Ta i gozd se nahaja pod posebnim varstvom » Združenih držav, ter je na ta način olira-r.jen potomstvu. Okamenjeno drevje ni nikaka novost, toda gozd v Arizoni nas iznenadja radi svoje grandijoznosti. Fran-; coski list „La nature" pravi, da ta gozd zavzema dolino dolgo več milj in široko kilometer. Ves ta okraj spominja na Razne vesti. Carigrad in njegove zgradbe. Pariz bi bil v veliki nepriliki, ko bi ga v istem času obiskali trije vladarji, ker bi jih težko zamogel vsprejeti in vsakega posebej primerno namestiti. Toda turški sultan ne bi bil nikakor v zadregi, tudi če bi ga obiskalo več evropskih vladarjev na enkrat. V resnici, Carigrad ima največ ogromnih palač. Najprva je Jildiz, ki se zamore svobodno imenovati mestom s svojimi Številnimi paviljoni, vilami, ulicami in parki. Tu je bival cesar Viljem, ko je prvikrat PARIZ velika nagrada in zlata medalja. — —-- en pravi gozd. Tu je grmovja, štorov in celih debel dolgih 6o cm do 7 metrov. Nekoliko koma dov je doseglo daljavo do 70 metrov in premer do 135 cm. Eno tako okamenjeno drevo leži p*-eko vse doline in spaja en breg z drugim, za to ga tudi imenujejo okamenelim mostom. Zamore li kača hipnotizirati izbrano' Posrečilo se nam je sestaviti spopclnjen in patentiran brzi stroj za nogovice THE VldTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE TICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naSih pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poStnine prosto. — Odpošilja centrala: The Oictoria Stocking-£oom & Co. TRST, Corso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso Yt- 17. obiskal turško prestolnico. Potem je pa- Nedavno temu so konštatovaii, da lača Dolma-Bagže na Bosporu, veličan st vena zgradba s prestolno dvorano, ki kača črnica na zelo Čuden način lovi svoje žrtve, izlasti žabe. Dokazalo se je več slučajih, ko se je žaba, opazivši to kačo, tako prestrašila, da se ni mogla ni ganiti, da je vsa v strahu zakvakala, potem | obmolknila, dokler jo ni kača spopala in ! požrla. Slično pripoveduje Brelim tudi o miših in pticah. Mnogi so radi tega pri- f.pertofc •e ena največih na svetu. Tu je bil nastanjen leta 1870 cesar Fran Josip. Poleg tega so palače Bejlerbej, lepa palača tudi ob Bosporu, kjer je leta 1869 stanovala bivša francoska cesarica Evgemja, nadalje palača Ceragam, ki je sultana Abdul-Aziza stala nad 50 milijonov frankov ; potem palače Ghiok-Smijen Bejkos, Calenda itd., ne da navedemo še neštevilne vile ob Bosporu. Vse to dela Carigrad v tem pogledu naigostoljubiveje mesto na svetu. Sprehod bika po Parizu. Na pariškem kolodvoru za blago se je nedavno povodom nalaganja v vozove odtrgal en bik ter krenil po parižkih ulicah. Najprej je prebrnil neko kočijo ter prebol konja, po-j tem se je tako navdušil za bicikelj, da si ga je hotel ogledati od bliže. Biciklist je ... , , . , 1 Tužnim srcem naznanjam sorodnikom in znancem bil seveda druzega mnenja ter je zbežal , da je moja 8„proga v neko hišo, dočim je bil bik nataknil bicikelj na rog ter ga zmagonosno nesel po Pasteurjevi ulici. Tamkaj so ga ulovili mesarski pomočniki ter zvezanega odvedli zopet na kolodvor. Sledovi tega sprehoda so dovolj dragi, a plačala jih bo železniška uprava. Princ v banki. V neko draždansko banko je vstopil 27-letni princ Vincenc Windi schgratz, da se izuči bančnih poslov. Ruski dijaki v Nemčiji. Na vseh vseučiliščih v Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ore najbol jiih tovar n NajnovejSe stenske nre. Izbor ur za birmo in z* darila. Popravlja po zelo n;zkih cenah Giovanni Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli) Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst (ogel San Spiridione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne v.. , , . . . in gostilne. Zmerne cene in točna postrežba. naroČila in poprave se takoj vsprejemajo ® .. . , , . ,, . „„ f1nm Jamči se za najvećo | Stavljajo se v delo stekla tudi na dom. hitrost in točnost • Velika izdelovalnica nogovic na stroj pisovali kači moč, da more s svojim po gledom hipnotizirati, a Brehm meni, daj hitrost In točnost je to povsem lahko možno. Na Nemškem Za naročbe seje oglasiti izdelovalnici nogovic gospe _____ BROSS^ delajo sedaj v zooloških institutih poskuse j fanRy J^Jj _ |V0SSiCh ~ ul Sv. Antona Trst. Z ulovljenimi kačam.. ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. u^nhnvinflr itr i7df>lovaiec kao Vas pogorela. Vas Borsano pri Busto M ' Kozunovinar lit izaeiovaiec Kdp Arsizio v Italiji je popolnoma pogorela, ^kode je 400.000 lir. Terezija Šuber v starosti 57 let včeraj ob 7. uri zjutraj po dolgi in mučui bolezni previđena sv. zakramenti za umirajoče v tukaj»ni bolnišnici v G spodu zaspala. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri iz mestne mrtvašnice. odlikovan na razstavi v Trstu leta 18S2. suhega°ielotega 'lesi' in^lepo obdell-; Velita Z8lOK MM it! tBP Z3 TOjaSC il ® IzvrSuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za 5kodo provzročeno po moljih in po požaru. nega, kupite dilje (sfoi) v zalogi BART. BIDOLI - TRST TRST, dne 18. marca 1907. Franc Šuber, soprog v imenu žaluj« če rodbine. Zeleznični uradnik, ^^nil Ntmčiji je upisano sedaj nad njosti, z lepo prihodnostjo želi znanja t izobraženo ulica SS. JVlartiri štev. 19 Razpošilja se tudi na deželo. = SALON -■ CARLA FGNN Trst, ulica Geppa št. 18, I. nad. Izdeluje kar najhitreje j. Xehiayaa urar in zlatar TRST, Corso št v. 23. Prodaja ure in dragocenosti. Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cen smerne — Kupuje in menja. -ooo ruskih djakov, od katerih je veči del f°s8|iko°do^sSSS pS^Vlad^o ^"TraTpo^ tOIllCtC ZH Bl2S lli OSSOčSČS Židov. V Darmstadtu je od 1372 upisanih restante- Taj i >st zajamčena.__3 4 * + dijakov 523 ruske narodnosti. Nemške no- | ;„HcLo LnhinSo n" dobrem kraju blizu Ljudska kuhinja Liovdoviga »rzen^la je vine piseio, da je vsled tega v nevarnosti n* prodaj Na8!0v pove „Inserat^i oddelek Edinosti-. nemški značaj te visoke šole. | ter angležke obleke -^s ki jih izdeluje poseben krojač. Največa točnost, hitro izvrševanje po najnižih cenah ANA SEMULIČ Bogata izbera pohišiua Trst, trg Bclvedere štev. 10 Lastna delalnica, u!. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohiStva. Cene zmerne iu poit ežba poštena in natančna. Stran IV »EDINOST« štev. 77 V Trstu, dne 18. marca 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od L. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Tr»t—Rovinj—Pula (Dunaj) - jO 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7 20 0 Herpelje Divača—Danaj. S*50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rom nj—Pula (Divača—Dunaj). 7'"> B Herpelje—DivaCa—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9*20, 3, 8" 15) Ob nedeljah in praznikih : 2'26 Borit—Draga— Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje (le dO Buj) 6trlca— Jesenice— Celovec— Beljak— Momkovo. 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9-57) B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 do Gorice in medpostaje. 0 opčine- Gorica (Prvačina— Ajdovščina : _ Jesenice—Beljak— Monakovo. Ot nedeljah in praznikih : 1'J« 0 do Gorice (Prva-č na—Ajdovščina : OI HOD iz Gorice v Ajdovščino: 915, 29-°*. Prihod v Trst. V Italijo preko Kormina in Vidma 5-23 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 8'5S 0 v Komin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benke. 40 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-"" M ilan itd. Do Gorice—Komina—Červlnjana. $•25 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) ^ 00 0 do Kormina preko Bivia. 9-U5 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—l jtibljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budloipeita) Ostende. 7 55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto •V5S 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6-®£ 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6'« B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. g ao B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11*2® 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Puia—Rovinj- (Dunaj> 7*45 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 D iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. € 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in mtdpostaj. 10"^ B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih: 9'*8 " Herpelj in Divače. Vozni red parnikov. Na prodaj £^lhn°0m! I ti'IO 3-t0 6-2 Tr» -6 — 7*»5 9'— 1 2-s» 34S 4-35 746 TRST- TRST Poreč—Buje—Trst. T20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12*^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst 0 iz Monahova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 0 iz Gorice in medpostaj, 6 iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice. 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovičine) Gorice, Opčin. 0 is Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. H iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 3 - 715 12.- 12-05 1 jjo l) iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob icdiljah in praznikih: 9-*° 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mej po stajami. € 44ŠđMiM^MMMŠšfŠS^Ml Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V kanjo preko Ćervinjana In Benetk 5 50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Vicem, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 1 150 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5-50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Vioem). Prihod v Trst Iz I alije preko Červinjana in Kormina. S 40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. <}•— B Iz Kcrmina preko Nabrežine. 13-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-vi ijana. i l"28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4-iS o iz Kcrmina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vb jana. 7-J5 0 iz Červinjana. B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. lJ>- 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Z Dunaja ^Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bu.impes e in Reke. t>'30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte — B z I unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. z Dunaja, Ljubljane in Reke. z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 10-25 8-66 o 0 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo popoludne. 0 = Osebni vlak in B Brzo vlak. Električna železni ODHOD h TBfcTA : 6.02**, /.20~, 8, 8.42,9.07»*, 9.56 10.44, 11.30, 12.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.12* 2.28*, 2,44, 3 08*, 3.32**. 3-56*» 4-32**» 5 07 5.56, 628*, 6.44, 7.32, 8.20, 9 07.9-56**, 11.20 ODHOD ix OfCtN: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 819» 9-57. 9-5°*", 9,56. 10.44, 11-42**» 11-47 12.20, 12.44», 108, 1.32*, 1.44**, 1.49, 2.04* 2.20% 2 3,08», 3.56, 4.26«, 4.32, 5.07,5.31* 5-55**, 04 , 6.44. 7.32. 8.07*», 8.12, 9.07, io.39**, 10.44. * f?wno ob neleljali ii. p.»mikih Ust oli Ir-pcm rreiatuu. * * Ho kclcđTora đrfaTn*- it'.enJ« ozir. odhod z lite postaje. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Tarniki odpotujejo vsaki dam) TBST-M1LJE: (par. „Epulo" in „Gianpaolo") 8 — 12-is 2*30. 4'10, 6"50 *) B. MARC& MILJE "(ob^edeljah in praznikih) 8 —, 12-—, 2*80. 6 4*. M1LJE-TRST I ™ 3'22, 5*2®. MILJE-?. MARCO: (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30, 1-30, TRST-KOPER : (par. _Santorio\ „S. Giusto" in „Ca-podistria") 7 45 12*—, 12*2®, 2 4*2°. (ob ne-nedeliah in praznikih); 7-50. 11-—, 12.™ 2-J5, 5. KOPER-TRST: 6-45, 7-45, 9 —, l'jj®, 3'^. (ob nedeljah rn prazn.): 6'15, 7*45, 9'—, I —, 4'—. TRST-IrOLA PIRAN : 10 30, 4 —. PIRAN TRST: 6 30, 12». TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) UMAG-TRST: 6 —. TRSl-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittknovi, Poreču in Veraaru) torek, četrtek in foboto : 6'—. ROVINJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7-30. TRST-PULJ: PoStni parnik. (Vstavi se: v Hranu, Salvore, Umagu, CittJmovi, Poreču in Versaru. vs> ki dan : 7 30. PULJ-TRST: (Poštni par.) vsaki dan: 6*30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinju) v ponedeljek srelo in petek : 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5— * Eventuelno. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR-GRINJAN: vsaki dan 9.30 in 3 — GR1NJAN-MTRAMAR-TRST: I—, 6 —. TRST-SESLJAN-TRŽIČ (Monfalcone): 3 —. TRŽIČ-( Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GRADEŽ : (parnik „Magdala") v torek, četrtek in soboto: 12' —. GRADEŽ-IRST: ponedeljek, sredo, petek: 7—, Dalmatinska proga Avstrijski Lloyd. KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v Četrtek: 8-—, vstavi se: v Pulju, M. LoSinjn, Zadaru, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11*'5. Nazaj iz Kotora v petek 1"— v Trat v soboto 4-45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s Črto v Bari. KOTOR-KORFU: v torek 8—, vstavi se:vv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru. Dulcinju. Medui, Durazzu, Šs. Quaranta. V Korfii drugo sredo 9'30. Nazaj iz Korfii v Četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6"—. METKOVIĆ! (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj ii Metkovića v nedeljo 8 30; v Trst v torek 130. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. MET K O VIČ I (B): v Soboto S 30, v Metko-vič v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8-30; v Trat petek 6'—. Z»ezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuseppina) 4'30. KOTOR: (p.„Duiro vniku)v četrtek 4 30 vstavi se: Zadru. Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku. Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. ^Bojana") z Obotti (Skadar). KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. „Salona") v soboto 6'—; vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. REKA-METKOVIĆI-KOTOR : četrtek 12-— (opoldne (p. društ. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru i j od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trat v ponedeljek 11 — METK O VIČI: (Rism- ndo) (poštni) v četrtek 4*—. J.azaj v Trst v četrtek 8i5. Beneška proga. i TRST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trgta ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska proga. ; TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (pcčemti 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trat-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob G—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8'J0 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Aiek8andrjska proga. TRST-ALEKSANDRIJA: (brzoparnik) vsak teden iz Trata v Četrtek 11-30, v Brindisi pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5'— v v Trst sredo 11"—. Ta parnik ima zvfczo z ekBpresnim ! rzovlakom Ostenda Trat. (Llovdovi parniki vož jo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštanco vsak teden. Trat-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo po-poiudne. Amerikanska proga: Trst-New-York Austro-Amerleana Delniško pa miško društvo Parnik Dan odhoda: „Gertyu ...........19. Marca »Francesca"..........23. n .,Giulia"......................6. Aprila n Laura"...........13. „Eugenia"..........20. „Sofia Hohenberg' ......27. „ „Francesca" ..........11. Maja „Gerty" ...........18. . „ Laura' ...........28. n „Giulia"............1. Junija „Eugenia"..........15. n „Sotia Hohenberg"......22. „Francesca" . •.......29. Z 10 2 sobicami, kletjo ; krasno teraso na stlen-hiše; razgled na morje; plinova raz.cve. tljava, voda, vrt, stranišča closet, k. prej ob moiju za 20 kabin — vse nov- Cenjeno 40000 kron. Na nrnrla i v Piranu zemljišča za I ia yi uuaj gradnjo dvorcev, okolu 12.000 štiij-metrov; krasen položaj, blizo morja, skupno s že dogotovljeno kopeljo. Cenjeno 5 kron po štirj Na nfA/j^i sta v Izoli dva krasna I ld yI UUdJ dvorca s parkom, skupno 2700 štirj. metrov za 30.000. Na nrn/lai nova hiša prosta davka, lld piUUdJ 2 balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano s krasnimi kvadreli. dve pripravljeni kopeli ob obali, 170 sadnih dre ves,8 orhidej in mnogo trt. Hiša je blizo pomola in železniške postaje. Cenjena na 30.000 kron. Na nrnrlai dvorec ob giavni cesti II