Rokounjcic
September 2015, letníl XVI, številka 7, izid: 24. 9. 2015
2	OGLASI
Rokovnjač
vwvw.208energy.com/si-si
M
wdm
a
T II V
PREBUDITE SVOJO NOTRANJO ENERGIJO Z NOVIM PEUGEOTOM 208.
■iH
awards 2015
Uta &
3
ZEZA 99EDR.
«i LET ivHRMiiaii
£¡££¡,£¡1	JAMSTVA
AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / KOVINSKA BARVA / /EČFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK
PEUCEOTpripohoCaTOTAC Ponudbo veja za peugeot 208 Active 1,2 z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo ter večfunkcijskim zaslonom na dotiki. Ponudba je veljavna do 31. 12. 2015. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 208 Active (1,2 82) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV 13.869 EUR, mesečni obrok je 99 EUR pri 28,73 % pologu in ročnosti 48 mesecev, zadnji obrok 37 % od maloprodajne cene vozila, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 22 .07. 2015 znaša 0 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, stroški odobritve financiranja znašajo 0 %, skupna letna obrestna mera je 0%, financirana vrednost 9.884 EUR, skupni znesek za plačilo 13.869 EUR, stranka prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km, pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 L/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
NOVI PEUGEOT 208
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00	KONCESIONAR LETA 2014
	
3. dobrodelni pohod Modrih noViC na Sv. Primoz!
toloz •015
f: Og^en\. \ : tfiuz^u,
•. MengeS7a .
\ godba'- .•
SE VIDIMO V SOBOTO, 26. SEPTEMBRA!
DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN.
Celoten izkupiček prijavnin gre v dobrodelne namene!
MERKUR^
ZAVAROVALNICA
■fir
Gostilna Pri planinskem orlu
MUNOTEST

september 2015
UVODNIK 3
Barvito
Vsebina šeste letošnje številke Rokov-njača je v
veliki meri namenjena številnim prireditvam, ki so se odvijale
ob prazniku Občine Lukovica. Letos jih je bilo res veliko. Osebno sem zelo zadovoljen, da smo jih lahko predstavili tudi skozi številne in predvsem kakovostne fotografije. Tako je pred vami zelo barvita in slikovita predstavitev dogajanja v minulem mesecu.
Zagotoviti kakovosten slikovni material je temelj vsakega tiskanega medija in to je bila tudi ena izmed točk v programski zasnovi trenutnega uredništva. Slednjo sem predstavil na poletni seji občinskega sveta 1. julija 2015, ko sem podal še poročilo o delovanju glasila v preteklem štiriletnem mandatu. Osnutek programske zasnove trenutnega uredništva z mandatom do leta 2018, temelji, kot sem pisal že v enem izmed prejšnjih uvodnikov, v delu minulega štiriletnega obdobja. Zdaj je to tudi uradno potrjeno s strani občinskih svetnikov. Vesel sem, da so bili zadovoljni z našim opravljenim delom in da lahko nadaljujemo z začrtano potjo. V osnutku je tako zapisano, da je treba spremljati delo občinskega sveta in občinske uprave. V glasilu je treba prostor nameniti posameznikom, društvom in organizacijam iz Občine Lukovica, ki so s svojim delom, aktivnostjo in uspešnostjo zanimivi za celotno dolino Črnega grabna. Vsekakor pa je namen glasila tudi spodbujanje k vključevanju v družbeno življenje kraja in aktivno sodelovanje pri razvoju celotne občine, saj so prebivalci mnogokrat preveč pasivni. Nadaljevati je treba dobro sodelovanje s spletno prat-formo Mojaobčina.si in uradno spletno stranjo Občine Lukovica, kjer prihaja do izmenjave podatkov in je splet nadgradnja ter dopolnitev glasila Rokovnjač. Sicer pa smo v uredniškim odboru ves čas - in bomo tudi v prihodnje - odprti za nove ideje.
Leon Andrejka
odgovorni urednik
VSEBINA
Govor župana	4
Turistično-predstavitveni film	7
Rekonstrukcija cestišča v Krašnji	8
Blagoslovljen zadnji dom v Šentvidu	9
Razstava Zaprašene podobe	10
12. srečanje ljudskih pevcev	11
Moto dirka	12
Tekaška jesen ŠD Prevoje	13
Srečanje vaščanov vasi Koreno	16 Godbeniki na dnevih narodnih noš 17
Moje pesmi, moje sanje	18
Večer z veterinarjem	19
Prijetno na Menini planini	20
Turnir v metanju podkve	21
Tekaška jesen ŠD Prevoje	22
1. šolski dan v Blagovici	23
A
Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 29. oktobra 2015; rok za oddajo člankov je 20. oktober 2015 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na fotografiji: Utrinek z novega predstavitvenega filma občine Lukovica; foto: proBakster.
OBČINSKI PRAZNIK
Rokovnjač
Govor župana Mateja Kotnika na občinski slovesnosti
Dragi občani in občanke!
Zelo sem vesel, da se vas je toliko zbralo na letošnji občinski slovesnosti, kljub temu da nam je nekoliko ponagajalo vreme. Letos je na naši prireditvi v ospredju Človek. Vse preveč namreč pri svojem delu opažam, da imamo danes cel kup dobrin, ki nas zaposlujejo, pa vendarle nisem še videl toliko zgubljenih in votlih pogledov, toliko praznih oči mladine. Kar opažamo, je, da nam nekaj manjka. Manjka nam nekega vzgiba, nagiba, želje, hotenja, cilja - vse to danes pogrešam(o). In kdo pravzaprav manjka? Človek z veliko začetnico. Prav njemu je posvečena letošnja občinska proslava, da bi lahko skozi slovesnost spoznali tudi ljudi, ki so s svojim delom na nek način - ali kot nagrajenci ali kot gostje - prispevali k temu kraju, mu nekaj doprinesli. Oni si drznejo, si upajo in tudi stopijo korak naprej. Ne glede na to ali so mladi ali stari, saj v novem predstavitvenem filmu sodeluje 200 ljudi, naših občanov, od dveletnih otrok v vrtcu do mojega prijatelja Tila, ki jih ima 95. Če ne bomo storili tega, kar znamo, in če ne bomo izpostavili sebe, bomo zamudili svoj čas in ne bomo dali vsega tistega, kar je v naši moči, temu kraju, tej domovini in konec koncev tudi samim sebi.
Pred časom sem nekoga vprašal, če lahko pomaga pri izvajanju nekih projektov. Veste, kaj mi je odgovoril? »Sem govoril z nekaterimi ljudmi, ampak so rekli, saj župan meni ni nič dal, zakaj pa bi?« To vprašanje je
postavljeno popolnoma napačno in je grozno. Prvič: župan ne more ničesar dati, ker nič ni njegovega. Župan je samo prvi uradnik na občini. Župan izvršuje proračun, ki je strogo določen in lahko »zapravlja« samo toliko, kolikor je zapisano v proračunu. S svetniki se seveda borimo, tudi za to, da bi pridobili kaka sredstva ter potem z njimi pravilno razpolagali. Skratka, vse je postavljeno, tako kot mora biti, v skladu z zakonodajo. Ampak, če se vrnem k vprašanju oziroma temu odgovoru, ki je po mojem mnenju napačno, bi se le to moralo glasiti: »Kaj sem jaz dal tej občini? Kaj sem jaz dal tej skupnosti? Kaj sem prispeval k temu kraju? Kaj dajem k temu kraju?« In on bi odgovoril: »Grem zraven in grem pomagat, ker želim temu kraju nekaj prispevati, ker želim temu kraju nekaj dati, ker želim pustiti svoj pečat, tako kot so ga mnogi pred nami.« Tak odgovor bi bil zelo dober. Ni treba, da je župan Matej Kotnik, lahko je kdor koli drug. Lahko se vas zamenja mnogo, ampak vedno ostanemo mi. Le mi sami nosimo odgovornost do svojega kraja, skupnosti in končno samih sebe. Ko pogosto gledam, kako se borimo, da bi speljali nekatere projekte, za katere potrebujemo veliko več časa za papirje kot za samo izgradnjo, je težko razložiti ljudem, ki pridejo in vprašajo: »Zakaj še niste začeli?« Nismo začeli, ker nekdo v vasi ne da soglasja za to. Nekdo od občanov zavira cel projekt in to je tisto, kar je včasih boleče. Po drugi strani pa, kot mi pravimo na občini: »Če ljudje nečesa ne želijo, jih ne bomo silili.« Ampak, vendarle večina od nas spoznava, kaj je prav, večina od nas ve, kam vodi korak, kaj je prav in kaj je pravi cilj za vse, kaj so naša hotenja in naše želje. Želim, da bi vsi skupaj spoznavali, kaj se v občini dogaja, zato smo pripravili film o naših dosežkih. Nikdar nisem v svojih govorih na občinski proslavi govoril o tem, kaj smo naredili. Včasih grem na kakšno občinsko proslavo in poslušam: »Naredili smo 2000 metrov kanalizacije, 100 metrov asfalta, 50 metrov tega, 200 metrov onega ...«, to je zgolj golo naštevanje, statistika in številke. Mi sami moramo videti, kaj smo naredili, kaj delamo, kako se trudimo in zakaj ter kako lahko s temi financami, ki jih imamo in so skromne, naredimo čim več. Upam, da nam bo to uspevalo tudi naprej in bomo skupaj složno vsi prispevali k dobrobiti naših krajev, pa najsi bo to prek občine, prek svojih društev ali kot vsak posameznik s svojim znanjem, s svojim talentom, ki ga ne skrivati, ampak ga pokažimo. In to je moč tudi videti na letošnji občinski proslavi. Naši ljudje so pripravljeni svoj talent predstaviti, pokazati, jim ni nerodno, to počnemo s ponosom in mi moramo biti ponosni nanje. To niso edini, še mnogo takšnih vas je in ti zaslužite vse priznanje in pohvalo - ne samo od mene kot župana, ampak vseh nas, ki tukaj živimo, bivamo, smo si sosedje in imamo drug drugega.
Osrednja proslava ob prazniku Občine Lukovica
Zvoki skladb iz instrumentov članov Godbe Lukovica so v petek, 4. septembra, v Šentvidu pri Lukovici naznanili začetek proslave ob prazniku Občine Lukovica. Župan Matej Kotnik je v slavnostnem govoru poudaril, da opaža, da imamo dandanes cel kup dobrin, s katerimi se ukvarjamo, ampak kljub temu še ni videl toliko praznih in votlih pogledov mladine. Ob tem je dodal: "Danes manjka nekega vzgiba, želje, hotenja in cilja. Manjka človek z veliko začetnico in prav temu smo namenili proslavo." Skozi dve uri in pol dolg program, ki ga je s humornimi vložki povezoval znani radijski in televizijski Denis Avdič, smo tako lahko spoznali posameznike, ki so tako ali drugače zaznamovali prostor v dolini Črnega grabna. Še pred tem pa je bil premierno predvajan novi turistično-predstavitveni film občine Lukovica, ki ga občinstvo pozdravilo z bučnim aplavzom.
4
Dobitniki občinskih priznanj
Motokrosist Klemen Gerčar
september 2015
OBČINSKI PRAZNIK 5
Fičo ljubitelja in zbiralca starih avtomobilov Zvoneta Dolenca
Dvigovalka uteži Petra Pavlič
Najprej je več kot tisoč obiskovalcev zaploskalo letošnjim prejemnikom občinskih priznanj: Robertu Kotniku, Antonu Cirerju, Mirku Bergantu, Mirku Podbelšku in Janezu Jarcu - Žanu. Njihovo delo smo lahko spoznali v kratkih video projekcijah. Za bralce Rokovnjača smo podrobnejši opis nagrajencev in razlago pripravili v posebnem članku.
Poleg omenjenih so bili na proslavi še podrobneje predstavljeni nekateri posamezniki, ki so z življenjen in delom obogatili naš prostor: flavtistka Maruša Urankar, motokrosist Klemen Gerčar, vsestranski Maks Verderber, ljubitelj in zbiralec starih avtomobilov Zvone Dolenc, pesnica Zvezdana Majhen, dvigovalka uteži Petra Pavlič in vokalna skupina Mladost. V filmih in sproščenih pogovorih z voditeljem Avdičem smo tako lahko izvedeli marsikatero zanimivost. Recimo, da svetovni prvak Klemen Gerčar željo po hitrosti sprošča na urejenih motokros progah, na cestah pa se z motorjem ne vozi in zato tudi nima izpita za motor, da je glas o predsedniku in ustanovitelju Fičo Kluba Slovenije Zvonetu Dolencu segel vse do Japoncev, ki so ga pred časom obiskali in posneli film o njem, ter da je bila Maruša Urankar, ki izhaja iz neglasbene družine, v 3. razredu osnovne šole prepričana, da ne bo sprejeta v glasbeno šolo, sedaj pa je flavtistka, tudi članica Godbe Lukovica, v Nemčiji diplomirala in nadaljuje s študijem magisterija. Te, kot tudi osebne zgodbe Maksa Verderberja, ki je z željo po uspehu v rani mladosti odpotoval prek številnih držav in uspeh doživel v Londonu, Zvezdane Majhen, ki letos pričakuje izdajo 50. knjižnega dela in Petre Pavlič, ki je do zdaj postavila že 30 državnih rekordov v dvigovanju uteži, so vsekakor, kar je bilo omenjeno v uvodnem nagovoru, stopili korak naprej in so lahko zgled vsem ostalim.
Tako kot se je proslava začela, se je tudi končala - z glasbo. Najprej so se s pesmijo navzočim predstavile članice Vokalne skupine Mladost, povsem ob koncu programa pa so zaigrali še člani ansambla Igor in Zlati zvoki, ki so v čast Slavka Avsenika zaigrali nekaj njegovih najbolj znanih melodij.
Leon Andrejka Foto: Rok Majhenič
Pesnica Zvezdana Majhen
Vsestranski Maks Verderber	Vokalna skupina Mladost
Dobitniki občinskih priznanj
Robert Kotnik
Robert Kotnik je vrhunski športnik, ki večino svojega prostega časa namenja teku. Že od malih nog je navdušen tekač, danes pa član Atletskega društva Mass Ljubljana. Naporni vsakodnevni treningi, ki se jih udeležuje, so mu prinesli vrhunske rezultate. Na maratonih in tekih v Sloveniji zaseda prva mesta, prav tako so zelo opazni njegovi nastopi v evropskem merilu, kjer z rezultati sega po najboljših mestih. Konec leta 2011 je doživel nesrečo, ki pa mu ni vzela poguma za nadaljevanje športne kariere. Nasprotno, Robert še z večjim zanosom trenira in vztraja na svoji začrtani športni poti. Leta 2012 mu je za las ušel nastop na poletnih olimpijskih igrah v Londonu, tako doma kot tudi v tujini pa je eden izmed najboljših promotorjev Občine Lukovica. Občinski svet Robertu Kotniku podeljuje plaketo Občine Lukovica za izjemen prispevek k razvoju športa v Občini Lukovica.
Anton Cirer
Anton Cirer je že dolga leta izkušen čebelar in promotor čebelarstva v Občini Lukovica, saj že od malih nog nadaljuje družinsko tradicijo. Vse do ustanovitve Čebelarskega društva Lukovica je bil aktivno vključen tudi v Čebelarsko
družino Lukovica. Tako na državnih kot tudi mednarodnih ocenjevanjih dosega najvidnejša priznanja kakovosti medu. Pri čebelarskem delu sta z ženo Joži neraz-družljiv par. S svojo čebelarsko dejavnostjo po vsej Sloveniji odlično promovira Občino Lukovica in je svojo pestro ponudbo medu iz različnih slovenskih pokrajin ter s ponudbo medenih pijač dopolnil še z vrhunskim izdelkom najboljših čebelarskih strokovnjakov, penečo medico. Za svoja prizadevanja k dvigu slovenskega čebelarstva je prejel tudi najvišje priznanje Antona Janše I. st., ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Anton Cirer med čebelarji nesebično deli svoje nasvete in pomoč pri reševanju težav, predvsem je njegova velika zasluga za zdravje in obstoj čebel v naši dolini. Ne smemo pa spregledati tudi njegovega velika prispevka k izgradnji Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici.
Občinski svet Antonu Cirerju podeljuje plaketo Občine Lukovica za izjemen prispevek k razvoju čebelarstva v Občini Lukovica.
A
Mirko Bergant
Mirko Bergant je od leta 1995 poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. V tem času 20 let je že kmalu po ustanovitvi občine organiziral vzpostavitev celotnega sistema podpore delovanja, operativno vodil delovanje štaba in se ob tem tudi osebno angažiral. Pod njegovim vodstvom se je civilna zaščita uspešno opremila in zagotovila potrebna materialna sredstva za delovanje. Vseskozi dobro sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini in Gasilsko zvezo Lukovica ter zagotavlja sodelovanje obeh institucij ob naravnih nesrečah. Ob njihovem nastanku je poskrbel za vse nujne akcije in dejavnosti, koordiniral delovanje civilne zaščite, gasilcev in ostalih organov. Zaslužen je za hitro in uspešno delovanje med dogajanjem in izvedbo najnujnejših aktivnosti po poplavah, korektno pa vodi tudi delovanje občinskega štaba ter zagotavlja njegovo strokovnost in odzivnost.
Občinski svet Mirku Bergantu podeljuje plaketo Občine Lukovica za izjemen prispevek pri razvoju in krepitvi delovanja civilne zaščite v Občini Lukovica.
Mirko Podbelšek
Mirko Podbelšek je že 54 let član Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica in več kot 40 let aktivni član Planinske zveze Slovenije. Vseskozi je tekmoval na gasilskih tekmovanjih, bil dolgoletni mentor gasilskim desetinam, namestnik poveljnika, poveljnik društva in deloval v raznih komisijah. Kot član gasilske enote Papirnice Količevo, s katero je tekmoval 30 let, se je leta 1993 udeležil gasilske olimpijade v Berlinu in postal nosilec gasilske olimpijske medalje. Aktivno se zavzema tudi za delovanje Planinskega društva Blagovica. Bil je pobudnik njegove ustanovitve, na njegovo pobudo pa sta nastala tudi nova Rokovnjaška planinska pot okrog Občine Lukovica in Razgledni stolp na Rebru nad Dolinami pri Trojanah. Po njegovi zaslugi imamo v občini med prvimi v Sloveniji na planinskih poteh pravilno nameščene nove napise smernih tabel, skupaj z ženo Anico pa oskrbujeta približno 20 km dolgo planinsko pot od Motnika do Moravč.
Vidni sadovi njegovega dela delujejo v dobrobit celotne družbe, zato Občinski svet Mirku Podbelšku podeljuje plaketo Občine Lukovica za izjemen prispevek na področju gasilstva in planinstva v Občini Lukovica.
september 2015
OBČINSKI PRAZNIK 7
Za smeh je poskrbel voditelj Denis Avdic
Janez Jarc - Žan
Janez Jarc - Žan že 54 let svoje znanje deli z drugimi. Bil je učitelj na podružnični šoli Češnjice, kjer je vzgajal in izobraževal mlade ter vaščanom kot zagnan posameznik pomagal pri izgradnji novega vodovoda v Češnjicah. V svojem življenju je aktivno deloval v svetu krajevne skupnosti, kjer je pripomogel k obnovi in asfaltiranju cest v naseljih Prevoje in Šentvid. Kot član čebelarskega društva je na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo ustanovil čebelarski krožek, skupaj z otroki je ustvarjal in žgal izdelke iz gline ter jih navduševal za likovno umetnost in ustvarjanje. Ob upokojitvi je začel ustvarjati tudi sam, tako izdelke iz gline kot tudi iz lesa, s katerimi bogati razstave doma in v tujini. Dober glas o občini širi s stalno postavitvijo jaslic na Blejskem otoku in Sveti Gori. Kot zagnan gobar prireja vsakoletni piknik za upokojence Občine Lukovica in jih o gobah tudi pouči. Občinski svet Janezu Jarcu - Žanu podeljuje plaketo Občine Lukovica za izjemen prispevek na področju izobraževanja, kulture, umetnosti in varovanja narave.
Turistično-predstavitveni film občine Lukovica
Novi turistično-predstavitveni film občine Lukovica je namenjen prepoznavnosti. Scenarij je nastal s pomočjo Produkcije Bakster d. o. o. v preteklem letu. Film obsega 42 različnih setov, ki so bili s sedemčlansko ekipo posneti na 31 različnih lokacijah občine in v skupno 11 snemalnih dneh. Film prek lokalnih društev in osnovne šole vključuje 200 sodelujočih. Skozi zgodbo filma mladi par od njunih prvih korakov do poroke in družine spoznava ljudske običaje in navade v naših krajih. V nadaljevanju (stara) starša raziskujeta znamenitosti občine, skupaj pa okušajo tradicionalne dobrote lokalnih ponudnikov. Skozi zanimivo zgodbo tako v kratkem filmu spoznamo občino Lukovica. Film bo objavljen na spletni strani in You Tube. Z njim se bomo predstavili tudi na svetovnih festivalih tovrstnih filmov, kjer upamo na dobre uvrstitve in si želimo, da film v našo občino privabi več obiskovalcev.
Katka Bohinc
OBČINSKA UPRAVA
Rokovnjač
Minister Dejan Židan na obisku v Občini Lukovica
V četrtek, 27. avgusta 2015, nas je s svojim obiskom počastil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Dejan Židan. Županu Občine Lukovica Mateju Kotniku je z zadovoljstvom povedal, da večkrat obišče Črni graben, in sicer Čebelarski center Slovenije na Brdu.
"Zadovoljen sem, da si je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzel čas in nas obiskal," je dejal župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Meni, da je minister probleme, s katerimi se srečuje občina tudi s področja gospodarstva, poslušal in sprejel z razumevanjem ter s svojim pogledom nanje pokazal voljo do pomoči. "Predvsem sem ga prosil za pomoč glede rešitve strategije razvoja prostorskega plana in občinskega prostorskega načrta. Rekel je, da bo s svoje strani poskušal narediti vse, kar bo v njegovi moči in predal svojim ljudem." Med drugim ga je Kotnik popeljal po občini Lukovica in kot je razbral iz njunega pogovora, je tudi minister ugotovil marsikaj novega o naši občini. Slednjega je presenetilo, da nimamo nobenega dolga in rešujemo probleme zelo racionalno. »Čeprav smo omejeni s podporo evropskih sredstev, smo z razpoložljivimi sredstvi naredili res veliko. Prav tako sem mu pojasnil, od kod do kod segajo meje občine Lukovica in da pravzaprav nismo tako majhni,« je še dodal župan, ki je po obisku predstavnika vlade zadovoljen, da nas je njen predstavnik tudi malo bolje spoznal. Minister Židan je po svojem obisku povedal: "Tu sicer nisem prvič, saj kot minister podpiram delovanje Čebelarske zveze Slovenije in njihovega Čebelarskega centra Slovenije, ki ni poznan le pri nas, ampak tudi širše. Zaradi tega vašo občino prepoznavajo tudi po svetu, saj je med glavnimi sodelujočimi pri svetovnem dnevu čebel, za katerega lahko rečem, da je mednarodni projekt. V zadovoljstvo mi je, da je na območju občine Lukovica v razvoju tudi kmetijstvo, s čimer me je seznanil župan. Popeljal me je po občini, skupaj pa sva obiskala tudi eno izmed največjih podjetij v občini - Hofer. Moram reči, da osebno cenim, če trgovske verige razumejo slovensko proizvodnjo hrane in dajejo možnost slovenskim pri-
delovalcem hrane, da prek njih pridejo v stik s slovenskimi kupci. Po koncu obiska ugotavljam, da ima občina Lukovica marsikaj za pokazati in želim vse dobro ob nadaljnjem razvoju.« V pogovoru z županom, bodočim direktorjem Hoferja Matevžem Martinučem in direktorjem logistike Markom Polakom je pozdravil nabor slovenskih izdelkov na Hoferjevih trgovskih policah, saj se njihovo število iz leta v leto povečuje kot tudi čebelnjak poleg njihove poslovne stavbe.
Za občinsko upravo Lea Smrkolj
8
Dokončana rekonstrukcija cestišča in obnova vodovoda v Krašnji
V	sredo, 16. septembra 2015, je potekalo uradno odprtje rekonstrukcije cestišča in obnove vodovoda v naselju Krašnja, čeprav sta bila slednja že nekaj časa v uporabi. Investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in rekonstrukcija cestišča so se namreč začela izvajati v lanski jeseni, končno podobo cestišča pa so dopolnile talne oznake ter uradno odprtje z blagoslovom.
V	sklopu obnove vodovoda v Krašnji so bili zamenjani vsi hišni priključki na trasi rekonstrukcije cestišča. Ob tem je bil obnovljen tudi vodovodni priključek, ki sega do Podružnične osnovne šole Krašnja. Krašnja je dobila novo kabelsko kanalizacije javne razsvetljave, kjer so sodelovali tudi Elektro Ljubljana, v sodelovanju s Telekomom Slovenije pa je bila zgrajena tudi kabelska kanalizacija optičnega omrežja. Celotna rekonstrukcija cestišča obsega dolžino 800 metrov, prav tako pa je bilo zgrajenih 700 metrov pločnika za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Na odprtju nove pridobitve v Krašnji so se tako med drugim poleg obiskovalcev po njej sprehodili godbeniki Godbe Lukovica, krašnjanske otroke pa je o varnosti v cestnem prometu podučila celo Pika Nogavička. Čeprav je bila izvedba projekta izziv za Občino Lukovica tudi s finančne plati, je župan Matej Kotnik na odprtju dejal, da se je kljub povečanemu znesku gradnje postorilo še marsikaj drugega. Celotna vrednost investicije rekonstrukcije cestišča Krašnja z izgradnjo enostranskega pločnika je tako znašala 143.000 evrov, dodatnih 117.900 evrov pa je bilo zaradi obnove vodovodnega omrežja do Podružnične osnovne šole Krašnja namenjenih še dodatno naročeni rekonstrukciji in adaptaciji cestišča ter obstoječega pločnika od križišča pod lipo do šole.
Za občinsko upravo Lea Smrkolj
Foto: Rok Majhenič
september 2015
OBČINSKA UPRAVA 9
Blagoslovljen zadnji dom v Šentvidu pri Lukovici
Pokopališče v Šentvidu pri Lukovici je dobilo novo podobo. V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je v nedeljo, 20. septembra 2015, potekala sveta maša z blagoslovom v cerkvi sv. Vida v Šentvidu, nato pa se je blagoslov nadaljeval na novem pokopališči v Šentvidu.
V letošnjem letu je bila izvedena zaključna faza ureditve pokopališča v Šentvidu pri Lukovici. S tem so dokončno uredili notranje poti, potekala je ostavitev obeležja, uredili so prostor za raztros pepela pokojnikov in horikulturo. Novo podobo pokopališča je že 24. avgusta dopolnil novi pokopališki križ, ki so ga pripeljali z vlačilcem in postavili. Izdelalo ga je podjetje Pučko d. o. o. njegov podstavek in vgradnjo pa zidarstvo Resnik s. p. Izdelan je iz brušenega armiranega betona in brez podstavka v višino meri sedem metrov. Njegova teža brez podstavka znaša približno tri tone in pol, zato je bila zaradi samega transporta na pokopališče izvedena zapora glavne ceste, celotna montaža pa je potekala nekaj več kot tri ure. Ob postavitvi je bil prisoten tudi župan Občine Lukvoica Matej Kotnik povedal: "Čeprav je bilo res turobno in oblačno vreme, je na križ obsvetlilo sonce, ko smo ga postavili na svoje mesto, kar se mi zdi dobro znamenje."
Za občinsko upravo Lea Smrkolj
V Lukovici in na Brdu zaključena rekonstrukcija cestišča in investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu
S septembrom so zaključili in uradno odprli tudi dela na rekonstrukciji cestišča Trg Lukovica II. faza in investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu Lu-kovica VH Brdo I. in II. faza. Odprtje je potekalo v sredo, 16. septembra 2015, v sklopu prireditev ob občinskem prazniku.
Že ob koncu lanskega leta so se zaključila investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu Lukovica VH Brdo ter rekonstrukcija cestišča Trg Lukovica II. faza. V okviru rekonstrukcije cestišča je bila tako zgrajena nova meteorna kanalizacija, vključno z novo javno razsvetljavo tudi kabelska kanalizacija javne razsvetljave in kabelska kanalizacija optičnega omrežja. Središče Lukovice je tako z ureditvijo odseka pridobilo novo podobo, konec avgusta pa je Občina Lukovica v sodelovanju s podjetjem JKP Prodnik kot upravljalcem gospodarske javne infrastrukture na področju vodooskrbe v občini Lukovica, pristopila k obnovi vodovodnega cevovoda Lukovica - VH Brdo - II.faza, kjer je bila skupna dolžina 806 metrov. V sklopu obnove glavnega vodovodnega sistema so se tako obnovili tudi hišni vodovodni priključni, ki se povezani s predmetnim vodovodnim cevovodom, hkrati pa so obnovili tudi spodnji in zgornji ustroj dotrajanega asfaltnega cestišča. Obnova vključije širitev cestnega telesa in kontroliran odvod meteornih voda s cestišča. S tem so tudi omogočili večjo varnost vsem udeležencem cestnega prometa, z izgradnjo dela pločnika med Brdom in Šolsko potjo pa še posebno šolarjev, ki ta odsek ceste uporabljajo za vsakodnevno pot do šole in domov.
Za občinsko upravo Lea Smrkolj
10
DOGODKI
Rokovnjač
ZAPRAŠENE PODOBE: fotografska zapuščina Franceta Cerarja
¡¡m
MUZEJ NOVEJŠE ZGOHUVINESLOVENIJE
Muzej novejše zgodovine Slovenije in Občina Lukovica
Prve septembrske dni je fotografska razstava Zaprašene podobe našla svoje domovanje v Pungar-tnikovi hiši v Lukovici. Vsem, ki ste si vzeli čas in si razstavo ogledali, se iskreno zahvaljujem. Hvala za vaše pohvale in predloge k izboljšavi, te so vedno dobrodošle. Hvala tudi vsem tistim, ki ste mi s svojim znanjem in vedenjem priskočili na pomoč pri dokumentiranju dogodkov in oseb na fotografijah. Upam trditi, da se bo naše sodelovanje z Občino Lukovico nadaljevalo tudi v prihodnje in da bodo številne ohranjene fotografije, tako Franceta Cerarja kot tudi ostalih fotografov, katerih dela hranimo v muzeju, imele možnost še kakšne predsta-
vitve v Lukovici.
Rubrika ostaja aktualna še naprej, zato ostaja aktualna tudi prošnja, da nas kontaktirate v primeru, da prepoznate dogodek, osebo ali kraj. Tokrat izjemoma dodajamo fotografije iz otvoritvene slovesnosti, katerih avtor je Leon Andrejka.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Ljubljana
Kustosinja: Andreja Zupanec Bajželj andreja@muzej-nz.si telefonska številka: 01/300-96-24
Razstava Zaprašene podobe
Občina Lukovica je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije priredila fotografsko razstavo, fotografsko zapuščino Franceta Cerarja ter razstavo rezbarskih in glinenih izdelkov Janeza Jarca Žana. Odprtje je bilo 2. septembra 2015 ob 19. uri v Pungartnikovi hiši v Lukovici.
Na ta čaroben večer se je zazdela Lukovica kot prava prestolnica kulture, kjer se je zbralo lepo število kulture željnih obiskovalcev, ki smo lahko uživali v dobri uri kulturnega programa, v katerem je sodelovala Glasbena šola Polton, ki je začela s kulturnim programom.
Dela Franceta Cerarja je predstavila kustosinja Andreja Zupanc Bajželj, ustvarjalno delo Janeza Jarca - Žana pa likovni mentor Marijan Vodnik. France Cerar, ki je bil rojen 1904 v Rafolčah, je bil elektrotehnik, ki je delal kot elektromonter, bil pa je tudi radioamater. Zanimala ga je kinematografija, navduševal se je nad inovacijami. Že leta 1930 je po svoji hiši napeljal elektriko, izdelal malo elektrarno na vetrni pogon, izdelal slušalke za poslušanje radia in domači kinoprojektor. A njegova največja ljubezen je bila fotografija. Cerarjevo fotografsko zapuščino sestavlja okoli 4000 različnih posnetkov, ki prikazujejo življenje in dogodke na širšem območju Lukovice. Fotografsko zapuščino Franceta Cerarja so njegovi dediči podarili muzeju in s tem omogočili, da jo lahko
vidi širša javnost. Sama razstava na štirinajstih fotografijah, kot prvem sklopu razstave prikazuje raznolikost ustvarjanja Franceta Cerarja. Drugi sklop fotografij je izbor družinskih fotografij, tretji sklop prikazuje dogodke v širši okolici Lukovice, mladinske akcije, podobe vojne, osvoboditve in četrti sklop, ki prikazuje XI. olimpijske igre v Berlinu. Iz fotografij je moč začutiti utrip takratnega časa, težke zgodbe, ki jih je pisalo predvojno in vojno obdobje, obenem pa prikazujejo talentiranost samouka in njegovo iznajdljivost. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije še vedno upajo, da bodo ljudje na slikah prepoznali svoje prednike in jih o tem tudi obvestili.
Na ogled je bila postavljena tudi razstava rezbarskih in glinenih izdelkov upokojenega učitelja Janeza Jarca - Žana , ki je svoj prvi izdelek dokončal leta 1952. Pri svojem delu uporablja predvsem orehov les, ki mu je strukturno najlepši. Najljubši motiv so mu živali in ženske podobe. Umetnik je tudi sam spregovoril nekaj besed, predvsem o tem, kaj mu tako ustvarjanje pomeni; čutiti je bilo njegovo ljubezen do lesa in rezbarjenja samega.
Program je povezovala Andreja Čokl. Nekaj besed je spregovoril tudi eden od »krivcev« razstave, župan Občine Lukovice, Matej Kotnik, ki je z veseljem povabil v obnovljene prostore Pungartnikove hiše, v upanju, da bodo v njih lahko gostili še druge kulturne dogodke, obenem pa po ogledu razstave povabil na pogostitev, sproščen pogovor in srečanje s potomci Franceta Cerarja in z Janezom Jarcem - Žanom, ki je dejansko prinesel prijeten zaključek kulturnega večera zaprašenih podob v Lukovici.
Marjetka Vrbnjak Foto: Rok Majhenič
september 2015
DOGODKI 11
Dvanajsto srečanje pevcev ljudskih pesmi
Ob praznovanju občinskega praznika se vsako leto zvrsti veliko število prireditev in srečanj v občini Lukovica. V Krašnji so bili tako v soboto, 5. septembra, kar trije dogodki. Že dopoldan je bila v sklopu praznovanj Razvojnega centra Srce Slovenije, ki letos praznuje 15 let, pri Matožet delavnica peke kruha v krušni peči in v Pavletovi hiši ogled muzejske zbirke, ki sta jo vodili mladenki Lucija Dolinšek in Brina Tič. Slednji sta bili zelo veseli pohval obiskovalcev, tako da bosta drugič ogled še raje vodili. Že dvanajsto srečanje ljudskih pevcev, ki ga organizira KUD Fran Maselj Podlim-barski Krašnja, so letos uvodoma popestrili z branjem odlomkov Potresna povest pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega, ki je opisoval življenje v Gabrovcu, kakor je poimenoval Krašnjo v pripovedi. Slabo vreme je tudi letošnje srečanje prestavilo v gasilski dom in preprečilo uvodno petje pod lipo na Kanalu. So pa zato številni obiskovalci in nastopajoči slišali kako velika, raznolika, gostoljubna in prijazna je naša občina. Tako lepo je župan Matej Kotnik predstavil naš kraj in še poudaril, »da ohranjajmo to, kar je našega«.
Spet so se pred obiskovalci zvrstili in zapeli ter zaigrali pevci ljudskih pesmi skoraj iz vse Slovenije. Že samo iz Savinjske doline sta prišli dve skupini. Letos so belokranjske Kresnice menda odletele nekam drugam, so pa prišli tamburaši in nam pričarali iz svojih tamburic lepoto, kjer rastejo bele breze. Bila so zastopane Primorska, Gorenjska in Suha krajina. Pevci skupine Zvon s Turjaka so zapeli znano Ribniško, vendar so poudarili da oni pojo tisto pravo, ki jo je spisal Janez Podboj. Pravijo, da se vedno vračajo k izvoru. K izvoru pa se vračajo tudi pevci skupine Kantadore iz Gradina, ki so svoj nastop nadgradili še s pesmijo v starem italijanskem narečju. Takih pesmi menda danes ne pišejo več. Seveda ne smemo izpustiti dveh krašenjskih skupin pevcev, ki vsako leto znova dokazujejo, kako lepo znajo zapeti. Blagoviška skupina, ki je prisotna vseh dvanajst let, pa je zapela pesem, ki so jo prepevali na prvem srečanju. Posebne pozornosti je bil deležen sedemletni Žan Novak, ki je zaigral dve pesmi na svojo malo harmoniko. Z leti bo zrasel Žan in zagotovo tudi harmonika.
Srečanje sta spretno povezovali Irena in Brigita. Vsem nastopajočim sta Vera Be-guš in predsednica KS Krašnja Urška Kos podelili priznanje in knjigo, ki je zahvala in hkrati povabilo za naslednje leto.
Milena Bradač
Tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera
Turistično društvo Gradišče, je v nedeljo, 13. septembra, organiziralo že 12. tek okoli jezera. Letos je bilo vreme zelo naklonjeno tekmovanju, saj je pri vabilo kar rekordno število tekačev. Tekmovalo je kar 273 tekmovalcev, med njimi 25 predšolskih otrok. Za 12. tek so uvedli dve novosti, in sicer tek na 300 m za najmlajše predšolske otroke ter ukinili tek na dva kroga. Tako so starejši otroci tekmovali na 1200 m, ženske in moški pa na 4200 m ali 12.600 m. Najmlajši tekačici na teku sta bili stari 2 leti, najstarejši tekač pa je bil star 76 let. Po teku je bilo seveda poskrbljeno za okrepčilo in dobro vzdušje. Uradne rezultate si lahko pogledate na spletni strani TD Gradišče.
Erika Cerar
12
DOGODKI
Rokovnjač
Dirka za Veliko nagrado Lukovice
340 krogov v šestih urah
Združene moči članov AMD Lukovica in Moto kluba Rokovnjači so se že tretjič izkazale za odlično ekipo pri organizaciji vztrajnostne dirke z mopedi. Veliko dela s pripravami in uskladitvijo vseh vpletenih smo v zadnjem tednu premagovali predvsem s pravim klubskim duhom, ki nas povezuje ob takih dogodkih. Poleg številnih sponzorjev, ki so pomagali pri ureditvi prizorišča in s prispevki za nagrade, je neizmerljiv delež prispeval Avto Kveder. Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Po lanskoletni prvi dirki oktobra 2014 se je pojavila želja po več dirkah, hkrati pa so tovrstne vztrajnostne dirke začeli organizirati tudi drugje - spomladi je bila dirka v Kamniku, septembra pa v Ivančni Gorici. Z organizatorji se že dogovarjamo za prihodnje leto, da bomo ustrezno uskladili datume in se bodo lahko ekipe prijavile na več preizkušenj. Na jesenski dirki za Veliko nagrado Lukovice, ki je potekala 19. septembra 2015, je sodelovalo 26 kvalificiranih ekip s spomladanske dirke in ena povabljena ekipa motokrosista Klemena Gerčarja. Za prestižen naslov zmagovalca dirke se je tako skupaj potegovalo 81 dirkačev. Vozniki so najprej opravili tehnični pregled, prevzeli transponderje za časomerilstvo, si ogledali progo in nato ob 14.00 startali v teku do motorjev. Start je spektakularno popestrila še jata golobov, ki jih je izpustil naš simpatizer Brane.
Proga je potekala po asfaltu in po peščeni podlagi, kjer se je še bolj pokazala tehnična pripravljenost voznikov. Sodniški del so profesionalno prevzeli člani AMD Lukovica, iz vrst MK Rokovnjači pa so bili redarji. Tekmovalce so vseh šest ur bodrili navijači ob progi in na tribuni, za tehnično brezhibnost motorjev pa so poskrbeli v boksih. Štiri ekipe so zaradi različnih okvar motorjev odstopile.
Po šesturni vztrajnostni preizkušno so si prvo mesto pridirkali Anže, Dino in Rok iz ekipe Modri Dirkači, na drugo mesto so se uvrstili Suli-čarji, za njimi pa Flexer racing team.
Za najboljših deset ekip so nagrade prispevali Avto šola Šmarca, Avto Cerar Seat, Cilinder.si, Frčomoto, Pustolovski park GEOSS, MN Group in Kobal transport.
Anže Kočar Foto: Martin Vesel
Sončen pohod in deževen piknik
Zaključek poletja v MK Rokovnjači
Začnimo tokratni prispevek z zgodovinskim utrinkom: prvi klubski pohod smo člani MK Rokovnjači izpeljali pred enajstimi leti, ko smo mladi moto navdušenci razstavili motor in ga po delih nesli na Triglav. Pri Aljaževem stolpu smo motor sestavili in ga zagnali. Zgodovinski dogodek, na katerega smo še vedno ponosni ...
Letos smo za naš klubski pohod izbrali predzadnjo avgustovsko soboto. Skupaj z družinami smo se odpravili na Menino planino, kar je bil ravno pravšnji zalogaj za ne preveč vnete hribolazce, predvsem pa je bilo to prijazno do naših najmlajših članov.
Prvo soboto v septembru smo organizirali tradicionalni Moto piknik. Tudi letos nas je ponovno zalival dež, tako da je zdaj že jasno, da so za moto piknik gumijasti škornji obvezna oprema. Letošnji moto piknik smo popestrili z moto igrami za otroke - tekmovali so v metu gume. Sicer je bil za otroke največja zanimivost na pikniku kres in velike količine blata, za odrasle pa tradicionalni golaž, čevapči-či in ponudba za šankom. Prijetno druženje kljub deževnemu vremenu.
Anže Kočar
september 2015
DOGODKI 13
Otvoritvena ribiška tekma vseh prevojskih bajerjev
Ribiška tekma je bila v nedeljo, 29. avgusta, na preurejenem Španovem bajerju. Na tekmo se je prijavilo 63 tekmovalcev, 26 pa se jih je lahko pohvalilo z ulovom.
Po štirih urah športnega lovljenja rib je v skupni konkurenci zmagal Jure Križ-man, ki je ujel za 5,74 kilogramov rib, drugi je bil anglež Peter Budai, na tretje mesto pa se je zavihtel Božo Lakosil. V ženski konkurenci je zmagala Leopoldina Kveder, med mladinci pa Jernej Bartol.
Predsednik Ribiškega društva Črni graben Janez Križman je bil z obiskom tekmovanja in piknikom, ki se je zavlekel dolgo v noč, navdušen. "Po vsem tem, kar smo naredili na tem bajarju, smo si vsi skupaj takšen žur tudi zaslužili," pove Križman. "Srečelov in tombolo smo izpeljali s pomočjo sponzorjev, ki jih je bilo več kot trideset, generalni pokrovitelj aktivnost, ki jih izvajamo v našem društvu, pa je Matija Gracar - gostišče Čebelica.
Zmagovalcem je čestital tudi župan Matej Kotnik, ki je navdušen nad obnovljenim Španovim bajerjem izrazil spoštovanje do opravljenega dela in hkrati ribičem iz društva Črni Graben čestital za lepo izpeljano tekmovanje. Španov bajer
"Ko smo iz rok Ribiškega društva Bistrica prejeli Španov bajer, je bil zapuščen, zaraščen, poln alg, skratka v katastrofalnem stanju. Za obnovo smo potrebovali več kot 1000 ur dela, vloženo pa je bilo za več kot 25.000 evrov sredstev," je povedal Križman. Bajer smo predhodno izpraznili, ga očistili mulja, pokosili travo in goščo v okolici. Uredili smo potke in popravili ceste, uredili odvodnavanje, hkrati pa smo obnovili tri brane - zapornice. Uredili smo še dva biotopa za dvoživke na Španovem in Nackovem bajerju."
Andraž Kopitar
Ribiško tekmovanje za pokal Občine Lukovica
Tokratno tekmovanje se je odvijalo po večdnevnem slabem vremenu in deževju na nedeljo, 6. septembra 2015. Po otvoritveni tekmi pred dobrima dvema tednoma je bajer na Prevojah spet gostil ribiče, tokrat nekaj več kot trideset.
Slabo vreme je botrovalo dejstvu, da je bila četa tekmovalcev nekaj manjša kot na prvi, otvoritveni tekmi. V konkurenci 32 tekmovalcev je prvo mesto zasedel Ado Kustelj, ki je ujel skoraj deset kilogramov rib in tako za slab kilogram rib prehitel drugovrščenega Jožeta Smrekarja. Več kot tri kilograme manj je ujel tretje uvrščeni Marko Lampič in zato prejel najmanjši pokal.
Janez Križman, predsednik Ribiškega društva Črni graben, je povedal, da je neizmerno zadovoljen z obiskom tekmovanja, predvsem pa ga navdušuje pogled na prelepo okolje, ki so ga člani društva z nekaj pomoči simpatizerjev ustvarili z lastnimi rokami. O RD Črni graben
Ribiško društvo Črni Graben ima v svojih vrstah 110 članov. Križmana zelo veseli dejstvo, da je med ribiči tudi veliko predstavnic nežnejšega spola, včlanjenih pa je več kot 40 mladih. In to mladih po letih poudari Križman, saj po stasu jih je še veliko več, se pošali. Najmlajši med njimi je 8-letni Jernej Bartol, najstarejši član pa je Boro Dovžan, ki pa svojih let noče izdati, češ, da izgleda vsaj desetletje mlajši. Lahko zato krivimo ribiško druščino? Zakaj pa ne!
Andraž Kopitar
Foto utrinek
Ko obtičiš na avtocesti za dobre tri ure, brez vode in sonce vroče sije. Ko si obkrožen s samimi tujci, ki sploh ne vedo, kako se razvrščati, ko poslušaš obupano mukanje krav, ko malo naprej krulijo ubogi pujski, ko policaj veselo fotografira helikopter, ki snema prizorišče nesreče, ko končno zagledaš izvoz iz avtoceste.
Milena Bradač
14 INTERVJU	mm Rokovnjač
Simon Burja -raziskovalecjam
Naša mala občina premore resnično veliko število izjemnih ljudi, ki s svojimi dejanji, znanji in sposobnostmi krepko presegajo naše meje občine in tudi države. Vendar pa jamarjev ni kaj dosti med njimi.
Simon, ste vi edini jamar v Črnem grabnu?
Čeprav je jamarja res bolj malo razširjen šport, bi se nekaj jamarjev še našlo.
Kdaj in kaj vas je tako prevzelo, da ste se začeli ukvarjati z jamarstvom? Je potrebnega veliko predznanja za raziskovanje ali je dovolj že močna želja in volja? V katerem jamarskem društvu delujete?
Z jamarstvom se ukvarjam približno sedem let. Že prej sem se potapljal in ker sem se potapljal čedalje več v naših jamah, sem vse prevečkrat zašel tudi v »suhe« jame. Ker so jame postajale tehnično zahtevne, sem se vpisal v najbližji klub, to je DZRJ Simon Robič Domžale. Za samo jamarijo ni potrebno neko predznanje, obstajajo pa tudi tečaji, kjer lahko zainteresirani dobi tehnično znanje, ki je potrebno. Dobi tudi uradno licenco (dovoljenje za samostojno raziskovanje) za raziskave.
Tudi na območju Dolenjskega in Kočevja je veliko jam. Malo drugačne so visokogorske jame, kjer jih največ najdemo na območju Kanina.
Kraške jame so večinoma izdolbene iz karbonatnih kamnin. So vse jame iz teh kamnin, oziroma iz katerih so še?
Da, kraške jame so iz karbonatnih kamenin, večinoma apnenčastih, saj se kalcij raztaplja v vodi in se potem pod zemljo izloča iz vode, kjer nastajajo značilne kraške strukture. Obstajajo pa tudi drugačne jame, na primer vulkanske jame, ki so drugačnega izvora.
V knjigi Jame in jamarji sem prebrala, da je jamar kot geograf, ki mora novo celino šele odkriti in narisati njen zemljevid. Verjetno ste se vi s to ugotovitvijo pogosto srečali.
Jamarji raziskujemo območja, ki jih ne moremo naprej predvideti, kaj se bo našlo. To je tudi srž jamarije, saj nikoli ne veš, kaj te čaka za prvim vogalom, ožine vode, velika brezna, konec, nov začetek ...
Pri nas je najgloblje raziskana in znana tako imenovana jama, če je to jama, Divje jezero pri Idriji. Koliko je vam znana?
Divje jezero je najgloblje raziskana podvodna jama - izvir v Sloveniji, saj so jo raziskali v dolžini 400 metrov in globini 160 metrov, kar je velik dosežek. Na žalost je razvpita predvsem zaradi smrtnih žrtev in je sedaj potapljanje v njem zelo omejeno.
Prosim, najprej pojasnite izraz speleologija, ki se pogosto uporablja, da ga bodo razumeli tudi vsi naši bralci.
Speleologija je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem kraških pojavov. Znanstveni cilji raziskav so predvsem geološke značilnosti, favna, flora. Bolj osnovni cilji pa so predvsem raziskovanje jam ter seveda evidentiranje tega.
So tudi v naši občini kake zanimive jame?
Na območju med Moravčami in Domžalami je ostanek kraškega dela. Zato je tam nekaj zanimivih jam z značilnimi kraškimi pojavi. Omenil bi na primer Osoletovo jamo, kjer naše društvo tudi organizira vodenje za nejamarje, ki jih zanima, kako izgleda pod zemljo.
V	katerem delu Slovenije je največ jam in koliko so raziskane?
V	Sloveniji je več kot 11.000 registriranih jam in vsako leto je okoli 500 novih najdenih jam. Seveda je največ jam na območju slovenskega krasa, kjer so tudi najbolj znane, tako kot Postojnska, Škocjanska in še bi lahko našteval.
september 2015
INTERVJU 15
Lani novembra ste bili izbrani za ime tedna, ker ste z ekipo jamarjev raziskali, oziroma opravili spust 1200 metrov globoko in še 89 metrski potop v Renejevem breznu na Kaninu. To zgodbo bi radi delili z vami tudi bralci občinskega glasila Rokovnjač.
Namen potopa v Renejevem breznu je predvsem iskanje nadaljevanja jame in iskanje suhih delov, ki bi jih potem jamarji po suhem povezali. Sam projekt predstavlja predvsem logistični problem, saj je potrebno vso opremo (potapljaško, hrano, opremo za bivake) spraviti naprej v visokogorje (vhod se nahaja na več kot 2200 m višine sredi Kaninskih podov) ter potem čez ožine in meandre približno tri kilometre globoko v Renejevem breznu. Skupina jamarjev za to potrebuje približno dva dneva in pol. Navedeno pove o kakšni zahtevnosti jame govorimo. Tudi sami pogoji v jami so zahtevni (temperatura jame 2 stopinji Celzija, vlaga). Zato se je skupina razdelila na več manjših grup, ki so se lahko hitreje gibale po jami. Pri samem potopu sem sledil glavnemu rovu jame, vendar se je izkazalo, da glavni rov nima hitrega izhoda na suho ter gre vedno globlje, tako da sem se moral na doseženi globini obrniti. Seveda se nazaj grede zariše poligon jame. Vračanje na površje je potekalo v obratnem vrstnem redu. V sami jami smo bili pet dni. V akciji je sodelovalo več kot 15 najbolj izkušenih jamarjev in je predstavljal enega od večjih jamarskih projektov v Sloveniji.
Kako zgleda plezanje v jamo, po rovih? Najbrž ni tako kot pri plezalcih, ki plezajo na visoke vršace, po gladkih stenah. Razlika je že v tem, da oni plezajo v višave, vi pa v nedrje naše ljube Zemlje.
Jamarji se poslužujemo predvsem vrvnih tehnik za premagovanje raznih brezen. Zaradi specifike se uporablja predvsem tehnično plezanje. Prostega plezanja je malo. V jamah je tudi veliko ožin, meandrov. Tudi sama struktura tal se hitro menja. Od kamenja do blata, vse skupaj pa zahteva kar nekaj kondicije za premagovanje.
Jame zagotovo niso same, v njih so našle ali imajo svoj dom različna živa bitja, ki nikoli niso ugledala sončne svetlobe.
Predvsem slovenske jame so poznane po zelo raznoliki favni in flori, ki je en-demska za jamski svet. To so predvsem manjši organizmi, kot pajki, hroščki. Daleč največja žival jamskega sveta je slavna človeška ribica. Ker so organizmi zelo izolirni drug od drugega, se pojavlja zelo veliko družin organizmov. Iz zgodovine je znano, da so se ljudje poleti tudi lahko hladili s hladnimi sladicami, hranili pokvarljiva živila na hladnem, celo na ledu. Tudi pri nas imamo menda jame, imenovane ledenice, kjer so nekdaj tovorili led v večja mesta, tudi tuja.
Vam je poznana kaka taka jama?
Predvsem je znana Paradana s Trnovskega gozda. Od tam so pred drugo svetovno vojno tovorili kose ledu do Trsta, od tam pa vse do Egipta. Zaradi specifičnih razmer (različnih prepihov v jami) v jami, se blizu vhodnih delov jame nahaja led, ki se tudi poleti ne stali. Samo jamo smo pomagali raziskovati tudi člani našega kluba. Sedaj je globoka čez 850 m ter dolga približno 7000 m.
Je med vami jamarji tudi kaj deklet? Se ravno tako navdušeno spuščajo v skrivnosti jamskega sveta?
Da, tudi dekleta so aktivne jamarke, nekatera celo bolj kot kak jamar, vendar številčno so še vedno v manjšini.
Koliko jam ste doslej že obiskali oziroma raziskali? Imate v načrtu kak nov velik izziv tudi zunaj Slovenije, morda celo Evrope?
Koliko jam sem raziskoval, niti ne vem natančno. Če čas dopušča, obiščemo tudi kakšno tujo jamo. Letos aprila smo na povabilo italijanskih jamarjev sodelovali v raziskavah jam na otoku Samar, kjer smo pod vodo uspeli povezati več jam v enoten sistem, ki je dolg čez 17 km. Kar se pa tiče načrtov, jih je preveč za prosti čas, ki je na voljo. Mogoče kaj več o njih, ko bodo bolj konkretni.
Milena Bradač Foto: osebni arhiv Simona Burje
Jame so pogosto polne tudi vode. Kakšna je ta voda? Človek bi pričakoval, ker teče tako globoko, da je čista, pitna, bistra.
V visokogorskih izvirih je voda res čista in bistra, saj je vpliv človeka majhen in voda se tudi prečisti. V nižjih kraških izvirih je zelo različno. Sam kras ima zelo majhno možnost očiščenja, saj voda ne teče skozi plasti zemlje, kjer bi se očistila. Tipično je to v primeru podzemnega toka reke Reke, kjer lahko vidiš pritoke umazane vode, ki prihajajo s površja tudi »očiščene« vode iz čistilnih naprav.
Če že govoriva o vodi, pa dajva še o zraku. Kakšen zrak dihate jamarji tam globoko spodaj?
Naravne jame ne predstavljajo težav z zrakom, saj same kamenine prepuščajo zrak, zato je v jamah mogoče normalno dihati zrak. Obstajajo redke izjeme, kjer zaradi gnitja organskih snovi ali umetnih zaprtij rovov obstaja nevarnost pomanjkanja kisika.
16 DOGODKI	Vp Rokovnjač
Srečanje vaščanov vasi Koreno
Vaščani vasi Koreno smo drugo septembrsko nedeljo spet združili moči in pripravili naš že 3. tradicionalni piknik. Zabava se je seveda začela z dobro pojedino, ki jo je pripravil moški del. Da smo se malo razgibali, nam je naša Marjana pripravila pester izbor zabavnih iger, pri katerih je bilo veliko druženja in še več smeha. Za nagrado so na mizo prišle sladice naših gospodinj. Bile so zelo okusne, saj se naše Korenčanke spoznajo prav na vse kulinarične skrivnosti. Seveda ne bi mogli zdržati brez domače glasbe, zato smo se prepustili tudi poskočnim melodijam Mihove harmonike. Vsa ta zabava nas je tako zamotila, da sploh nismo opazili, da se je lepa sončna nedelja že srečala z večerom. To, da se drugo leto spet srečamo, smo si bili vsi enotni. Prav tako se vsi zahvaljujemo Stanetu in Nataši, da nam vsako leto z veseljem »odstopita« piknik prostor. Veselimo se že naslednjega druženja.
Katja Kovačič
Strelska tekma LD Lukovica za pokal Občine Lukovica
Tudi letos je LD Lukovica priredila tradicionalno strelsko tekmo, ki jo vsako leto priredijo v okviru občinskega praznika. Priredili so tekmovanje na Čevcah. Prišli so tudi lovci iz vse Slovenije, saj ima LD Lukovica zelo dobro geografsko lego. Kot vsako leto so tudi letos imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško in v streljanju na glinaste golobe.
V ekipnem tekmovanju so zmagali člani LD Lukovica. Med posamezniki je zmagal Ljubiša Pavlovič (LD Ig). Tekmovanje so zaključili z druženjem ob hrani in pijači.
Erika Cerar
Umestitev novega župnika v
I VI	I v	•••
službo na obe župniji
Od prvega avgusta vodi župniji Brdo in Zlato Polje novi župnik Vladimir Jaksetič , ki je k nam prišel iz župnije Velike Lašče, sicer pa je po rodu iz Moravč.
Pozdravni nagovor mu je tokrat izrekel kar eden izmed obeh farnih ključarjev in mu zaželel iskreno dobrodošlico v imenu župnijskega občestva. Z željo, da bi svoje duhovniško poslanstvo oznanjevanja, vodenja in posveče-vanja z veseljem in živo vero potrjevali in da bi radi darovali svete skrivnosti, za nas molili in nas imeli radi ter gradili živo župnijsko občestvo. Besede pozdrava so bile namenjene tudi posvečevalcu, generalnemu vikarju, arhi-diakonu dr. Francetu Šuštarju, ki je v obredu umestitve poudaril, „da smo se z veseljem danes zbrali k temu, za vašo župnijo tako pomembnemu slavju. V imenu našega nadškofa in z njegovim pooblastilom bom umestil vašega novega župnika I. v njegovo novo službo. V imenu nadškofa pozdravljam vse farane, posebno pa še novega župnika. Vaš novi župnik je dobil odlok našega nadškofa, s katerim ga postavlja za rednega dušnega pastirja in župnika vaši župniji. Ta odlok vam bom sedaj prebral." Po prebranem odloku je sledila molitev k Svetemu duhu, nato pa mu je izročil župnijo v posest. Obenem mu je izročil tudi skrb za zveličanje ljudi v župniji in mu ob tem skupno z vsemi navzočimi zaželel Božje milosti in blagoslova. Bog naj Ti podeli vse potrebne darove Svetega Duha, zdravja in moči, da boš mogel z veselim srcem služiti temu ljudstvu. Novi župnik se je zahvalil za izkazano zaupanje in tako prevzel najprej župnijo Brdo, nato še župnijo Zlato Polje.
Drago Juteršek
september 2015
DOGODKI 17
Vikend odprtih vrat v Lukovici z domačim kruhom, sadjem, čebelami, starimi obrtmi in lokalnim pivom
Prvi vikend septembra se je v Lukovici začel v znamenju okušanja domačega kruha in lokalnega piva, spoznavanja sadjarstva, čebelarstva, starih obrti in ročnih spretnosti. V okviru praznovanja 15-letnice delovanja je Razvojni center Srca Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo občine Lukovica pripravil nepozaben Vikend odprtih vrat. Skupaj z domačini so obiskovalci že v petek lahko praznovali občinski praznik Občine Lukovica.
Vikend v Lukovici se je nadaljeval z odprtimi vrati v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer so strokovnjaki na predavanju predstavili tehnologijo pridelovanja sadnih proizvodov. Na Eko kmetiji Pr'Matožet so se na delavnici peke kruha obiskovalci lahko naučili vseh skrivnosti tega dišečega opravila, gospodarica in učiteljica Marija Gales pa je bila z učenci zadovoljna: »Na mojih delavnicah jih naučim, kako speči kruh, tudi če vse naprave odpovedo. Rada bi, da dobijo ta občutek, ki je pri peki najpomembnejši. Mislim, da jim je uspelo.« V Čebelarskem centru Slovenije je zbranim Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije, ponudil vodeni ogled centra in čebelarske učne poti, kjer so izvedeli vse o zgodovini in delu čebelarjev, pot pa zaključili z degustacijo medu. V Pavletovi hiši v Krašnji so si obiskovalci lahko ogledali muzejsko zbirko. KUD Fran Maselj Podlimbarski je pripravil srečanje pevcev ljudskih pesmi slovenskih pokrajin. Za otroke je bilo poskrbljeno v Srečni hiši v Lukovici, kjer so organizirali brezplačne ustvarjalne delavnice in igre na prostem za otroke. Izdelovali so krede in se zabavali z igrivo angleščino.
Gostilna Furman je vse, ki so si pri njih privoščili odlično kosilo, razveselila z brezplačnim vrčkom domačega piva Rokovnjač. 340 let star Dvorec Rus je odprl svoja vrata za brezplačne oglede. Na Gradiškem jezeru, okoli katerega se vije del Rokovnjaške poti, pa so se obiskovalci lahko osvežili s pijačo na jasi. Vsem, ki so vikend preživeli v Lukovici, so dan polepšali lokalni ponudniki, ki so imeli na vratih obešen srček. Tako so jih enostavno našli. Ob obisku so izpolnili nagradni kupon, ki jih z malo sreče popelje na družinsko kopanje v Terme Snovik. »Srce Slovenije, ki se razteza na območju okrog geometričnega središča Slovenije, je veliko. Zato v jesenskih mesecih Vikende odprtih vrat načrtujemo tudi v občinah Litija in Kamnik,« je še dodala Aleksandra Gradišek. Razvojni center Srca Slovenije je poskrbel, da se lahko na lov za gozdnimi pustolovščinami in tradicijami oglarjenja ter rokodelstva podate tudi v vikendu od 25. do 27. septembra v Litiji. V Kamniku, ki navdušuje z Okusi Kamnika, z razgledi po bogati preteklosti in po slikoviti naravi Kamniško-Savinjskih Alp, pa se boste zabavali od 23. do 25. oktobra.
Ana Savšek
Godbeniki na dnevih narodnih noš
Člani Godbe Lukovica so po poletnem premoru v drugi polovici avgusta ponovno začeli z vajami in tako zakorakali v novo glasbeno sezono. Že tradicionalno je sledil prvi nastop na osrednji proslavi ob prazniku Občine Lukovica. Tokrat so zaigrali pred šotorom v Šentvidu in slovensko himno Zdravljico še v uradnem delu na začetku slovesnosti. Zvoki godbe so nato odmevali še na odprtju cest v Krašnji in Lukovici. Pri sveti maši in odprtju novega pokopališča v Šentvidu je bil prisoten trobilni kvintet. Najbolj je zagotovo odmevala udeležba na povorki ob 45. dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Lukoviški godbeniki so se, ob 10-letnici njihovega prvega nastopa na tem festivalu, drugo septembrsko nedeljo med 2500 udeleženci predstavili z dvema novostma. Orkester sta ob praporščaku spremljali dve članici v na novo zasnovanih in oblikovanih oblekah. Godbeniki so med povorko spet pokazali, da ne znajo samo usklajeno korakati, temveč veliko več, in so tako nekajkrat pokazali tudi novi obrat. Sicer gre za sestavni del njihovega figurativnega nastopa, ki mu posvečajo veliko pozornosti.
Leon Andrejka
Foto: TIC Kamnik (Klemen Brumec in Bojan Težak)
18 DOGODKI IN AKTUALNO	IV Rokovnjač
V Blagovici od 1. septembra poštne storitve na bencinski črpalki
Je že tako, da je za podjetja, ni važno v kateri lasti so, najvažnejši dobiček. Da, čista ekonomska logika. Poslovati s čim večjim dobičkom, s čim manjšimi stroški. Kruti današnji kapitalizem. V mestih ga morda občutijo drugače, kot ga občuti periferija, podeželje. Če v mestu »ugasne ena pošta«, še opazijo ne. Na podeželju pa je to dogodek, se opazi, odmeva in se vrstijo debate.
Od 1. septembra je tako v Blagovici pogodbena pošta na tamkajšnji bencinski črpalki. Resnično je sedanji delovni čas obratovanja pogodbene pošte daljši, vendar pa je tudi potrebno vedeti oziroma se vprašati, kako dolg pa je delovni čas povprečnega državljana danes. Pa pustimo to. Na bencinski črpalki v Blagovici smo zaprosili za krajši intervju Leona Matkoviča, ki vodi črpalko.
Koliko časa je že v Blagovici črpalka pod vašim vodenjem in ali jo vodite kot samostojni podjetnik?
Bencinski servis Petrol Blagovica vodim od aprila 2013. Po pogodbi sem neodvisni gospodarski subjekt, s katerim sem vključen v mrežo bencinskih servisov Petrol. Po domače rečeno: upravljam s servisom in storitve za Petrol kot samostojni podjetnik.
Kaj se je s 1. septembrom letos za vas tako osebno kot za črpalko spremenilo, zdaj ko opravljate še poštne storitve?
Že dalj časa smo govorili, o čemer so nas informirale tudi naše stranke, da je odpiralni čas pošte v Blagovici večini nedostopen. V želji, da omogočimo daljši delavnik pošte in s tem zagotovimo obstoj pošte in bencinskega servisa, smo združili obe dejavnosti in tako lokalnim prebivalcem zagotovimo boljšo oskrbo.
Za opravljanje poštnih storitev se je bilo verjetno potrebno usposabljati. Koliko časa, kje in koliko vas službujočih na tej črpalki bo opravljalo to delo? Res je. Izobraževanje je potekalo v terminih, za katere je tudi Petrol omogočil, da smo se lahko šolali v Mariboru na sedežu Pošte Slovenije. Potekala
so tudi praktična izobraževanja na pošti Lukovica. Tako smo trije pridobili certifikat za opravljanje poštnih storitev in poštne banke. Ali delo poteka normalno, so še kake začetne težave in ali je poštni promet že stekel. Ali imate zdaj tudi kaj več prometa s prodajo naftnih derivatov? Trema je vedno dobrodošla, tako vsaj vemo, da smo resno pristopili k stvari in da zagotovimo zaupanja vredno storitev za naše stranke. Sedaj je še prezgodaj govoriti o številkah, je pa želja, da se ti dejavnosti ohranita in zagotovita nemoteno oskrbo lokalni kot tudi medkrajevni populaciji. Kako se odzivajo ljudje na to novo lokacijo poštnih storitev? Vsi menijo, da je to za njih boljše, saj je časovno dostopno večini ljudem. Tako je sedaj v Blagovici pogodbena pošta, kmalu, s 1. oktobrom 2015 pa jo bodo dobili tudi na Trojanah. Tam bodo poštne storitve opravljali v trgovini Andrej, ki je ob zdajšnji pošti.
Milena Bradač
Moje pesmi, moje sanje
Medtem ko doma odrske deske bolj kot manj samevajo, svetla izjema so le kulturniki v Krašnji in še to zahvaljujoč Veri Beguš, si igralci iz naših krajev nabirajo izkušnje drugje.
Tako sodelujejo pri odrski uprizoritvi enega izmed najpriljubljenejših glasbenih filmov, filma Moje pesmi, moje sanje, ki letos praznuje častitljivih 50 let. In če smo pri ogledu le tega vzdihovali, jokali, stiskali pesti in se
smejali, ni čisto nič drugače pri uprizoritvi, ki jo je pripravila mlada ekipa dveh, bolje rečeno treh društev. Poleg KD Ihan in KD Mlin Radomlje sodelujejo še člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Znana zgodba o Marii, ki želi postati redovnica, ter njenem srečanju s stotnikom Trappom in njegovimi otroki te kar posrka vase, celo toliko, da pozabiš, da si prišel narediti tudi kak posnetek. Se pa ob tem nehote spomniš na delček filma Ne joči, Peter, v katerem pravi eden od igralcev : Si ti tud notr padu? In potem, ko je vsega konec, ko se 40-članska zasedba brez mojstrov slike in zvoka kar nekajkrat pokloni ob zaključku, razumeš vse tiste, ki so si predstavo ogledali večkrat, kajti res so dobri. Kaj dobri, super in še kaj bi lahko dejal, le to je žalostno, da bo vsega tega konec in to projekta, ki je zahteval izredne napore in odrekanja. Upajmo le, da bodo igralci oziroma pevci le še spravili kakšno uprizoritev na odrske deske, saj bi bilo škoda, saj je zanimanja za ogled še veliko. Sicer bi si jo šel ogledat še enkrat tudi jaz. Če je sprejem pred dvorano malce nenavaden, vsaj kar se s strani ene izmed stanovalk tiče, se le-ta hitro pozabi zahvaljujoč igri, petju, plesu in glasbi. Svoje vsekakor dodajo še scena in luči ter zvočni efekti. Med preko 70 nastopajočimi, če seštejem igralsko in glasbeno zasedbo, je delček, ki so ga doprinesli mladi igralci iz Črnega grabna več kot dobrodošel. Zato je prav, da poleg vseh nastopajočih omenimo tudi njih, tiste na odru in v orkestru, saj so navdušili ne samo mene, ampak številne obiskovalce muzikala Moje pesmi, moje sanje, ali kakor so zapisali Pojte in sanjajte z nami! Še enkrat vsem vam hvala za res čudovit večer v Kulturnem domu Radomlje.
Drago Juteršek
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57A
1225 LUKOVCA , popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika
dent
telefoni: —	"v^ aetiz d.o.o.
ZOBOZDPAV^/ENAORDINACIJA 01/7234-522	^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515
MOBILNAŠTEVILKA 031/684-212 WWW: b-dent.com	EMAIL: bdent.krasnja@gmall.com
september 2015
KMETIJSTVO 19
Dan odprtih vrat sadovnjaka na Brdu pri Lukovici
Kemijski inštitut Slovenije je že 15. leto zapored v jesenskem času na široko odprl vrata sadovnjaka na Brdu in pripravil zanimiv dan za vse ljubitelje sadjarstva.
Če smo natančnejši, je za sadovnjak odgovoren oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije. V oblačnem in rahlo deževnem dnevu se je na ogled sadovnjaka pripeljalo prek dvesto obiskovalcev, ki jih je pričakala pestra ponudba sadja in dobrot iz širše okolice. Na stojnice so vabili trojanski krofi, domači sir in med ter izdelki iz medu, izdelki drevesnice Zakotnik in tako naprej.
Ob 10. uri smo poslušali predavanje Mojce Pustovrh iz podjetja Syngenta, ki je predstavila Operacijo polinor. Glavne prednosti te operacije so po besedah Pustovrhove znatno povečanje števila opraševalcev, metuljev in drugih žuželk, kar zaradi boljšega opraševanja povečuje pridelek.
Naslednje predavanje je bilo na sporedu ob 13. uri, predaval pa je Esad Šabanovič, ki je za sicer tehničnem naslovom predavanja Tehnologija pridelovanja sadnih proizvodov govoril predvsem o predelavi sadja, zelišč in medu v odlične domače dobrote, kot so sokovi, marmelade in žganje. Organizirani so bili tudi vodeni ogledi po sadovnjaku, kjer so gostom izadli nekaj dragocenih informacij za boljši pridelek in predstavili novosti letošnje sezone. Najbolj opazna je ta, da so po novem vsa drevesa jabolk pod zaščitno, protitočno mrežo. Samo letos je na novo potegnjenih okoli 17 kilometrov mrež. Struktura sadja v sadovnjaku je še vedno močno v prid jabolkom, ki zasedajo skoraj 15 ha površine. Večina jih je pridelanih na integriran način, kar pomeni, da se krepijo z, v Sloveniji, dovoljenimi zaščitnimi sredstvi. Zlati delišes, jonagold in fuji so le nekatere od najbolj poznanih vrst jablan, ki jih vzgajajo na tak način. Manjši del jabolk pridelajo tudi na povsem naraven eko način, kjer pa se uporabljajo nove sorte jablan. Te so odporne na škrlup, bolezen, ki na drevesih naredi največ škode. Znan predstavnik te vrste pridelovanja jabolk je topaz. V sadovnjaku rastejo še hruške, češnje, slive, višnje, breskve, marelice, kivi in različno ja-godičevje (jagode, ameriške borovnice, kosmulje, maline, ribez, robide).
Andraž Kopitar
Večer z veterinarjem
Veliko ljudi skrbi za to, da je naše življenje boljše, lažje, pa jih še opazimo ne, a vendarle veliko doprinesejo. Tako je v naši občini in pri naših kmetih opaziti staro novega veterinarja Boštjana Tomova, ki skrbi za zdravje nepogrešljivih in vsem nam tako ljubih živali. Prav v sami »akciji« sredi dela v torkovi noči smo ga na Podmilju srečali pri Matjan Viktorju. V Matjanovi veterinarski knjižici se najde zadnji vpis tega istega veterinarja iz leta 2007, in sedaj po osmih letih se je vrnil v naš lepi Črni graben in skrbi za živali v naši občini. Tokrat ga je poklical gospod Viktor po telitvi lepega črnega telička. Pri kravi se je pojavil zaplet in sicer izpad maternice. Veterinar je bil na srečo poklican takoj po samem izpadu. Pomembno je, da se po telitvi opazuje kravo in da se pokliče veterinarja takoj, če pride do kakršnih koli zapletov, kajti daljši kot je čas med izpadom maternice ter njenim povratkom, težja in manj uspešna je lahko sanacija same poškodbe. V primeru izpada maternice je pomembno, da se samo maternico zavije v čisto krpo oz. brisačo ter hladi z vodo.
Kravico so tokrat že lastniki oskrbovali in ji maternico hladili z vodo. Ko je prišel veterinar, so jo s skupnimi močmi spravili na noge ter vse dele spravili na svoje mesto. Veterinar jo je zašil, ji dal zdravila za umiritev krčev in popadkov ter vitamine in antibiotike. Še preden sta lastnik in veterinar izpisala vse potrebne dokumente, je krava že večerjala, teliček pa veselo skakal naokoli.
Pozivam vse, da se nam v uredništvo javite s svojimi vprašanji, dilemami in težavami v zvezi z veterinarsko oskrbo in dr. vet. med. Boštjan Tomov bo nanje z veseljem odgovoril.
Marjetka Vrbnjak
20 DRUŠTVA
Letno srečanje Društva podeželskih žena Blagovica -Trojane
Na lepo jesensko soboto 12. septembra smo se članice Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane zbrale na letnem srečanju, ki ga organiziramo vsako leto in nanj povabimo tudi predstavnice sosednjih društev. Letos smo se dopoldne zbrale na Golčaju, kjer je v cerkvi sv. Neže mašo daroval blagoviški župnik Janez E. Rus. Na prelepem kraju sredi gozdov, s pogledom na velik del Črnega grabna, smo z veseljem pozdravile tudi predstavnice društev podeželskih žena iz Lukovice, Kamnika, Tuhinja in Moravč, od koder so naše prijateljice prišle kar peš. Po maši so naše pevsko nadarjene članice zapele že malo pozabljeno in ponovno obujeno pesem Golčajski mežnar.
Toplo sonce in prelepa neokrnjena narava so bili kriva, da se nam ni nikamor mudilo. Pa vendar nas je naposled lakota premamila, da smo vzele pot pod noge in jo z Golčaja mahnile proti Vrankam, kjer so nas na kmetiji Špančevih gostoljubno sprejeli. Naša članica Klavdija Slapar je poskrbela za dobrodošlico in iz kotla je dišalo daleč naokoli. Dobra hrana in lepa urejenost ter domačnost Špančeve domačije so bili kriva, da smo se v prijetnem klepetu in pogovorih zadržale vse do poznih popoldanskih ur.
Bila je lepa sobota, tako drugačna od drugih dni, ko hitimo za vsakdanjimi opravki v svojih gospodinjstvih in na domačijah.
Katarina Hočevar
Prijetno in poučno na Menini planini
19. avgusta smo se članice DPŽLukovica ob 8. uri odpravile na planinski izlet na Menino planino. Že z vabilom smo bile seznanjene, da bomo imele na planini tudi predavanje na temo Pomen paše pri živini in sama ograditev pašnikov.
Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno. Ob vzpenjanju smo bile prikrajšane za prelep pogled. Vendar to ni omajalo naše dobre volje. Ustavile smo se na 1300 metrov nadmorske višine pri toplarju v lasti našega predavatelja Jožeta Hribarja iz Laz v Tuhinju.
Gospod Jože ima na pašnikih na Menini planini večjo čredo ovac. Njegovo znanje o paši, ograjah, ovcah in o sami organiziranosti pašne skupnosti je res veliko. Prav vse smo se podučile, kako pravilno in dobro ograditi tudi naše živali v dolini. Seveda smo si zadevo ogledale tudi na sami planini. Prijazen in prijeten gospod nam je povedal še mnogo zanimivih stvari in ure pri njem so prehitro minile. Povedal nam je, da so imeli v preteklosti planino v lasti menihi in od tod tudi ime Menina planina. Med drugo svetovno vojno so na njej divjali hudi boji, padlo je mnogo partizanov. Na spodnji štajerski strani je bila tudi partizanska bolnišnica. Menina planina meji na eni strani na Tuhinjsko dolino, na drugi strani pa jo meji Zadrečka dolina. Razdeljena je na pašne skupnosti Gornji Grad, Tuhinj in Špitalič. Na planini pasejo tudi konje in krave. Bogata in zanimiva je botanično, zato jo obiskujejo strokovnjaki iz vsega sveta. Travniki čez celo pašno sezono odkrivajo čudovite cvetne vzorce, pozimi pa je odeta v visoke nanose snega. Še mnogo zanimivosti nam je natresel gospod Jože, vendar smo se morale držati urnika, zato smo se morale posloviti. Nekaj najbolj urnih članic jo je peš mahnilo do doma na Smrekovcu, kot domačini imenujejo dom na Menini. Ostale članice je avtobus malce pozneje popeljal do koče. Tam smo imele druženje in kosilo. Povzpele smo se do manjše lesene cerkvice, tam je tudi zvonček želja, kjer smo vse malo pozvonile in si nekaj zaželele. Morda pa se nam želje in priprošnje izpolnijo.
Ustavile smo se še v koči na Bibi planini in se nato polne lepih vtisov vrnile v domačo Lukovico.
Za DPŽ Lukovica: Darči Hrovat
Člani KO RK Rafolče so obiskali Krajinski park Goričko
V soboto, 12. septembra 2015, je odbor KO RK Rafolče pripravil izlet za naše člane. Najmlajša popotnica je bila stara štiri leta, najstarejši pa 89 let. Zgodaj zjutraj smo se odpravili proti Goričkem in se ustavili v vasi Pertoča, kjer je cerkev sv. Helene. Sprejel nas je župnik Jože Vinkovič ter nam predstavil župnijo in cerkev, v kateri je velikanski mozaik, izdelek svetovno znanega umetnika, jezuita Marka Rupnika s sodelavci, narejen leta 2009. Ob župnikovi pestri razlagi so bile naše oči uprte v veličastno umetnino. V župnišču smo se še okrepčali in poklepetali.
V Sotini smo si ogledali oljarno, žagarstvo Dajč in pridelavo biomase. Sledili smo pripravi in stiskanju olja s pokušino olja in semen. Ogledali smo si tudi žago.
Iz Sotine smo se odpeljali proti naselju Grad, kjer je največje grajsko poslopje na Slovenskem. V grajskem parku so nam povedali o zgodovini gradu, zgrajenem na kamnini vulkanskega izvora. Raziskali smo razstavne prostore rokodelstva, vinsko klet in si ogledali film o Krajinskem parku Goričko. Nazadnje smo si ogledali lončarstvo Zelko v Pečarovcih, kjer so nam predstavili 100-letno tradicijo lončarstva, vinsko klet, kjer stojita poleg vinskih sodov največji putra in čutara, nato pa še oblikovanje gline na ročnem vretenu. Zaključili smo s poznim kosilom in znamenito prekmursko gibanico. Utrujene in polne vtisov nas je pozno zvečer varno pripeljal domov naš šofer Ciril Gerčar. Zahvaljujemo se vsem članom, ki so nam pripravili popotnico (domače klobase, vino, pecivo in sadje). Zahvaljujemo se tudi gospe Jani za besedno spremljavo na izletu.
Hvala OZ Rk Domžale in KS Rafolče za pomoč pri organizaciji izleta.
Mili Zajc, Viktor Jemec Foto: Stane Gerčar
september 2015
DRUŠTVA 21
Drugi odprti turnir za prehodni pokal Rafolč v metanju podkve
V ŠTD Rafolče so se začeli tudi bolj udejstvovati na turističnem področju in uvajajo tudi dogodke o kulturni dediščini iz prejšnjega stoletja. Ena od takih tradicij je tudi metanje podkve. V soboto, 22. septembra 2015, ob 10. uri se je začel drugi turnir posameznikov in dvojic za prehodni pokal Rafolč v metanju podkev. Kot že lansko leto je tudi tokrat glavno organizacijo prevzel prvi predsednik ŠTD Rafolče Sandi Ceglar. Ob pomoči članov ŠTD na čelu s sedanjim predsednikom Blažem Jemcem so pripravili dve igrišči za metanje podkev na novo položenem asfaltu in s tem tudi v KS Rafolče obudili ta stari šport tudi kot družabno igro. Tekmovalcev je bilo letos nekoliko manj, kar pa ni kvarilo sproščenega vzdušja ter obiska številnih gledalcev in navijačev.
Sistem tekmovanja pri posameznikih je bil izločanje z repesažem. To pomeni, da je vsak, ki je doživel le en poraz, še vedno imel možnosti zmagati na turnirju.
V	kategoriji posameznikov je sodelovalo trinajst tekmovalcev. Najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade. Vrstni red: 1. Mirko Čokan, 2. Aleš Škafar in 3. Jure Lenček.
Zmagovalec Mirko Čokan, nekdaj učitelj fizike, te še vedno ni pozabil, in je za zmago na turnirju že drugič zapored za eno leto prejel prehodni pokal ŠTD Rafolče.
V	kategoriji dvojic je sodelovalo pet ekip. Najboljši so za nagrado dobili medalje. Vrstni red je bil: 1. Sahara 1 (Miro Čokan in Robert Poljanšek), 2. ŠTD
Rafolče (Sandi Ceglar in Blaž Jemec) in 3. Loka Team (Matjaž Anžlovar in Robert Levec) Nastopila sta dva domačina, Sandi Ceglar in Blaž Jemec, ki sta letos posegla po srebrni medalji v dvojicah, kar bo vzpodbuda ostalim krajanom, da se lotijo te rekreativne igre. Gostje so bili prijetno presenečeni nad organizacijo tekmovanja in pravijo, da bodo še prišli. Zahvaljujemo se Gostilni Soklič za pogostitev in Bojanu Čoliču za praktične nagrade.
Viktor Jemec
Rekordno število pohodnikov ŠTD Rafolče na Korošici, Ojstrici in na Kofcah
V nedeljo, 23. avgusta 2015, se je zbralo rekordno število pohodnikov, kar 31, precej je bilo staršev kot tudi starih staršev z otroki. Z več avtomobili smo se odpeljali na planinski pohod do Podvolovjeka in se peš odpravili do Podvežaka in naprej do krasne Moličke planine, kjer smo malicali v bližini črede ovac. Ob kapelici smo se slikali in opazili nekaj planik. Sledil je vzpon do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m), 14 pohodnikov pa je obiskalo še Ojstrico (2350 m). Ostali so se v lepem vremenu okrepčali v domu, se podili za žogo na najvišjem nogometnem igrišču v Sloveniji, se naužili svežega zraka in se veseli vrnili v dolino. Druga skupina je osvojila Ojstrico in se vrnila kake štiri ure pozneje.
V nedeljo, 13. septembra 2015, se je kaka tretjina prejšnje skupine udeležila planinskega pohoda do doma na Kofcah (1488 m), kjer pa zaradi megle nismo obiskali ne Velikega vrha ne Kladiva, smo se pa najedli dobre gobove juhe in slastnih štrukljev ter dodobra spočili naše ne preveč utrujene noge. Obiskovalcev se je kar trlo; tako se od stresov obremenjeni Slovenci vsaj za nekaj ur preselijo v svet sproščenosti. Po poceni kavi smo se popoldne spustili do kmetije Matizovec (1072 m) in še nekaj sto metrov niže do novega parkirišča. Spotoma smo nabrali še nekaj gob.
Vodstvo društva in vodja pohodov Marijana so zelo zadovoljni, da se je vključilo toliko mladih, da dobijo veselje do domačih planin in njenih lepot. Naslednji izlet je predviden 11. oktobra 2015 na Kamniško sedlo (1864 m) in naprej na Brano (2253 m).
Viktor Jemec
22 SPORT	lip Rokovnjač
Tekaška jesen Športnega društva Prevoje
Letošnje poletje je bilo idealno za rekreacijo in številne aktivnosti na prostem. Nekaj članov je pililo svojo kondicijo s tekom, zato so se odločili, da svoje dosežke preizkusijo tudi v tekmovalnem smislu.
V soboto, 5. septembra 2015, so se člani Športnega društva Prevoje odpravili v Ljubljano na 6. nočni tek Ljubljanica. Na moško štafeto na 21 km so se podali štirje tekači, kjer je vsak pretekel svojih pet kilometrov. Že pred začetkom teka je začelo močno deževati, kar je pomenilo, da bo tekmovanje še toliko zahtevnejše. Prvi na štartni črti je bil Klemen, ki je moral celotno traso preteči v močnem nalivu in izmikanju globokih luž. Štafeto je predal Draganu, ki pa mu je vreme prizaneslo in je dodal svoj levji delež. Najboljša tekača smo pustili za zadnji dve predaji štafete. Marko je svoje delo opravil odlično, ker pa se je tekmovanje iztekalo, je imel Rok kot zadnji težave s sledenjem trase. Kljub vsemi težavami na tekmovanju so člani ŠDP osvojili odlično 2. mesto z uradnim časom 1:21:07.
S ponosom so prejeli medalje okrog vratu in napovedali nove vrhunske dosežke na prihajajočih tekaških prireditvah. Naslednja velika preizkušnja bo na vrsti že oktobra na jubilejnem 20. ljubljanskem maratonu. Še enkrat čestitke vsem tekačem ob izjemni uvrstitvi!
Klemen Zajc, ŠDP
VABIMO
vse nadobudneže letnik 2007 in mlajši, da se nam pridružijo v NOGOMETNI ŠOLI NK ČRNI GRABEN
Vpis poteka ob torkih in četrtkih med 17.00 in 18.30 uro, na igrišču RCU v Lukovici.
Dodatne informacije na: 031/352/306

tSm
Nogometni klub Črni graben pod novim vodstvom
Nogomet je, ne samo oblika rekreacije, ampak način življenja. Kajti podrediti se je treba načinu in sistemu, ki ga odreja. Številni treningi, neštete tekme, poleg tega pa še šola in še kaj, a vendar se, kar se dela z veseljem in ljubeznijo, lahko postori.
Nogometni kljub Črni graben deluje od leta 2011 bolj ali manj uspešno, je pa pohvalno, da je po dolgem nogometnem mrtvilu ponovno oživel ta šport tudi v naši občini. Razmere so narekovale, daje vodstvo NKČrnl graben prevzel eden izmed občanov Lukovice in sicer Irfan Čordic iz Trnjave. Z prihodom novega "šefa" so se v klubu dogodile tudi neke spremembe. Že dobro zastavljeno delo , ki je počasi tonilo, se je poživilo, poudarek je na mladih, tako da imajo sedaj dve selekciji. Z jesenskim začetkom treningov se nadejajo povečanja števila nadebudnih nogometašev, ki zdaj brcajo žogo na domačih igriščih. Predsednik pravi, da imamo dober in perspektiven kader, da pa bo treba z njim začeti delati že od malih nog. In ko otroci enkrat odrastejo in prerastejo tako drese kot leta, potem stopijo v veteranske vrste in ravno v teh je NK Črni graben zelo uspešen. Veterani nastopajo v veteranski ligi in v zlati sredini, včasih kakšno mesto gor, včasih dol, želijo si pa več navijačev na svojih tekmah. Nogometna tekma je sicer napor za nogometaše veterane, vendar druženje po njej je lepši del športa. Je pa tekma tudi praznik kar za celo družino, saj običajno nanjo pridejo navijat že vnuki, ki pridno trenirajo v vrstah najmlajših. Za širitev nogometnega vzdušja evforije v Črni graben vabijo v jesenski vpis mlajše dečke in deklice, ki jim je v veselje brcanje žoge in si želijo pridobiti še nekaj osnov dobrega preigravanja-driblanja. V dobri družbi je vsako delo in tudi trening veliko lažje.
Drago Juteršek
september 2015
MLADINA IN ŠOLSTVO 23
Prvi šolski dan v podružnični šoli v Blagovici
Koliko se otroci veselijo prvega šolskega dne, je težko reči. Skoraj zagotovo se ga veselijo otroci, ki so vstopili v prvi šolski razred devetletke. Dan pred prvim šolskim dnem smo zmotili učiteljice, ki poučujejo otroke v podružnični šoli v Blagovici. Zbrale so se na delovnem sestanku in vodja Mojca Sušec je odgovorila na nekaj vprašanj. Kar dvanajst prvošolčkov imajo, vseh otrok v šoli pa je 59. Prvi, drugi in tretji razred sta samostojna, četrti in peti razred pa je kombiniran oddelek. Letošnja novost sta dodatni dve uri angleškega jezika tedensko za prvi razred. Enako število ur tujega jezika je tudi v drugem razredu.
Na fotografijah lahko vidite utrip prvih šolskih dni v šoli v Blagovici.
Milena Bradač
OŠ Janka Kersnika Brdo VRTEC MEDO
CICIBANOVE URICE
(za otroke od 4. do 6. leta, ki niso vključeni v vrtec) SE BODO ZAČELE 5. 10. 2015 ob 16. uri.
Vpis otrok in informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. 9. 2015, ob 17. uri, v VVE Medo na Prevojah.
Z vašimi otroki bo vzgojiteljica JOLANDA KRESLIN. Vabljeni!
Otroci iz vasi Suša gredo na šolski kombi in kuža spoznava, da je izgubil prijatelje pri igri.
OBVESTILO
S 26. 9. 2015 bo prosto mesto za otroka, rojenega leta 2011, v VVE Medo na Prevojah.
Cveta Rošer, vodja VVE Medo
NAGRADNA IGRA
Da vas zima ne prehiti! Po opravljenem tehničnem pregledu lahko sodelujete v nagradni igri za brezplačno montažo zimskih pnevmatik!
TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com
AVTO KVEDER
tehnični pregledi
Prvošolčke so pričakale rumene rutice in veselo okrašena učilnica.
24 MLADINA IN ŠOLSTVO
Prvi šolski dan
Tone Pavček: Prvi šolski dan
Enkrat je vse prvikrat, kakor v prvem razredu:
prvi otrok, prva obala, prva skala, prva korala, prva riba, prvo drevo, prvi vrt in iz ozadja prva ladja polna čudnega sadja, samoglasnikov in soglasnikov, črk in črt.
Enkrat je vse prvikrat. Prva risba, prva naloga in nad njo sonce kot prva žoga. Samo enkrat je vse prvikrat: prva omama, prva rana, prvi užitek, prvi dobitek, na belem listu prvi znak, prvo čudo in prvo hudo. Vse drugo je drugo.
Šolski zvonec je prvič zazvonil za 70 prvošolcev, ki so v torek, 1. septembra 2015, uradno prestopili prag Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. Veseli, razigrani in polni pričakovanj so sedli v šolske klopi. Novo šolsko leto, predvsem prvo šolsko leto, je čas za nov začetek. Čas za nova prijateljstva, nova odkritja, nove navade pa tudi nove skrbi in dolžnosti. Skupaj se bomo trudili, da bo šolsko okolje spodbudno, prijetno, polno zanimivih dogodkov, da bo izkušnja, ki odpira pot v svet znanja.
Dragi prvošolci, želimo, da bi s sošolci stkali močne vezi in pletli nova prijateljstva. Pridobivali boste nova znanja, postajali odpornejši ob vseh velikih in malih pripetljajih, doživeli boste veliko uspehov, uživali v svoji nadarjenosti ter igrivo prišli do novih znanj in izkušenj. Čakajo vas zanimiva obdobja najrazličnejših spoznanj, doživetij, vestnega učenja in ustvarjanja. Naj bo vaša šolska pot zvezdnata, radoživa in zvedava. Prisrčno dobrodošli med nami!
Jasna Malkoč, vodja prireditve Foto: Andraž Kopitar
september 2015
MLADINA, ŠOLSTVO IN RAZPISI 25
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2015 (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 2/15) ter Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 9/11 in 15/14) objavlja
JAVNI POZIV
za sofinanciranje aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2015
1.	Predmet javnega poziva
Predmet sofinanciranja so programi dejavnosti društev, ki izvajajo aktivnosti za občane Občine Lukovica v tretjem življenjskem obdobju.
Dejavnosti, ki so predmet drugih razpisov v Občini Lukovica, kot tudi aktivnosti komercialnega značaja, se ne bodo sofinancirale.
2.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji
Vloge na javni poziv lahko predložijo društva upokojencev in druga društva, ki izvajajo aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju za občane Občine Lukovica, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so že vsaj eno leto registrirana kot društva in imajo urejeno evidenco o članstvu;
-	imajo sedež v Občini Lukovica
-	imajo zagotovljene organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti
-	imajo izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Lukovica
3.	Splošni kriteriji javnega poziva
Predlagani program ustreza splošnim kriterijem, če:
-	je celovit in ima jasen, utemeljen koncept,
ki izhaja iz potrebe lokalnega okolja in je v občinskem javnem interesu;
-	ima predvideno izvedbo v letu 2015, v občini oziroma za občane Lukovice.
4.	Merilo za ocenjevanje predlogov programov
-	število članov društva s stalnim prebivališčem v občini Lukovica: 1 točka/člana
-	obseg programa v letu 2015: 0-200 točk
5.	Obseg razpoložljivih sredstev: Na razpolago je 1.800,00 EUR.
6.	Dokumentacija javnega poziva Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko prevzamete v času uradnih ur na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar, in sicer od 24. 9. 2015 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
7.	Rok in način predložitve vlog
Prijave pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »Javni poziv - Sofinanciranje ak-
tivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2015 - ne odpiraj.
Rok za prijavo je najpozneje do 16. 10. 2015 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica.
8.	Rok za obveščanje o izidu poziva
V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene skladno z navedenimi kriteriji in merili. Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom v roku 15 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev.
9.	Kontaktna oseba za dodatne informacije
Vse informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, tel. 01 729 63 10.
ŽUPAN
Matej Kotnik, l. r.
Sankukai karate v Lukovici
Začeli smo s treningi, športno obarvane počitnice so nam dale ogromno energije, s katero smo septembra ponovno napolnili telovadnice na številnih lokacijah. Svoja vrata odpiramo tudi za vse tiste, ki bi radi spoznali veščino karateja ter storili nekaj dobrega za telo in duha. Zato vas vabimo, da se nam v tem mesecu pridružite na treningu naših predšolskih in osnovnošolskih članov v OŠ Janka Kersnika Brdo v torek ali četrtek. Trening si boste lahko ogledali ali pa se v karateju tudi preizkusili.
V nedeljo, 30. avgusta 2015, je v Arboretumu v Volčjem Potoku potekal Čarobni dan, ki smo se ga, poleg velikega števila obiskovalcev, udeležili tudi Sankukai karateisti. Na prireditvi smo imeli svojo stojnico, na kateri so obiskovalci lahko dobili informacije o našem delu in aktualnem vpisu, poleg stojnice pa smo imeli tudi prostor, kjer so se bodoči karateisti lahko naučili nekaj osnov karateja. Nekaj utrinkov s prireditve si lahko ogledate na naših fotografijah. Za dodatne informacije nas lahko obiščete na spletni strani www.sankukai.org.
Tinkara Kepic
Urnik treningov na OŠ JKB v mali telovadnici:
Dan	Mala šola (5-7 let)	Osnovnošolci (7-14 let)
Torek	/	17.GG-17.45
Četrtek	17.00-17.45	17.45-1S.BG
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
CPP: 5.10. in med jesenskimi počitnicami: 26.10. Tečaj za IZPIT ZA TRAKTOR: 19.10.in 23.11.
TEČAJI VARNE VOŽNJE:
Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo.
Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net
26
OBVESTILA
Rokovnjač
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (JESEN 2015)
DATUM ZAČETKA KRAJEVNA ODVOZA	SKUPNOST
12. 10. 2015
13. 10. 2015
14. 10. 2015
KS Rafolče, KS Zlato Polje
KS Blagovica, KS Češnjice, KS Krašnja, KS Lukovica, KS Trojane
KS Prevoje
Brezovica pri Zlatem polju, Dupeljne, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Rafolče, Straža, Trnovče, Vrhovlje, Zlato polje
ODpADKOiVšI enovi ca, Čeplje,Češnjice, Gabrje poOVm, Golčaj, Gorenje, Gradišče pri Lukovici, Hribi, Javorje pri Blagovici, Jelnik (Mali, Veliki), Jelša, Kompolje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, Krašnja, Lipa, Log, Lukovica, Petelinjek (Spodnji, Zgornji), Podmilj, Podsmrečje, Poljane, Prapreče (Spodnje, Zgornje), Preserje priLukovici, Prevoje, Pcileppe, Prvinc,Selce, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Suša, Šentožbolt, Trnjava, Trojane, Učak, V Zideh, Videm pri Lukovici, Vošce, Vranke, Vrh nad Krašnjo, Zavrh pri Trojanah, Zgornje Loke, Zlatenek, Žirovše Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba
Kosovne o dpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kam or običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: kopalniška oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilni-ki,...),velikiželezniinkovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevja in živih mej.
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (JESEN 201 5)
DATUM URA
NASELJE
19. 10. 2015
141 . 00-15.00 Trojane 1 5.30-16.30 Blagovica 17.00-18.30 Lukovica
LOKACIJA
dri gasilskem domu Pri pošt i
Pri ekološkem otoku na Maklenovcu
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobHov, motorno olje, ploaevinke s potisnim plinom, razred čila, odpadnojed ilno olje..
KAKO RAVNATIZ NEVARN IMI ODPADKI?
-	Nevarni odaadki naj bodo vemba laži, ki omogoča varen prenos doobirneg a kaaja. -Tekoči odpadla naj bodo zap rti,čepvavimprovizirano.
-	Odpadkov iz iste skupjne ne združujte v večjo embalažo, ker lahOe pri de med njimi do kemične reaOcije.
-	Odiradkre naj prinesejo polnoletne osej ° bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMo odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Stevedeli?Nevarneinkosovneodpadkelahkokadar koti v letu brej doplačila oddaje o Ce ntru za ravnanje z odpadkiDob.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Rezultati testa zanesljivosti na 100.000 prevoženih km so povzeti po nemški reviji Auto Motor Sport. Kasko zavarovanje za prvo leto podarimo v primeru financiranja vozila. Več na fo Uradna poraba goriva: 3,8-6,3 l/100 km. Uradne specifične emisije CO?: 98-146 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6, uradne emisije NOx: 0,0180-0,1653 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00053-0,00218 g/km, število delcev: 0,140-3,090 x 10". Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PMU ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.
VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si
Dodatne informacije: Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale I 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www. jkp-prodnik.si.
FAST FOOD ŠIME LUKOVICA
vas vabi na prijetno dalmatinsko popoldne, ki bo v nedeljo, 27. septembra 2015, z začetkom ob 16. uri
na lokaciji Fast food Šime v Lukovici. V goste smo povabili klapo Sidro in klapo Lumin.
V nedeljo , 18. oktobra 2015, z začetkom ob 16. uri
ste povabljeni na prijetno popoldne z mladimi upi narodno-zabavne glasbe, saj k nam v goste prihaja ansambel Skrivnost. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
Vljudno vabljeni! Kolektiv Fast food Šime Lukovica
september 2015
27
OO SDS Lukovica se je dne 8. 9. 2015 v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici zbral na letni konferenci, ki jo je vodil Danilo Kastelic. Člana izvršnega odbora pa sta bila še Viktor Jemec in Ivanka Lederer Vidmar. Seznanili smo se z delom odbora v preteklem letu. O delu v preteklem letu so tako poročali predsednik OO SDS Lukovica Matevž Kink, tudi o delu celotnega odbora, dogodkih, dosežkih in seveda novih načrtih za prihodnje delo. O svojem delu sta poročala naša svetnika Franc Barlič in Matevž Kink. Blagajnik Matevž Kotnik je predstavil uspešno poslovanje odbora. Predsednik nadzornega odbora Gregor Štrubelj pa je prestavil ugotovitve nadzornega odbora in skladnost delovanja celotnega odbora. Za nami je tako še eno uspešno leto delovanja, druženja in soustvarjanja našega življenjskega okolja.
Na konferenci se nam je pridružila tudi gostja, Mojca Škrinjar, ki deli z nami zaskrbljenost, da se je večina sprijaznila s situacijo, v kateri živimo, čeprav z njo nismo zadovoljni. Če se s problemi dovolj dolgo ukvarjamo, zanje najdemo rešitev. Želimo si, da skupaj soustvarjali prijetno okolje, katerega delimo, ter našo lepo občino tako naredimo še lepšo in za vse bolj prijazno.
Vabimo vas, da se nam oglasite z vašimi željami, pripombami, težavami in idejami, da s skupnimi pomočmi najdemo nove poti, rešitve ali enostavno dobro voljo za boljše sobivanje na oosdslukovica@gmail.com Marjetka Vrbnjak, predstavnica za stike z javnostjo OO SDS Lukovica
OBVESTILO ZA JAVNOST
Vse zainteresirane občane obveščamo, da je ministrstvo za okolje in prostor objavilo usklajena in podpisana stališča do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne razgrnitve študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila za DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA PRENOSNI PLINOVOD M9 KIDRIČEVO - VODICE.
Stališča do pripomb in predlogov so objavljena na spletni strani ministrstva: http://www.mop.gov.si/si/ delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostor-ski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/.
Stališča do pripomb in predlogov so na vpogled tudi pri pristojni službi Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica (I. nadstropje -nad knjižnico), prav tako so dostopna na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si.
Občinska uprava
SDS
NSi s slovesnostjo počastila 15 let delovanja
Nova Slovenija - krščanski demokrati letos praznuje 15. Obletnico svojega nastanka oz. delovanja. Stranka je bila ustanovljena 4. avgusta leta 2000, njen prvi predsednik pa je bil dr. Andrej Bajuk. Na slovesnosti v Železniškem muzeju v Ljubljani se nas je tako zbralo nekaj manj kot 500 članov, ki smo lahko uživali v bogatem kulturnem programu. Ljudmila Novak v nagovoru: NSi lahko sodeluje z vsakim, ki ima dobre namene in predloge
Predsednica Ljudmila Novakje v svojem nagovoru dejala, da je NSi pred 15. leti nastala iz potrebe in nujnosti, da se v Sloveniji ohrani krščanska demokracija in njene vrednote. Zatem se je spomnila sedanje begunske krize s katero se sooča Evropa in dodala, da so ravno te vrednote na katerih je nastala tudi Evropa ponovno na veliki preizkušnji. Kot je dejala, rešitve obstajajo, je pa zanje potreben politični pogum Kritična je bila do načina delovanja nekaterih strank v političnem prostoru, ki kot glavno vodilo jemljejo predvsem ideologijo. Dodala pa je tudi, da NSi za težave današnjega časa išče rešitve, ki so realne in jih je možno uresničiti.
Ob tej priložnosti vsem članom OO N.Si Lukovica in simpatizerjem zahvaljujem za podporo in zaupanje.
Za OO N.Si
^^^^^^ ^^	predsednik
Marko Juteršek
A le en pogled v globino, ki večnost odstira v pretoku - en sam vsakdanji pogled, in znova v Tvoji Misli doma sem. (Janez Pavel II.)
ZAHVALA
Nepričakovano je sredi poletne vročine v 85. letu starosti svojo zemeljsko pot zaključil naš predragi
ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA
iz Krašnje
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna ali pisna sožalja, darovali za svete maše in cerkev v Krašnji, prinesli sveče ali rože, se prišli poslovit in ga pospremit na njegovi zadnji
poti.
Hvala OO N.Si Lukovica za sočutno žalno sejo. Hvala domačemu župniku Antonu Potokarju ter duhovnikom Andreju Svetetu, Antonu Štruklju, Pavlu Juhantu in Marku Pajku za pogrebni obred in darovano sveto mašo. Hvala govornikom: Francu Novaku, Francu Pirnatu, Lojzetu Peterletu in Ljudmili Novak.
Hvala vsem gasilskim društvom za udeležbo na pogrebu in še posebej Gasilskemu društvu Krašnja za dobro organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala pevcem kvarteta Krt, organistu Tadeju Jakopinu, članom Godbe Lukovica in Pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vso dobrohotnost in vsem, ki se Živka spominjate v molitvi!
Žena Pavla, sinova Boštjan in Simon z družinama ter brata Drago in Nace z družinama
Zmagovalno razmerje med kakovostjo ceno

1. mesto
mlečni izdelki
Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ste potrdili tudi potrošniki, saj je Milfina -lastna znamka Hoferja - nedavno prejela priznanje Best Buy Award v kategoriji mlečnih izdelkov. Best Buy Award Private Label 2015/2016 raziskuje zadovoljstvo slovenskih potrošnikov z lastnimi blagovnimi znamkami maloprodajnih trgovskih verig na tržišču.
Prekajeni poltrdi sir Traunsteiner
45 % m.m. v s.s., dve vrsti
Sirni narezek
tri vrste v pakiranju: edamec, tilzit, masdamer, 400 g
Ribani pizza sir
45 % m.m. v s.s., 200 g
Sir gavda
45 % m.m. v s.s., 450 g
6,64/kg
UMjp
Sir ementalec
45 % m.m. v s.s., 450 g
Sir edamec
40 % m.m. v s.s., 300 g
Sir tilzit
45 % m.m. v s.s.
milfina
Izberite zmagovalno kakovost z mlečnimi izdelki Milfina in poiščite svojega favorita med širokim naborom različnih vrst sira, ki vas bodo navdušili z okusom in svežino.
Sir trapist
45 % m.m. v s.s, poreklo: Slovenija, brez laktoze
I f