■o
ИС)
!o
CINKARNA

Lani rekordni dobiček, letos
napoved stavke Str. 5
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 16 / Leto 78 / 20. april 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
Naj ne vihra le na športnih dogodkih in protestih
Čez teden dni bomo z izobešanjem zastav obeležili državni praznik, dan upora proti okupatorju. Zadnja leta je mogoče opaziti, da se ljudje pogosteje kot nekoč odločajo za izobešanje zastav za praznike in da ponekod plapolajo celo leto, čeprav ne gre za državne ali vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer zakonodaja predpisuje, da morajo stalno viseti. Na dan slovenske zastave, 7. april, se spomnimo pomena tega simbola in njegove vloge v zgodovini, a tako množičnega vsakodnevnega pojavljanja zastav, kot ga vidimo ponekod v tujini, v našem okolju verjetno ne bomo srečali. Str. 12-13
PRILOGA
CELJE
KRONIKA
Nove pridobitve v Domu ob Neznanec v kombi vabil
Savinji Str. 6	otroke Str. 14
TV SPORO
DRAKULA V NOVI PREOBLEKI
NicofTs Cage
Intervju z zvezdo grozljive komedije Renfield
Saša Lendero: S tem jo je ||f David zadel naravnost v srce иШ
2
AKTUALNO
ZADETKI
Preprečevanje medvrstniškega nasilja: CSD že vrsto let preslišan pri predlogih, ki bi pomagali!
»Mladostniška leta so leta učenja in mladostniki imajo pravico do popravnega izpita. Tudi odrasli jo imajo. Za mladostnike je še bolj pomembno, da jim obravnava teh neprimernih vedenj daje možnost in zahtevo, da to vedenje spremenijo.«
Katja Košir, doktorica psihologinje
»Trudimo se, da smo po kakovosti na ravni regijskih območnih revij, kar nam zaenkrat odlično uspeva. Seveda prepevamo tudi skladbe, ki niso tako zahtevne, a so nam všeč.«
Magda Semprimožnik, članica Pevskega društva Tabor
»Odprtje nove planinske koče na Golteh naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine.«
Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje
»Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.«
Marko Semprimožnik, župan Občine Tabor
»Star običaj se vleče že desetletja, in sicer da zastavo obešajo navpično, kar pomeni, da so barve razvrščene z leve proti desni. Ljudje ne vedo, da je za državno zastavo ta način prepovedan in da morajo biti barve razporejene od zgoraj navzdol.«
Aleksander Hribovšek, predsednik društva Heraldica Slo-venica
ČETRTEK 1	1 PETEK
1	1 / 17 C^Z-^ 7
SOBOTA 1	1 NEDELJA
\ 1 / 19 O6!	>
oao predlogi centra za socialno delo tokrat padli na plodna tla?
Najverjetneje ni posameznika, starša in uradnih ustanov, ki jih ne bi nedavni posnetki medvrstniškega nasilja dvignili na noge. Vsi govorijo o tem, da so začeli zvoniti vsi alarmi in da je skrajni čas, da se družba na takšne primere odzove in jih prepreči. Kljub številnim spletnim komentarjem, ki pogosto presežejo mejo okusa in kritizirajo vse po vrsti, tudi uradne ustanove, ljudje ne vedo, da Center za socialno delo Celje že več kot dvajset let poskuša prepričati Mestno občino Celje za sofinanciranje projekta, ki bi lahko preprečil takšne dogodke, kot se je zgodil v Celju. Mesto namreč glede na velikost in problematiko družbe nujno potrebuje programe za vključevanje otrok in mladostnikov, ki imajo težave pri odraščanju. Ali bo občina tokrat predlogom centra vendarle prisluhnila? Čas bi bil.
SIMONA ŠOLINIČ
»Občino prosimo že vrsto let za sofinanciranje programov, ki bi pomagali otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, staršem, ki nimajo socialnih veščin, znanja, pristopa in ne obvladajo svojih otrok. Žal nam je onemogočeno prijavljanje na razpise, saj ima občina takšne razpisne pogoje, da financira samo javne zavode, ki jih je sama ustanovila, in nevladni sektor. Tudi pri javnih delih nismo uspešni, občina ne financira nobenega programa. V drugih enotah centra, kot so laška, šmarska, šentjurska ali konjiška, takšnih težav nimajo,« pravi direktorica Centra za socialno delo Celje mag. Olga Bezenšek Lalić.
Ni »pokritega
terena«
V Celju tako ni »pokritega terena« z laičnimi delavci. Slednji so pomočniki strokovnih delavcev, ki jih je - kar je že splošno znano - premalo. »Laični delavci so pomembni, ker bi lahko s strokovnimi delavci centra podpirali družine in otroke ter bi ne nazadnje delovali ne samo preventivno, ampak bi imeli nalogo nadzora in izobraževanja tistih družin, kjer so odnosi neurejeni ali v katerih so
Direktorica CSD Celje mag. Olga Bezenšek Lalić pravi, da center že dvajset let poskuša v Celju uresničiti projekt pomoči mladim, ki imajo težave pri odraščanju, saj bi preprečil ravno takšne dogodke, kot se je zgodil v Celju. Celjska občina ima zdaj možnost ponovno prisluhniti predlogom in začeti projekt Dnevnega centra za mlade. Ali bo občina ta projekt končno pomagala uresničiti, glede na to, da zvonijo vsi alarmi, bomo preverili v naslednjih tednih in razplet spremljali. (Foto: Andraž Purg)
otroci, ki imajo težave pri odraščanju,« dodaja Bezenšek Lalićeva.
Po naših podatkih je vodstvo celjskega centra za socialno delo marca, torej pred zadnjim dogodkom medvrstniškega nasilja, celj-
ski občini ponovno poslalo predloge za program Dnevni center za mlade in za dodatne zaposlitve na tem področju. »Takšne programe in pobude smo pošiljali vsako leto že več let tudi v kabinet nekdanjega župana. Občina je torej bila seznanjena z našimi ugotovitvami, in sicer da Celje potrebuje program, namenjen otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju, ter njihovim družinam. Zavedamo se, da pomoč potrebujejo žrtve ter tudi povzročitelji, ki so, ko gre za odraščajoče otroke, ne nazadnje tudi žrtve neuspešne in neprimerne socializacije v sodobni družbi ter pogosto tudi neurejenega in nespodbudnega družinskega okolja,« pojasnjuje Bezenšek Lalićeva.
Dnevni center za
pomoč mladim
Center za socialno delo Celje je tako občini ves ta čas ponujal celovito izdelan projekt Dnevnega centra za mlade, ki bi ga celo izvajali njeni javni zavodi in ne center. »Vsi smo učinkoviti, če so povezane državne in lokalne ustanove. Nikjer v Evropski uniji državni sektor ni prepuščen sam sebi pri obvladovanju problematike na terenu brez pomoči lokalnih ustanov. Center bi moral imeti koordinativno vlogo in vlogo povezovanja vseh ustanov, ne le operativne vloge izvajalca.
Zato je napačna razlaga, da mora država poskrbeti za vse potrebe lokalnega prebivalstva,« dodaja sogovornica.
Ob tem poudarja, da pomoči pri uresničitvi ponujenih programov, ki bi bili trajnostno učinkoviti in bi ves čas pomagali otrokom, mladostnikom in družinam, že dvajset let ni. »Zato smo priča primeru, kot se je zgodil v Celju, in predvidevamo, da se bodo takšni primeri še vrstili. Delo z otroki in mladostniki ni samo svetovanje v ambulantah ali pisarnah. Z otrokom in mladostnikom se je treba ukvarjati, izvajati neposredno socialno delo, delati na konkretnih primerih, v družinah, jih vključevati v različne in vodene delavnice, kjer bi razvijali ustvarjalnost, krepili samopodobo, usmerjali svojo energijo, predvsem pa razvijali empatijo in pomen soodgovornosti do drugih ljudi.«
Alarmi? Kje so
rešitve?
Krizni center za mlade letos praznuje 25 let. Dnevni center bi bil dodana vrednost, ki bi bila usmerjena predvsem v delo z mladimi, ki imajo težave pri odraščanju in bi jim bila dodatna strokovna pomoč v oporo, da bi prepoznali svoja tvegana dejanja in se usmerili na pravo pot. Takšna pomoč bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečila primer, kot se je zgodil
Krizni center za mlade Celje želi izvesti natečaj na temo kulture nenasilja, pri čemer bi bile vključene vse generacije - od vrtca do starejših ljudi. Natečaj bi se končal decembra 2023, ko bo krizni center dočakal 25 let. Na natečaju bi lahko posamezniki in skupine sodelovali s kratkimi filmi, fotografijami, spletnimi grafikami, pesmimi in plakati. Zato center že vabi k podpori in sodelovanju pri izvedbi projekta tudi Mestno občino Celje.
AKTUALNO
3
nedavno v Celju. Na dogodek se je na Facebooku odzval tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač.
Dodal je, da bi morali zvoniti vsi alarmi. »Dejstvo je, da so ti alarmi in opozorila glasni že nekaj let in da dogodek zagotovo ni osamljen primer. Zgrožen sem, kako hitro se je posnetek razširil po spletu in kako je mogoče, da nihče od prisotnih otrok ni posredoval, ampak so le še dodatno ščuvali k nasilju. To nas lahko zelo skrbi in mora biti v opomin vsem staršem, da se s svojimi otroki o tovrstnih dogodkih pogovorimo. Še en problem, ki ga je ta dogodek
razkril in ki je nedvomno izziv za lokalno skupnost, je vprašanje, kako za mlajšo generacijo najti prostore, ki jih bo vzela za svoje, kjer bodo lahko mladi preživljali prosti čas in kjer se bodo znali kreativno in konstruktivno izživeti.« Župan je zapisal, da je Mestni svet MOC leta 2021 na pobudo Odbora za družbene dejavnosti sprejel trajnostno strategijo za kakovostno so-bivanje vseh generacij, ki s preventivnimi ukrepi naslavlja predvsem problematiko medvrstniškega nasilja, k izvajanju in izobraževanju pa je pritegnil vse vzgojno-izo-braževalne ustanove v mestu.
Izvajanje nasilja je klic na pomoč
Izvajanje nasilja je klic na pomoč in kot urejena družba smo dolžni na to odgovoriti z vzpostavijo učinkovite preventive, ki jo v ustanove vnesemo z dobro prakso, so se na medvrstniško nasilje v Celja odzvali v Dijaški organizaciji Slovenije.
Dijaki so svoj odziv na dogajanje v Celju naslovili na osnovnošolce, srednješolce, profesorje, starše in vse vpletene v proces vzgajanja in izobraževanja mladih v Sloveniji. Pravijo, da je treba mladim v poplavi informacij stopiti naproti in jih naučiti razumevanja lastnih čustev ter sočasno empatije. Spomnili so, da mladi nasilja ne ustvarjajo le drug proti drugemu, temveč tudi sami proti sebi, in sicer z zavedanjem, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča.
Zadnji alarm, da skupaj ukrepamo
Po dogodku v Celju se je odzvala celo predsednica republike Nataša Pirc Musar in poziva vse pristojne, naj ukrepajo hitro in odločno. Grozljiv dogodek v Celju je po njenem mnenju »zadnji alarm, da skupaj ukrepamo, čeprav gre žal spet za kurativo in ne za preventivno ravnanje.« Predsednica je bila osupla, da nihče od prisotnih deklet in fantov ni posredoval, raje so snemali in še dodatno ščuvali k nasilju. »To me iskreno zelo skrbi in boli,« pravi in dodaja, da nas mora biti strah družbe, ki bi bila do te mere neobčutljiva, da bi medvrstniško nasilje postalo vsakdan naših ulic.
—|— I	■ V 1	■■	■	fl|	«V 11	I ■
Takojšnja prijava in takojšnji odziv
Celjska policija še ni končala preiskave medvrstni-škega nasilja, ki se je nedavno zgodilo v Celju in ki je poželo val ogorčenja ljudi v Sloveniji. Med osumljenimi uradno pregonljivega kaznivega dejanja nasilništva je več mladoletnih oseb. Spomnimo, da se je do mladoletnice bilo nasilnih več mladostnikov, več posnetkov dejanja je bilo objavljenih tudi na družbenih omrežjih, presenečali so tudi skrajno sovražni komentarji pod deljenimi spletnimi posnetki in novicami o dogodku.
Neuradno med mladimi v Celju na dan prihajajo številni podatki o ozadju dogodka, tudi informacije, da je prijava na policijo prispela tudi za mladoletnico, ki je bila na posnetkih žrtev. Omenjena naj bi za komercialni medij 24ur.com podala tudi izjavo o tem, da se grožnje nadalju-
Vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Jože Bračko in inšpektor Sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc.
jejo, tudi zmerjanje. Eden od njenih družinskih članov je ogorčen predvsem zato, ker
Po določilih Kazenskega zakonika osebe, ki še niso dopolnile 14 let, niso kazensko odgovorne. Je pa policija do zdaj v primerih kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki, že pogosto ovadila starše, saj so bila v preiskavi odkrita druga kazniva dejanja, kot je na primer zanemarjanje mladoletnika.
so mladi dogodek opazovali, a nihče med njimi ni mladoletnice zaščitil. Vse to kaže, kako široko dimenzijo lahko ima takšen dogodek.
Letos je bilo na Celjskem petdeset prijav suma kaznivih dejanj, ki so povezana z medvrstniškim nasiljem. V nobenem primeru ni šlo za hujše dejanje. Navedena kazniva dejanja so večinoma povezana z besednim, s psihičnim nasiljem, z objavami fotografij, izsiljevanji in le
Leta 2021 je bil na območju celotne Slovenije zaznan padec tovrstnih kaznivih dejanj, medtem ko se je število obravnavanih dogodkov v letu 2022 približalo številu, ki je bilo značilno pred epidemijo. Tako je policija leta 2022 obravnavala 296 kaznivih dejanj, povezanih z medvrstniškim nasiljem, leto pred tem 216 primerov, leta 2020 300 in leta 2019 kar 390.
redko so policisti kot posledico kaznivih dejanj obravnavali telesne poškodbe. Na policiji pravijo, da medvrstniško nasilje zajema širok nabor kaznivih dejanj, nasilje pa ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja, na primer zbadanje, norčevanje, obrekovanje ali izključitev iz družbe.
»Policisti v osnovnih in srednjih šolah redno izvajamo preventivne dejavnosti in oškodovance spodbujamo, naj nasilna dejanja vrstnikov prijavijo policiji. Tudi zato smo lani na območju Policijske uprave Celje zabeležili več prijav, in sicer 109, kar je približno 32 odstotkov več kot leto prej, ko smo jih prejeli 82,« pravi Boštjan Kavc, inšpektor Sektorja uniformirane policije PU Celje. Med vsemi kaznivimi dejanji, ki so jih lani na območju PU Celje izvršili mladoletniki, je bilo največ nasilništva, groženj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pojasnjuje vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU
Celje Jože Bračko: »Število kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti, kot so prikazovanje, izdelava in posest pornografskega gradiva, se zmanjšuje. Zelo veliko vlogo imajo pri preprečevanju nasilja starši in to, kako usmerjajo, vzgajajo, poučujejo ter tudi kako nadzorujejo svoje mladoletnike.«
Šole se morajo odzvati takoj
Na policiji pravijo, da so razlogi za nasilna dejanja različni, na primer potreba po prevladi, pri čemer so lahko posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju. Glede na primere, ki jih je preiskovala policija, nasilje lahko izvaja posameznik ali
skupina mladoletnikov. »Ne smemo zanemariti dejavnikov tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini in podobno. O vseh dogodkih, s katerimi je policija seznanjena, obvešča pristojne centre za socialno delo. »Prve oblike medvrstni-škega nasilja pri mladostnikih se začnejo pojavljati že v vrtcu in se nato nadaljujejo v osnovni ter srednji šoli, kjer se le še stopnjujejo. Zato vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov pri tem, da se dejavnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv in zlasti v preventivo. Šolstvo se mora odzvati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja,« še dodajajo na policiji.
Na straneh 22, 23 je objavljen intervju s psihologinjo Katjo Košir o tem, kakšna je vloga staršev in celotne družbe pri preprečevanju medvrstniškega nasilja in kaj mora družba pri tem zelo dobro razumeti, da bodo mladi dojeli, da nasilje ni rešitev, starejši pa, da obsojanje vseh ne vodi v rešitve.
Kmetje za torek napovedali protest
Tako so kmetje konec marca protestirali v Šentjurju. Sindikat kmetov napoveduje, da se bodo kmetje iz vse Slovenije v torek zbrali v prestolnici. (Foto: SHERPA)
Sindikat kmetov Slovenije je v začetku tedna izrazil ne-strinjanje s pogajanji z vladno stranjo in napovedal stopnjevanje protestnih dejavnosti. Za torek, 25. aprila, je napovedal protestni shod slovenskih kmetov v središču Ljubljane.
Kmetje so protestni shod po državi, tudi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in po celotni Spodnji Savinjski dolini, pripravili že 24. marca. Nato sta sledila sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine. Na torkovi novinarski konferenci je sindikat, ki jih predstavlja, sporočil, da se sestankov na resornih ministrstvih ne udeležujejo več, saj se z gradivom, ki so ga prejeli, ne strinjajo in ga ne morejo sprejeti. Gradivo ne ustreza njihovim zahtevam, ocenjujejo, da je nepopolno in zavajajoče ter brez pravnih in strokovnih podlag.
Na novinarski konferenci v Ljubljani so kot pereče izpostavili Uredbo o Naturi 2000 in
druge habitatne direktive z vsemi omejitvami, nesprejemljive rešitve za okoljsko občutljivo trajno travinje in prevelika davčna bremena za območja z omejenimi dejavniki, kjer je izredno težko kmetovati.
Med razlogi za nadaljnje proteste so med drugim ponovno izpostavili še slabo prehransko varnost Slovenije. »Druge države članice Evropske unije so se že odzvale na
poceni uvoz živil vprašljive kakovosti iz Ukrajine. Kaj pa mi?! Ta živila so že na naših trgovskih policah in še več jih prihaja! Pozivamo potrošnike, naj tega ne dopustijo.«
Kot kapljo čez rob, ki jih je nagovorila k nadaljevanju protestov, so omenili predlog Zakona o zaščiti živali, ki so ga pripravili koalicijski partnerji. Kmetom se zdijo popolnoma nesprejemljiva
določila predloga zakona, ki predvidevajo, da naj bi pooblaščeni svetovalci za zaščito živali na osnovi 40-urne-ga tečaja presojali pravilnost oskrbe živali v oskrbi rejcev. »S tem se popolnoma razvrednotijo znanje in izkušnje rejcev ter druge stroke, ki vsakodnevno z vso odgovornostjo in velikimi napori skrbijo za njihove živali,« so sporočili.
TS
Za dobrobit živali
Potem ko je bil leta 2021 zavrnjen predlog novega Zakona o zaščiti živali, ki so ga predlagali Socialni demokrati, so zdaj ti z Gibanjem Svoboda in z Levico v parlamentarni postopek ponovno vložili predlog sprememb omenjenega zakona.
Med predlogi je ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali, ki so zdaj prepuščene dobri volji prostovoljcev. Prepovedali bi premajhne in neprimerne prostore brez možnosti zadostnega gibanja za živali, torej tudi privezovanje psov. Za mačke bi uvedli obvezno označevanje in s tem preprečili na stotine vsakoletnih neželenih legel. Hudo malomarnost bi izenačili z mučenjem živali in društva bi imela več pristojnosti pri postopku inšpekcijskih služb in pri ugotavljanju dejanskega stanja ter zbiranju dokazov glede kršitve zakona. Uvedli bi specializirano inšpekcijo za zaščito živali, ki bi opravljala preglede in izvajala ukrepe na celotnem ozemlju države. Uredili bi položaj terapevtskih psov, delovnih živali in psov vodičev ter prepovedali pripomočke, ki živalim povzročajo bolečine pri vzreji, vzgoji in šolanju. Uvedli bi tudi videonadzor v klavnicah.
Da bo nekatere novosti težko uzakoniti, je jasno že iz dosedanje prakse in številnih nasprotovanj v javnosti, češ da gre za napad na podeželje, A kot so dejali predlagatelji, je težav veliko povsod in predlogi so nastali v sodelovanju s številnimi društvi in posamezniki, ki se dnevno ukvarjajo z dobrobitjo živali.	TC
4
GOSPODARSTVO
Terme Olimia napovedujejo nov naložbeni cikel
Letos bazeni, prihodnje leto hotel
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je z javno agencijo Spirit, Slovensko turistično organizacijo in še nekaterimi drugimi ustanovami letos spet pripravilo poslovno-investicijsko konferenco v Dallasu. Dogodka, ki so ga poimenovali Texas Feels Slovenia, so se udeležili predstavniki 39 podjetij in turističnih krajev, ki so morebitnim poslovnim partnerjem iz ZDA predstavili Slovenijo kot odlično gospodarsko partnerico, državo naložbenih priložnosti in trajnostno turistično destinacijo. V Dallasu so bile tudi Terme Olimia, ki so tudi lani poslovale zelo uspešno, letos pa začenjajo nov naložbeni cikel, s katerim bodo še bolj obogatile svojo ponudbo in jo dvignile na še višjo raven.
JANJA INTIHAR
Terme Olimia so se poslov-no-investicijske konference v Teksasu udeležile prvič. »Od podjetij, ki so bila v ZDA lani, smo slišali, da je vredno odpo-
tovati čez lužo, in ni mi žal, da smo se predstavili v Dallasu. Našo stojnico so obiskali predstavniki več kot štiridesetih ameriških organizatorjev po-
tovanj in turističnih agencij, ki delajo z evropskim trgom. Nad ponudbo Term Olimia so bili očarani,« je povedal direktor Florjan Vasle, ki je bil tudi sam
očaran nad tem, da v Dallasu zelo dobro poznajo Slovenijo. Razlog je seveda izredna priljubljenost slovenskega košarkarskega zvezdnika Luke Dončića.
Vasle ne pričakuje, da se bodo po predstavitvi v Teksasu ameriški turisti začeli množično odločati za dopustovanje v Podčetrtku. A upa, da bodo tisti, ki bodo prišli v Slovenijo, za dan ali dva obiskali tudi Terme Olimia.
Več prihodkov,
manj dobička
Kriza zaradi covida in turistični boni so v letih 2020 in
2021 močno spremenili sestavo gostov Term Olimia. V mesecih, ko so lahko poslovale, so prevladovali domači gosti, lani so se začeli vračati tuji. »Obisk tujcev v drugem polletju je že bil primerljiv z letom 2019, ko smo imeli malo več kot 60 odstotkov gostov iz tujine. Nekateri se vračajo hitreje, ponekod, na primer v Italiji, še oklevajo. Med tujimi gosti jih je bilo največ iz Hrvaške in Avstrije, ki sta tudi naša glavna trga, poleti smo imeli tudi več gostov iz Srbije, držav Beneluksa in Skandinavije,« pravi Vasle. Lani so v Termah Olimia zabeležili 378 tisoč nočitev, kar je le 2 tisoč nočitev manj kot leta 2019. Tudi letošnja zasedenost hotelskih zmogljivosti je dobra in presega zasedenost pred krizo.
Florjan Vasle vse lanske rezultate poslovanja primerja s
Direktor Florjan Vasle napoveduje tudi gradnjo družinskega hotela. (foto: arhiv NT/Sherpa)
predkoronskim letom 2019, saj sta bili leti 2020 in 2021 po obsegu prihodkov občutno slabši. A je kljub pogostim prepovedim poslovanja družba imela visok dobiček, predlani je znašal 3,9 milijona evrov.
Lani so terme ustvarile 16 odstotkov več čistih prihodkov od prodaje kot v letu 2019, ko so znašali rekordnih 25 milijonov evrov. Čistega dobička je bilo 15 odstotkov manj, znašal je 2,6 milijona evrov. »S takšnim poslovnim izidom smo zadovoljni, saj smo se soočali z mnogimi težavami. Mislim predvsem na podražitve ener-gentov in živil, povišali so se tudi stroški dela, ker smo lani zvišali plače, saj želimo zadržati sedanje zaposlene in jih čim bolj motivirati za dobro delo,« pojasnjuje Vasle in dodaja, da je bila lani povprečna bruto plača v podjetju v primerjavi z letom 2019 višja za 24 odstotkov.
Hotel za družine
Po nekaj letih »zatišja« se v Termah Olimia letos spet pripravljajo na obsežnejše naložbe. Ponudbo hotela Breza bodo razširili z novima zaprtima bazenoma. Projekte so že pripravili in če ne bo nepredvidenih težav, ju bodo začeli graditi jeseni. Florjan Vasle vrednost te naložbe ocenjuje na štiri do pet milijonov evrov.
Nekajkrat dražji bo nov hotel, ki bo namenjen družinam. Načrtov zanj podjetje še ni naročilo, a bo podobne velikosti kot hotel Sotelia, ki ima 146 sob. Vasle napoveduje, da se bo gradnja družinskega hotela začela predvidoma v drugi polovici leta 2024.
Največji v jugovzhodni Evropi
Mednarodni industrijski sejem, ki se je začel v torek in bo trajal do 21. aprila, je tudi letos v Celje privabil veliko razstavljavcev. V osmih sejemskih dvoranah se na 28 tisoč kvadratnih metrih neposredno predstavlja 330 podjetij iz petnajstih držav, ki skupaj zastopajo več kot tisoč blagovnih znamk iz tridesetih držav. Industrijski sejem je zato največji in najpomembnejši tovrstni sejem na območju jugovzhodne Evrope, po pomenu in obsegu prihodkov, ki jih prinaša, pa je drugi najpomembnejši sejemski dogodek družbe Celjski sejem.
Slavnostni govornik na odprtju je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je med drugim poudaril, da je Slovenija ena najbolj industrializiranih evropskih držav, sejem v Celju pa je najboljši pokazatelj tega, kar premore slovenska industrija. Moral bi biti vsako leto, ne le vsako drugo, tudi zato, ker je priložnost za mlade rodove, da se naučijo novih spretnosti za nove čase.
Letos se na industrijskem sejmu predstavlja rekordno število podjetij s področja avtomatizacije in robotizacije, med njimi so tudi vsa vodilna slovenska podjetja. Razstavljeni stroji in naprave niso le na ogled, saj lahko obiskovalci tudi vidijo, kako delujejo. Celotno celjsko sejmišče je torej v
teh dneh velika proizvodna dvorana. Na ogled so tudi številne novosti in inovacije ter stroji, ki jih zaradi njihove velikosti in vrednosti ni mogoče videti nikjer drugje.
Vsak dan sejma je, kot je že v navadi, namenjen drugi dejavnosti, organizatorji in razstavljavci so pripravili več strokovnih prireditev. Osrednji temi prvega dne sta bili industrijska avtomatizacija in optimizacija proizvodnih procesov. Včeraj je bil tradicionalni dan varilne tehnike in slovenskih varilcev, ki so se jim letos prvič pridružili tudi varilci iz držav nekdanje Jugoslavije. Število podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z varjenjem in rezanjem, je na letošnjem sejmu rekordno. Danes je na celjskem sejmišču dan orodjarstva, ki je najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske industrije. Letos bodo orodjarji govorili o spodbujanju uporabe tehnologij za zeleni prehod. Zadnji dan sejma bo namenjen inovativnim tehnologijam v industriji plastike in gume.
Industrijskemu sejmu se je letos pridružil sejem Lestech, na katerem se predstavlja petnajst razstavljavcev iz Slovenije, Italije in Nemčije. Sejem je namenjen vsem obdelovalcem lesa, lesni industriji in mizarskim delavnicam, da se lahko seznanijo z novostmi v svoji dejavnosti. JI
Na mednarodnem industrijskem sejmu se letos predstavlja rekordno število podjetij s področja avtomatizacije in robotizacije. (Foto: Andraž Purg)
Sodišče zavrnilo ugovor lastnika Meje
Sodnica Barbka Zupan Cimper-man je kot neutemeljen ponovno zavrnila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave v Meji. Ugovor je pred približno dvema letoma vložila lastnica tega šentjurskega kmetijskega podjetja, družba Altius s Ptuja, ki že ves čas trdi, da je bila uvedba upniške prisilne poravnave jeseni 2020 neupravičena.
Celjsko sodišče je tokrat že drugič zavrnilo ugovor Altiusa proti vodenju postopka prisilne poravnave v Meji. Prvič ga je zavrnilo pred dvema
letoma, a je potem višje sodišče sklep razveljavilo in mu naložilo, da mora ponovno odločiti, ali je bila zahteva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) o uvedbi prisilne poravnave upravičena in je podjetje jeseni 2020 res bilo plačilno nesposobno. DUTB je v svojem predlogu za uvedbo prisilne poravnava navedla, da Mejo bremenijo tri vrste zapadlih terjatev - iz kreditnih pogodb, ki jih je sklenila sama, nepoplačanih poroštev ter iz domnevnega prenosa terjatve na drugo osebo. V Altiusu že ves čas trdijo, da obstajajo samo terjatve iz
kreditnih pogodb. Poroštva je Meji pred leti nakopala njena lastnica, celjska družba PSZ, ki je denar potrebovala za svoje druge poslovne projekte.
Božo Vukašinovič, direktor in solastnik Altiusa, ter pravni zastopnik podjetja odvetnik Kristijan Kontar-ščak sta zaradi zavrnitve ugovora, ki ga je sodnica pojasnila v 45 točkah na kar dvajsetih straneh, razočarana. »Upali smo, da se bo sodišče začelo resno ukvarjati z vprašanjem o upravičenosti uvedbe prisilne poravnave ter o poroštvih, da bo torej končno
začelo presojati o vsebini. Sodnica se je tokrat odločitvi o ničnosti poroštev in terjatev izognila in po dveh letih, kolikor že trajajo postopki zaradi uvedbe prisilne poravnave, zatrjuje, da Altius nima pravnega interesa pri obravnavanju teh vprašanj,« opozarja Kristijan Kontarščak in dodaja, da je Zupan Cimpermanova brez upoštevanja ugotovitev finančnega izvedenca zaključila, da Meja ne more poplačati svojih dolgov in je torej plačilno nesposobna.
V Altiusu pravijo, da se bodo tudi tokrat na zavrnitev ugovora pritožili.
Vukašinovič napoveduje tudi vložitev zahteve za izločitev sodnice in morda tudi kazensko ovadbo zoper njo ter odškodninsko tožbo. Pri tem upa, da bo pritožba končno uspešna in bo celjsko sodišče vendarle preklicalo postopek prisilne poravnave. »Prisilna poravnava v Meji se vleče kot jara kača in po dveh letih smo spet na začetku. Insolventni postopki bi morali biti hitri, ta >prisilka< pa je ena najdaljših, kar jih poznam. Zaradi tega je v najslabšem položaju predvsem šentjursko podjetje,« pravi Kontarščak.	JI
GOSPODARSTVO
5
Lani rekordni dobiček, letos napoved stavke
Cinkarnarji nezadovoljni s plačami
Za Cinkarno Celje v širši javnosti velja, da ima v primerjavi z večino proizvodnih podjetij v regiji visoke povprečne plače, visoka sta tudi regres za letni dopust in božičnica. Očitno gre le za navidezno sliko, saj so zaposleni, ki so ob izjemno visokih dobičkih podjetja nezadovoljni s svojimi plačami, za torek napovedali dvourno opozorilno stavko. Po dveh dneh pogajanj z vodstvom se je sindikat namesto stavke odločil za zbor delavcev, na katerem je uprava zaposlenim predstavila svoj predlog dogovora o njihovih zahtevah. Pogajanja so se včeraj nadaljevala, v sindikatu pa so napovedali, da bodo danes, to je v četrtek, pripravili celodnevno stavko, če s ponudbo uprave ne bodo zadovoljni.
JANJA INTIHAR
Prva zahteva delavcev je dvig osnovnih plač. Čeprav so jih v družbi lani uskladili za nekaj odstotkov, ima po trditvah sindikata minimalno plačo ali še manj približno 10 odstotkov zaposlenih, to je sedemdeset delavcev, ki opravljajo najbolj preprosta dela. Sindikat je od vodstva zahteval, naj plače zviša tako, da bodo najnižje dosegle ali presegle minimalni znesek. Delavci so zahtevali tudi dvig dodatka na večizmensko delo, višja nadomestila za malice in za potne stroške, plačilo v času praznikov in dela pro-
stih dni, sprejetje pravilnika o napredovanju in 100-odstotno nadomestilo v času stavke.
»Povprečna osnovna plača v cinkarni je res solidna, a to je le statistika. Predstavniki delavcev poznamo plačilne liste in vemo, da ni vse tako lepo, kot je videti na zunaj. Predlagali smo takšen dvig plač, da v podjetju ne bi bilo nikogar, ki bi mu bilo treba plačevati dodatek do minimalne plače. Sorazmerno bi se potem zvišale tudi druge plače, da bi dohiteli vsaj lansko inflacijo,« je povedal predsednik podjetniškega
sindikata KNG Franc Grabler.
Kolikšen dvig plač je zahteval sindikat, ni želel razkriti, po naših podatkih naj bi šlo za enotni znesek 270 evrov bruto za vse zaposlene.
Grabler je še dejal, da zahteve, ki jih je sindikat postavil vodstvu, niso »od včeraj«, saj so zorele počasi. »Plače v cinkarni realno padajo že nekaj časa, dobiček pa raste. Zaposleni imajo tega dovolj.« Predsednik sindikata je tudi opozoril, da ljudje odhajajo iz podjetja in da cinkarna postaja stara tovarna. »V naslednjih dveh letih se bo približno dvesto ljudi upokojilo. Ne vem, kaj o tem razmišljajo uprava in lastniki, kako bo podjetje delalo takrat. Če ne bo dobrih plač, tudi novih zaposlitev ne bo. Prava vrednost podjetja so ljudje. Želim si, da bi cinkarna, v kateri delam še štirideset let, spet postala podjetje, v katerem se bodo ljudje radi zaposlovali ali se celo borili, da se v njem zaposlijo.
Plače višje od
povprečnih
Do torkovega zbora delavcev sta sindikat in uprava dosegla dogovor o večini zahtev, le o tem, za koliko zvišati plače, se nista mogla pogoditi. »Razkorak med zahtevo sindikata in
Franc Grabler, predsednik podjetniškega sindikata KNG: » »Plače v cinkarni realno padajo že nekaj časa, dobiček pa raste. Zaposleni imajo tega dovolj.« (Foto: SHERPA)
predlogom uprave je še vedno zelo velik. Pričakovanja sindikata glede dviga osnovnih plač so močno nad višino letne inflacije,« je po zboru delavcev povedal predsednik uprave Aleš Skok. Ob tem je dejal, da je bila lani povprečna mesečna plača v cinkarni 28,6 odstotka višja od povprečne slovenske. Poleg tega podjetje zaposlenim izplačuje nadpovprečno božič-nico in regres. Lani je regres znašal 2.000 evrov in tolikšen bo tudi letos, višina božičnice
bo, v skladu z že pred časom sprejetim dogovorom, odvisna od poslovnega izida, je še povedal Skok. Podatka, koliko znaša povprečna osnovna plača, ni navedel. Povedal je, da je bila lani povprečna izplačana bruto plača, skupaj z božični-co, 2.600 evrov.
Tudi Aleš Skok ni razkril, kakšen dvig osnovnih plač je predlagala uprava. Dejal je le, da bi bilo zvišanje enako, kot znaša povprečni odstotek dviga plač v drugih uspešnih slovenskih podjetjih in da bo zagotovo tolikšno, da nihče v podjetju ne bo zaslužil manj kot znaša minimalna plača. »Uprava mora podpreti takšen predlog, ki bo pomenil vzdržnost poslovanja na dolgi rok. Želimo zagotoviti nadpovprečno visoke plače ne samo danes, tudi v naslednjih petih, desetih letih. Za to pa potrebujemo denar za naložbe in razvoj, vzdrževati moramo ravnotežje med pričakovanji delničarjev, lokalne skupnosti in predvsem zaposlenih,« je še povedal Skok.
Letos manj dobička
Predsednik uprave Cinkarne Celje je tudi opozoril, da se podjetje letos sooča s poslabšanjem razmer na trgu. Že od lanskega zadnjega tromesečja je povpraševanje
manjše, zaradi pritiska kitajskih izdelkov na evropski trg se cene pigmenta titanovega dioksida znižujejo, cene surovin in predvsem energije so še vedno visoke.
Za leto 2023 so si zato v cinkarni postavili skromnejše načrte. Prihodki naj bi znašali približno 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa le 6 milijonov evrov. To so po njegovem tudi razlogi, zakaj uprava ne more ugoditi vsem zahtevam zaposlenih. A kot pravijo v sindikatu, je zvišanje plač, kot ga predlagajo, povsem na mestu. Lani je namreč cinkarna imela rekordno visok čisti dobiček. Znašal je 42,3 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za 27 odstotkov.
So bila pogajanja
uspešna?
Cinkarna je letos že drugo uspešno celjsko podjetje, kjer so zaposleni dvignili svoj glas in zagrozili s stavko. Pred enim mesecem so višje plače zahtevali v družbi Tastepoint (nekdanji Etol), kjer je sindikat predlagal, naj zvišanje v vseh tarifnih razredih znaša 200 evrov bruto. Enotni dvig je predlagal zato, ker bi v primeru, če bi se plače za vse zvišale za odstotek inflacije, razlike bile prevelike. Na pogajanjih je pristal na 4,5-odstotno zvišanje plač in bil z doseženim dogovorom zadovoljen.
Kako sta se v cinkarni dogovorila uprava in sindikat, do zaključka redakcije časopisa še ni bilo znano, saj sta se na pogajanjih znova sestala včeraj pozno popoldne.
Označevanje v industriji ■ - • • > •• •
• • • • •« «• ••••• •••• • * » »

• • t •
VODILNI NA PODROČJU OZNAČEVANJA V INDUSTRIJI IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE
>	NAJBOLJŠI INDUSTRIJSKI INK JET TISKALNIKI NA SVETU lei b
patentirana funkcija SEALTRONIC, nepredušno zapiranje šobe
>	INDUSTRIJSKI VEKTORSKI LASERSKI TISKALNIKI ф IS---
ZA TRAJNO MARKIRANJE PROIZVODOV: neizbrisljivo in brez potrošnega materiala
» TERMALNI (TU) INDUSTRIJSKI INK JET TISKALNIKI MARKOPRINT za označevanje embalaže z visoko resolucijo » ETIKETIRKE, PRINT&APPLY SISTEMI...
i PRINT&VERIFY, TRACK&TRACE SISTEMI, SERIALIZACIJA, AGREGACIJA
V Sloveniji in po državah nekdanje Jugoslavije imamo nameščenih več kot 1.800 aplikacij različnih sistemov označevanja v vseh industrijah - od avtomobilske, kovinske in prehrambene industrije do industrije plastike in farmacije itd. S tehnično strokovno podkovanim kadrom pripravimo celoten projekt označevanja „na ključ" - od idejne zasnove projekta do montaže, šolanja, poprodajne aktivnosti servisiranja, oskrbe s potrošnim materialom itd. Servisiramo in oskrbujemo s potrošnim materialom vse vrste industrijskih ink jet tiskalnikov.
OBIŠČITE NAS OD 18. DO 21. APRILA V CELJU NA INDUSTRIJSKEM SEJMU 2023,
HALA D, RAZSTAVNI PROSTOR 1.
ADHEZIV, d.o.o., Primož pri Šentjurju 24 c, 3230 Šentjur, SLO Tel.+386 3 74 90 740, Faks +386 3 74 90 741, Mob +386 41 612 610 E.vojko.arzensek@adheziv.si, www.adheziv.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Za boljše pogoje bivanja v Domu ob Savinji
V prihodnje le še eno- in dvoposteljne sobe
Dom ob Savinji bo letos obeležil 50-letnico in jubilej zaznamoval z novimi pridobitvami, ki so že ali še bodo dvignile kakovost življenja starejših v domu in zaposlenim olajšale delo. Novost so prostori za začasne namestitve, ki jih je dom pridobil z ureditvijo dodatnega, šestega nadstropja v novejši od obeh stavb. Na mizi direktorice doma Bojane Mazil Šolinc, ki je lani za uspešno vodenje doma prejela celjski zlati grb, so že načrti o gradnji dvigala z razglednimi terasami v osemnadstropnem stolpiču ob Savinji ter o preureditvi triposteljnih sob v eno- in dvoposteljne.
TATJANA CVIRN
Na več kot 400 kvadratnih metrih novih prostorov za začasno namestitev starejših je na voljo 16 postelj. Namenjene so tistim, ki prihajajo iz bolnišnice in za nekaj časa potrebujejo nego in oskrbo, ali tistim, ki morda takšno pomoč potrebujejo za čas, ko svojci odidejo na dopust. Od deset dni do tri mesece so lahko v domu in enkrat lahko še podaljšajo bivanje. Prvega stanovalca so v te prostore doma sprejeli lani decembra, medtem se jih je zvrstilo 38. Svetli in prijetni prostori nudijo možnost druženja kot tudi umika v zasebnost. Za stanovalce tega dela in celotnega doma skrbi prizadeven kader, o čemer pričajo izjave zadovoljnih stanovalcev in hvaležnih sorodnikov.
»Ta storitev je pomembna tudi kot korak k spoznavanju doma, enako velja tudi za naše druge storitve. Za starejše je prehod lažji, ko se odločijo za bivanje v domu. Tako vzpostavimo zaupanje, kar je ključno pri odločitvi za dom.
Zato vse delamo pregledno, predvsem pa poudarjamo spoštljiv odnos do vseh,« je dejala Bojana Mazil Šolinc.
Edinstvena priložnost
Ko so v domu začeli razmišljati o pridobitvi novih prostorov in zmanjšanju števila štiriposteljnih sob, je bila edina možnost nadgradnja ene
od stavb, saj ob domu ni možnosti prostorske širitve. Zelene površine skrbno varujejo in prav domski ograjen park se je izkazal za zlata vrednega tudi v času epidemije.
Razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izšel v času drugega vala epidemije. Dom ob Savinji se je prijavil in uspel dobiti več kot 717
Po odpustitvi iz bolnišnice nekateri še potrebujejo nego in pomoč, včasih pridejo v dom samo med dopusti svojcev. V Domu ob Savinji so jim na voljo novi lepo urejeni prostori, v katerih je šestnajst postelj, v skupnem prostoru pa se lahko družijo, spijejo kavo, gledajo televizijo ... (Foto: SHERPA)
tisoč evrov. Kljub težavnim covidnim razmeram je vodstvo doma želelo izkoristiti enkratno priložnost za ureditev novih prostorov, potem ko so strokovnjaki preverili, da so temelji stavbe dovolj trdni za takšen poseg. Zahteven gradbeni projekt je uspešno izpeljalo podjetje Remont, ki se je z vodstvom doma spopadalo z občasnim podražitvami in izzivom, kot je nemoteno delovanje doma.
Načrtov še ni konec, pravi Bojana Mazil Šolinc: »Novi prostori so lepi in večji, zato smo prepričani, da je pravilna odločitev za prenovo sob od drugega do petega nadstropja
Direktorica Doma ob Savinji je Bojana Mazil Šolinc, ki je lani za svoje delo prejela zlati celjski grb. (Foto: osebni arhiv)
Pomen dobrih
odnosov
Dom ima skupno 706 stanovalcev, obiskovalcev v dnevnem centru, sosedov v oskrbovanih stanovanjih ter prejemnikov pomoči na domu. Dnevno iz doma razvozijo tudi 160 kosil. Pomembno je, da lahko imajo nekateri tudi več storitev hkrati. Za izvajanje vseh dejavnosti skrbi 194 zaposlenih. »Ves čas iščemo nov kader, ki ima ustrezen odnos do starejših ljudi, in
Jože Zdolšek, stanovalec v prostorih začasne namestitve Doma ob Savinji: »V trenutku, ko sem prišel, sem se počutil sprejetega, ne kot gost, ampak kot
■	V •	I t VI	I • •	•V II	•
družinski član, ki je prišel k svojcem.«
stolpiča, kjer imamo samo triposteljne sobe. Po tem posegu, ki ga načrtujemo za prihodnje leto, bi bile v domu le še dvo- in enoposteljne. Letos bi radi zgradili še dvigalo s terasami v osemnadstropnem stolpiču ob Savinji in stanovalcem odprli pogled na mesto in naravo, kar imajo še posebej radi.«
V času epidemije so v domu uvedli interno televizijo, za kar je direktorica tudi prejela priznanje GZS kot inovatorka. Če je bila takrat ta televizija ne le dragocen vir informacij, ampak tudi možnost spodbujanja in pomirjanja stanovalcev v težkih razmerah, se je ohranila kot tedenski vir seznanjanja z novostmi v domu. Nudi tudi nasvete o gibalni dejavnosti in ob koncu tedna še večer slovenskega filma po izboru stanovalcev. Iz časa epidemije so se ohranila tudi srečanja vodstvene skupine doma s stanovalci v nadstropjih, kjer lahko povedo, kaj želijo in ali jih kaj moti. Če so kdaj nezadovoljni s kakšno hrano, pa pogosto pohvalijo zaposlene in njihov odnos.
se trudimo, da imamo zaposlenih nekoliko več, kot zahtevajo normativi,« pravi direktorica, ki ob tem poudarja zlasti pomen dobrih odnosov.
Dom, ki sodi med javne zavode, je po ceni oskrbe med cenejšimi v Sloveniji in že letos je prejel več kot tristo vlog za sprejem. »V povprečju je treba na to čakati do dve leti, pomembno pa je, kakšno vrsto oskrbe nekdo potrebuje. Pomaga tudi, če starejši na začetku sprejme namestitev v večposteljni sobi. Pri sprejemu vedno gledamo, kdaj je kdo oddal vlogo, in ne gremo mimo vrste,« poudarja sogovornica.
Celjski debaterji so najboljši
CELJE - Zmaga ekipe s I. gimnazije v Celju, ki je slavila na dvodnevnem srednješolskem državnem debatnem turnirju, je ponovni dokaz, da ima Celje res odlične debaterje. Art Špegel, eden od članov ekipe, je bil tudi najboljši govorec celotnega turnirja. Konec tedna je dogodek gostila Gimnazija Celje - Center.
Nuša Stamejčič: »Tekmujejo tudi osnovnošolci, ki so zelo zagnani pri tem, teme so sicer lažje, a niso lahke. Napačno je tudi mišljenje, da je to dejavnost samo za gimnazijce, saj debatni klubi uspešno delujejo tudi v poklicnih šolah.«
Pomerilo se je 40 ekip iz petnajstih slovenskih srednjih šol. Tovrstna debatna srečanja organizira zavod za kulturo dialoga Za in proti, ki usklajuje delo debatnih klubov v osnovnih in srednjih šolah. Več kot 800 mladih tako spodbuja pri razvoju kritičnega razmišljanja o aktualnih družbenih problemih in jih nauči poslušanja, sodelovanja v skupnosti, razumevanja drugačnih ter več-
Na debatnem turnirju na Gimnaziji Celje - Center so se konec tedna zbrali mladi iz slovenskih srednjih šol in debatirali o okoljskih temah.
stranskega pristopa k reševanju problemov. Zavod vsako leto pripravi tudi velik mednarodni turnir v Ljutomeru, ki se ga udeležijo otroci z vsega sveta.
Zavod trenutno sodeluje v projektu Zelena kohezija: mladi o zeleni prihodnosti, zato je bil tudi tokratni debatni turnir okoljsko naravnan. Mladi so debatirali o trditvah, da politiki v Evropi ne bi smeli uporabljati letalskega prevoza, da vode in vodnih virov ne bi smeli nikoli privatizirati, da bi morali sredstva, ki so v okviru Zelene kohezije namenjena živinoreji, preusmeriti v pridelavo zelenjave in sadja za ljudi ... Nekatere teme so izvedeli dva meseca prej, nekatere šele na turnirju, kjer so imeli uro časa, da so se pripravili, in sicer brez spleta
V slovenski debatni ekipi, ki bo poleti odpotovala na svetovno prvenstvo v Vietnamu, bo poleg Arta Špegla tudi Eva Leskovar, prav tako dijakinja I. gimnazije v Celju. Ker država te dejavnosti finančno ne podpira, morajo del denarja (poleg sredstev iz štipendijskega sklada Ad fu-tura) za pot zagotoviti člani ekipe. Celjska občina je ena tistih, ki ima razumevanje za to dejavnost in bo pomagala mladim tekmovalcem.
ali pomoči mentorjev. »Pri vsaki temi je mogoče zagovarjati stališča za ali proti. Ugotovili smo, da bolje zagovarjajo stran, s katero se ne strinjajo, saj morajo najprej sebe prepričati v to,« pravi Nuša Stamejčič iz zavoda Za in proti. Nastope ocenjujejo sodniki, ki presojajo,
kdo je v debati bolj prepričljivo predstavil argumente.
Turnirja sta se udeležila tudi podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak in državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti.
TC, foto: SHERPA
Čas za prenos prijav
Tudi letos je za nekatere programe v celjskih srednjih šolah več zanimanja za vpis v začetni letnik za naslednje šolsko leto, kot je bilo razpisanih mest. Do 24. aprila lahko devetošolci svojo prijavnico prenesejo v drugo šolo ali v drug izobraževalni program.
Veliko zanimanje je tudi tokrat za gimnazijske programe, in sicer za splošni program na Gimnaziji Celje - Center (GCC) in Gimnaziji Lava ŠCC ter za program športne gimnazije na I. gimnaziji v Celju. Precej več prijav, kot je razpisanih mest, je še v programu predšolske vzgoje na GCC in ekonomskega tehnika v Ekonomski šoli Celje. Tudi letos je veliko zanimanja za programa kozmetični tehnik in zdravstvena nega v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter za program frizerja v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. Preveč prijav je za večino programov Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC ter za programa medijski tehnik in tehnik mehatronike v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC.
V šolskem centru v Rogaški Slatini je veliko zanimanja za program tehnika optika, v Šolskem centru Šentjur pa za program mehanika kmetijskih in delovnih strojev.
Za nova programa v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje je zanimanje različno. Medtem ko je za farmacevtskega tehnika malo več prijav, kot je prostih mest, je teh še dovolj v programu tehniške gimnazije.
TC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Tako naj bi bila videti Arena Janina, gradnjo katere občina ocenjuje na 875 tisoč evrov z vključenim DDV. (Foto: Občina Rogaška Slatina)
F
4bi
-
S ж
dnji Arene Janina pozdravlja tudi slatinski javni zavod za turizem in kulturo. Slednji si namreč želi primeren prostor, ki bo lahko sprejel več kot 500 obiskovalcev. Takšnega prostora trenutno v občini ni.
Županu Občine Rogaška Slatina se zdi gradnja Arene Janina potrebna tudi za to, ker je območje pod tem gričem po njegovih besedah precej neurejeno. »En objekt je na tujem zemljišču zgrajen brez ustreznih dovoljenj, drugi ne ustreza potrebam smučarskega kluba. In tudi željam omenjenega kluba bi radi ugodili.«
Upajo, da bo
prostor zaživel
V društvu Aktivna mladina slatnska (AMS) so veseli, da občina po obnovi stolpa
na Janini razmišlja še o ureditvi vznožja pod vzpetino. Prepričani so, da bodo na vzpostavljenem novem prireditvenem prostoru lažje izvajali Festival Fertik. Želijo si, da bi bilo na prizorišču živahno v vseh letnih časih. Medtem ko območje pozimi živi zaradi prizadevanj smučarskega društva, bodo lahko za vsebine v poletnem času skrbela še druga društva in organizacije.
Potrdili so, da mladi v Rogaški Slatini trenutno nimajo najboljših pogojev za organizacijo večjih prireditev. »Pogosto je najem prostora, odra, ozvočenja in drugih potrebnih stvari prevelik finančni zalogaj. K sreči se lahko v nekaterih primerih obrnemo na javne zavode in si sposodimo opremo.«
ROGAŠKA SLATINA - Je na obstoječih prizoriščih dovolj vsebin?
Namesto za avtomobile kmalu za večje dogodke
Občina ob vznozju Janine, kjer je sedaj asfaltno parkirišče, načrtuje ureditev nove javne turistične infrastrukture za prireditve. Na zadnji seji občinskega sveta je bil izpostavljen pomislek, da je v občini že dovolj prireditvenih prostorov, ki so slabo izkoriščeni, zato nov ni potreben. Mladi, združeni v društvo Aktivna mladina slatnska, pa ureditev pozdravljajo, saj so pri organizaciji preteklih dogodkov pod Janino soočili z različnimi težavami.
TINA STRMČNIK
Občina v pritlični stavbi s 400 kvadratnimi metri bruto površine predvideva informacijsko vstopno točko, kjer bodo obiskovalci izvedeli več o ponudbi območja in si bodo lahko izposodili športne pripomočke. V sklopu projekta je predviden pokrit oder za izvedbo prireditev. Ko prireditev ne bo, bo tam vzpostavljena pokrita tribuna za oddih obiskovalcev. V stavbi bodo še skladišča in sanitari-
je, ob njej bo na novo urejeno parkirišče. Pri gradnji naj bi bilo uporabljenih približno 40 odstotkov obnovljivih naravnih materialov, predvsem lesa. Začetek gradnje je predviden septembra prihodnje leto, konec projekta poleti 2025. Za naložbo, ocenjeno na 875 tisoč evrov z vključenim DDV, bo občina skušala na razpisu gospodarskega ministrstva pridobiti 350 tisočakov sofinanciranja.
Odgovor na potrebe občanov
Občinska svetnica Aleksandra Saša Popit iz Nestrankarske liste Gibanje za Rogaško Slatino je na zadnji seji občinskega sveta izpostavila, da bi morala občina bolje izkoristiti prireditvene prostore, ki so že na voljo, in jim vdahniti vsebino. »Samo na prostem imamo že Pegazovo ploščad, posebno
površino nad garažno hišo, ploščad med Terapijo in Paviljonom Tempel ter Evropsko ploščad,« je dejala. In dodala, da bi bilo ob vznožju Janine smiselno urediti le boljše pogoje za smučarski klub.
Slatinski župan mag. Branko Kidrič pravi, da se je občinski upravi ideja za nov prireditveni prostor pod Janino porodila na podlagi izmenjave mnenj z občani, še posebej z mladimi. »Mladi so namreč pod Janino že organizirali nekaj dogodkov, na primer Festival Fertik. Pri tem so se soočili z nekaterimi težavami in s stroški, ki so jih imeli, ker tam ni primerne spremljajoče infrastrukture, kot so oder, ozvočenje in sanitarije.« Kidrič je omenil, da idejo o gra-
Nove vsebine stare šole
ŠMARJE PRI JELŠAH - Pisarne za poslovne dejavnosti in prostori za društva - to so dodatne nove predvidene vsebine za tako imenovano staro šolo, ki je že nekaj časa deležna obnovitvenih del. V stari šoli bo svoja vrata, ko bo obnova končana, odprl tudi fizioterapevtski center.
Stara šola že ima lepšo podobo, kmalu bo dobila tudi vsebino. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah)

Ш
Vodja oddelka za investicije v šmarski občinski upravi mag. Anita Reich je dejala, da izvajalec v stari šoli trenutno skrbi za gradbena in obrtniška dela in urejanje novih napeljav. Prostori v pritličju bodo namenjeni fizioterapiji, v prvem nadstropju so predvideni prostori za poslovne dejavnosti, v drugem nadstropju prostori za društva, kot sta godba na pihala in big band. Občina je v preteklosti obnovila zgodovinsko fasado stavbe, parkirne površine ob njej in poskrbela za novo komunalno infrastrukturo. Ureditev notranjosti je ocenjena na približno milijon evrov, ureditev fasade je bila vredna približno 400 tisoč evrov, za ureditev okolice je občina namenila približno sto tisočakov. Občinska uprava predvideva, da bo ZD Šmarje pri Jelšah dejavnost fiziote-rapije lahko v nove prostore preselil novembra, nato naj bi se vselili še drugi uporabniki.
TS
Za druženje in manjše prireditve
Društvo Aktivna mladina slatnska si sicer želi stalni prostor, ki bi ga lahko vse leto uporabljalo za različne manjše dogodke. V prostorih mladinskega sveta, ki si jih deli z več uporabniki, namreč ni priključene vode, kar otežuje izvedbo nekaterih dejavnosti. »Zelo smo veseli, da se je župan na opisano problematiko že odzval. V svojem predvolilnem programu je omenjal ureditev novega prostora za mlade. Ta sicer ni bil vključen v letošnji proračun, zato upamo, da pride na vrsto prihodnje leto.« Društvo AMS bi rado sodelovalo pri ureditvi omenjenega prostora, ki bo primeren za različne dogodke in hkrati za vsakodnevno druženje mladih.
Kalvarija kmalu lepše urejena
ŠMARJE PRI JELŠAH - V teh dneh je obnove deležna pot med kapelicami, ki tvorijo znamenito kalvarijo. Pot, ki bo zaprta do konca aprila, bo po novem tudi osvetljena. Občina si prizadeva, da bi pri cerkvi sv. Roka z župniščem uredila še javno stranišče.
Obnova poti med kapelicami sodi pod okrilje projekta z naslovom Barok pod krošnjami, ki ga je občina z drugimi projektnimi partnerji uspešno prijavila na enega od razpisov Evropskega sklada za razvoj podeželja. Za projekt, vreden malo več kot 170 tisoč evrov, so projektni partnerji pridobili malo manj kot sto tisoč evrov sofinanciranja. Po besedah šmarskega župana Matije Čakša bo v sklopu projekta urejena še čitalnica pod krošnjami pri šmarski knjižnici. Razviti bodo novi lokalni izdelki, kot sta zeliščni čaj in zeliščna sol. Projekt med drugim zajema še snemanje promocijskega filma in različna izobraževanja.	TS
Pot bo obnovljena s pomočjo evropskega sofinanciranja. (Foto: Andraž Purg)
8
IZ NAŠIH KRAJEV
»V veliko čast nam je, da bo v našem gradu ekipa najboljših chefov Savinjske doline in da jih bodo spremljali izbrani vrhunski vinarji Štajerske in Prekmurja,« je izpostavil Tomaž Žohar.
BRASLOVČE - Delavnica kot uvod v enogastronomski dogodek na gradu
Kot je dišalo iz kuhinje gospodov Žovneških
Ekipa kuharskih mojstrov je v restavraciji Nova rajngla pri ribnikih Preserje v Braslovčah izpeljala delavnico z naslovom Promenada okusov Žovnek 2023 - Iz kuhinje gospodov Žovneških. Šlo je za uvod v vrhunski enogastronomski dogodek, na katerem bo konec avgusta v gradu Žovenk s pridihom srednjega veka kuhala ekipa najboljših chefov Savinjske doline.
ŠPELA OŽIR
»Slovenci imamo izjemno bogato naravno in kulturno dediščino. A le malo nas ve, kako zelo pomemben je za slovensko zgodovino žovneški grad. Svobodni gospodje Žovneški
so namreč predniki Celjskih knezov, katerih tri zvezde v slovenskem grbu izvirajo prav iz gradu Žovnek,« je pojasnil župan Tomaž Žohar, ki si vse to želi vplesti v kulinarične
vsebine in tako približati širši javnosti.
Sestavine kot nekoč
Občina Braslovče se je zato v sodelovanju z uglednimi kuharskimi mojstri lotila posebnega projekta, katerega prvi del je bila 11. aprila delavnica, ki sta jo vodila kurator gastro-nomije Janez Bratovž iz JB re-
stavracije in sommelier master Edvard Kužner. Udeleženci delavnice so sedemhodni meni pripravili na temo kulinarike, kakršna je bila značilna pred petimi stoletji, ko so bili svobodni gospodje Žovneški na vrhuncu svoje moči. »Uporabljali smo takšne sestavine, ki so bile prisotne v tistih časih. Nekaj smo pripravili iz postrvi,
race, jelena, zelenjave in divjih zelišč,« je pojasnil Janez Bra-tovž. A to je bil šele začetek.
Tokrat le ogrevanje
Ideja Promenade okusov je užiti vrhunsko enogastro-nomijo v vrhunskih okoljih. V okviru festivala Salon Sau-vignon pod vodstvom Slavka Podbrežnika Dobnika so v treh letih izvedli že sedem Promenad okusov. Bile so v starih mestnih jedrih Ptuja, Celja in Maribora, v ptujskem minorit-skem samostanu in v Ptujskem gradu. Tokratna delavnica
je bila priprava na vrhunski enogastronomski dogodek, ki bo v soboto, 26. avgusta, v gradu Žovnek. Kuharski mojstri bodo takrat obiskovalcem predstavili srednjeveški meni s pridihom sodobnosti v izvedbi gastronomskih hiš iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. »V veliko čast nam je, da bo na našem gradu ekipa najboljših chefov Savinjske doline in da jih bodo spremljali izbrani vrhunski vinarji Štajerske in Prekmurja,« je še dodal župan. Na Promenadi okusov bodo takrat sodelovali kuharji restavracij Pri mamici, Hotela & Restavrci-je Planinka Ljubno ob Savinji, Nove rajngle, Tri poezije Grad Komenda in Hotela Plesnika.
Foto: osebni arhiv
»Uporabljali smo sestavine, ki so bile prisotne v tistih časih. Nekaj
•	a	•	• I	I	•	•	I • v v •
smo pripravili iz postrvi, race, jelena, zelenjave in divjih zelišč,« je pojasnil Janez Bratovž.
Trenutno je najbolj živahno na območju Levca, kjer izvajalec gradi manjši most čez potok Struga. (Foto: osebni arhiv)
Lastniki so se bali
ŽALEC - V začetku leta se je začela gradnja kolesarske steze med Celjem in Žalcem, ki bo zgrajena do poletja prihodnje leto. Trenutno je najbolj živahno na območju Levca, kjer izvajalec gradi manjši most čez potok Struga.
»Ko smo hodili po tujini, smo občudovali lepo urejene kolesarske poti ob Donavi. Zato smo tako nestrpno čakali začetek projekta gradnje kolesarskih poti od Celja do Šešč,« je pojasnil župan Janko Kos.
Skoraj 11 kilometrov dolga kolesarska povezava bo speljana od Celja mimo Vrbja do mostu v Šeščah. Večina trase bo po levem bregu Savinje. Le del poti od parka Nivo do ribnika Vrbje se bo v občini Žalec spustil ob reko. »V glavnem delu tega nismo mogli storiti, ker so lastniki zemljišč temu zelo nasprotovali. Bali so se, da bodo zaradi tega težko orali svoje njive in da bodo sami morali čistiti smeti. Spraševali so se tudi, če bi prišlo do kakšne poškodbe
sprehajalca, ali bi morali oni odgovarjati za to. Teh nasprotovanj je bilo toliko, da smo videli, da projekta ne bi nikoli končali, če bi vztrajali pri trasi ob reki,« je še dodal župan.
Naložba je vredna 4,5 milijona evrov, njen naročnik je direkcija za infrastrukturo. Občina Žalec, ki je bila uspešna na razpisu Evropske unije, bo prispevala približno 1,5 milijona evrov. »To je bil naš prispevek h gradnji kolesarske poti, ki jo sicer financira direkcija. Ta je imela zaradi pritožb težave pri izboru izvajalca. Ko ga je končno izbrala, so se spet začele težave,« je kot razlog, zakaj se je začetek gradnje tako zamikal, navedel župan.
Na nekaterih mestih bodo uredili tudi bre-žino Savinje ter odstranili stara in nevarna drevesa, ki jih bodo nadomestili z novimi. »Morda smo kar malo premalo obveščali javnost, da bodo padla res zgolj starejša drevesa, ki so nevarna, da se na koga podrejo,« je nadaljeval župan in dodal, da so nekateri tudi, ko so obnavljali žalsko mestno središče, mislili, da drevesa ne bodo nikoli zrasla, zdaj pa jih bodo morali že obrezati.	ŠO
Stanovanjska gradnja tudi za telovadnico
POLZELA - Prvi blok je bil v središču Polzele zgrajen v začetku 60 let. V teh nekaj desetletjih jih je zraslo kar nekaj. Že naslednje leto naj bi se jim za telovadnico pridružil še eden. Na tamkajšnjem gradbišču nova stanovanja gradi podjetje MD II, hčerinska družba podjetja Malteški dvori. Prva stanovanjska zgradba, v kateri bo trideset stanovanj in 46 parkirišč v podzemni garaži, naj bi bila vseljiva jeseni prihodnje leto.
Pripravljalna zemeljska gradbena dela so se začela konec februarja. Trenutno izvajalec del, gradbeno podjetje Vodeja, opravlja izkop za gradnjo podzemne garaže, ki bo v kletnih prostorih. Projekt Malteški dvori II je sicer sestavljen iz dveh delov. Prvi del obsega gradnjo stanovanjske zgradbe s tridesetimi stanovanji in 46 parkirnimi mesti v podzemni garaži. Stavba naj bi bila končana jeseni prihodnje leto. Soinvestitor in direktor podjetja Sergej Mur-gelj je pojasnil, da bo odvisno od razmer na trgu sledila gra-
dnja drugega dela projekta, ki predvideva še gradnjo ene takšne stanovanjske zgradbe s tridesetimi stanovanji in preostanka garaže.
»Gre za dvo- in trisobna stanovanja. Prvi tip stanovanj je primeren za samske ter starejše in mlajše pare brez otrok, medtem ko so večja stanovanja ob vseh prej omenjenih namenjena tudi družinam z do dvema otrokoma,« je pojasnil Sergej Murgelj, ki ima s svojim poslovnim partnerjem Tomažem Krajncem z gradnjo stanovanj na Polzeli že nekaj izkušenj. Pod
Pripravljalna zemeljska gradbena dela so se začela konec februarja. Trenutno izvajalec del, gradbeno podjetje Vodeja, opravlja izkop za gradnjo podzemne garaže. (Foto: TT)
njunim okriljem so do zdaj v bližini trgovine Tuš zrasla že stanovanja Malteški dvori. Tokratna stanovanja za telovadnico bodo v smislu
energetske učinkovitosti še za korak bolj sodobna.
Stanovanja se že prodajajo. Odziv je po besedah Murglja zelo dober. Do zdaj jim je
uspelo prodati že skoraj 60 odstotkov enot, kar pomeni, da so kupci že podpisali pogodbe.
ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJSKO - Prenove odseka štajerske avtoceste letos še ne bo
Revizija prestavila načrte Darsa
V začetku leta smo pisali, da bo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) letos poleti na štajerski avtocesti začela obnavljati približno 9-kilometrski odsek med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. V Darsu zdaj pravijo, da obnovitvenih cestnih del zaradi revizijskega postopka pri izbiri izvajalca letos še ne bo. Načrtujejo jih v poletnih mesecih leta 2024 in 2025. Kdo in zakaj je zahteval revizijski postopek?
BARBARA FURMAN
Spomnimo, da je Dars na razpisu za izvajalca prenove avtocestnega odseka izbral ponudbo konzorcija z vodilnim partnerjem CGP iz Novega mesta, ki bi dela izvedel za približno 70 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost.
Na javni razpis se je prijavil tudi konzorcij, v katerem je Pomgrad iz Murske Sobote vodilni partner, v njem pa sta še podjetji VOC Celje in Strabag Ljubljana. Omenjeni konzorcij bi dela opravil za malo manj kot 72 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Zahtevka za revizijo postopka sta vložili podjetji Pomgrad in Voc Celje. Oba zahtevka za revizijo je Dars zavrnil in dokumentacijo posredoval v nadaljnje
odločanje Državni revizijski komisiji.
Razveljavitev
Kot je pojasnil Marjan Koler, vodja službe za komuniciranje v Darsu, je Državna revizijska komisija v začetku aprila razveljavila Darsovo odločitev o oddaji javnega naročila konzorciju CGP s partnerjema. Ugotovila je, da Dars ni imel podlage za ugotovitev, da je bila ponudba izbranega ponudnika pripravljena v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in kot takšna dopustna. Ob tem je ugotovila še, da izbran ponudnik ni izkazoval enega od pogojev za sodelovanje. Kako bo Dars ukrepal zdaj, še ni jasno. Iz omenjene družbe so sporočili le, da se bodo o
nadaljnjih korakih odločili, ko bodo preučili sklep Državne revizijske komisije.
Naslednje poletje
Ob tem v Darsu še pravijo, da glavnih gradbenih del letos poleti ne bo, saj predvidevajo, da postopek oddaje javnega naročila kmalu še ne bo končan. Načrtovana prenova je prestavljena na naslednje poletje. »Najpomembnejša dela v predorih bodo tako predvidoma trajala od sredine juni-
ja do sredine septembra 2024 in v enakem obdobju poletja 2025. Med potekom glavnih obnovitvenih del avtoceste je predvidena 90-dnevna popolna zapora polovice štajerske avtoceste, kar pomeni, da bo promet urejen po drugi polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje,« je še pojasnil vodja Darsove službe za komuniciranje in dodal, da je 90-dnev-na zapora polovice avtoceste mogoča le od sredine junija do
sredine septembra. To je pokazala tudi analiza prometno--tehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Predora in viadukt
Kot še poudarjajo v Dar-su, gre za zahtevno prenovo avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, saj so na tem odseku tudi predora Golo rebro in Pletovarje ter viadukt, ki bodo prav tako deležni temeljite prenove.
Sicer pa omenjeni devetki-lometrski avtocestni odsek po Darsovih merilih velja za srednje prometno obremenjen odsek na slovenskem avtocestnem omrežju. Je pa zanj značilna občutna porast tovornega prometa. Število tovornjakov se zadnja leta povečuje. Omenjeni avtocestni odsek je pomemben tako z vidika dnevnih migracij v jutranji in popoldanski konici kot tudi za tranzitni promet, še pravijo v Darsu.
Samo povezana skupnost je močna
CELJE - Minuli teden je Mestna občina Celje v Celjskem domu organizirala prvo mestno konferenco z naslovom Radikalno sodelovanje. Po besedah župana Matije Kovača je namen dogodka skrit v osrednjih programskih ciljih za delovanje na področju občine: »Izhaja iz ideje povezane skupnosti in tega, da so posamezniki z različnih področij družbenega delovanja, čeprav imajo za svoje delo povsem različne zahteve in potrebe, le kot povezan organizem znotraj mesta lahko močni.«
Prva mestna konferenca Radikalno sodelovanje je bila celodnevni dogodek, razde-
ljen v več delov z več gosti in govorniki. V prvem delu so sodelujoči lahko prisluhnili štirim predavanjem. Kot prvi je spregovoril predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki je povzel svojo zgodbo sodelovanja v občini Kočevje ter rast občine na različnih področjih. Zvrstilo se je še nekaj sogovornikov. Iz kolektiva Prosto-rož Zala Velkavrh, ki deluje na področju praks v »grajenem prostoru«, kar pomeni, kako s čim manjšimi intervencijami v prostor spremeniti njegovo rabo. Govorila je o prostorskih posredovanjih po Sloveniji, ki ustvarjajo kakovostne, vklju-
čujoče in igrive javne prostore po meri ljudi ter z mislijo na okolje. Ana Osredkar iz kolektiva GovJam je predstavila svoj pogled k snovanju digitalnih storitev za lokalno oz. javno upravo. Z njimi občina začenja tudi projekt sodelovanja pri prenovi spletne komunikacije mestne občine. Dogodek GovJam Celje Online, kjer bodo iskali ideje za novo digitalno platformo Mestne občine Celje, bodo v občini izpeljali v maju. Zadnji govorec v prvem delu konference je bil antropolog Dan Podjed, ki je goste uvedel v svet sistema in metodologije pri vzpostavitvi vključujočega okolja. Izpostavil je, da je ključ do uspešnega
uresničevanja vizij, da cilje postavljamo v skupnosti in z njo.
Več glav več ve
Gostje prve Mestne konference so minulo sredo napolnili dvorano Celjskega doma, zbralo se je 170 udeležencev. Vabilu so se odzvali posamezniki iz javnih zavodov, šolstva, gospodarstva, tudi mestni svetniki, predstavniki civilnodružbenih organizacij in nekateri drugi posamezniki, vsi z željo po sodelovanju pri oživitvi in po vsesplošnem napredku mestne občine. V skupinah po ločenih omizjih so se pogovarjali o stanju v občini, njenih zmožnostih in dobrih praksah. Župan MOC Matija Kovač je v uvodnem nagovoru povzel besede v. d. di-
rektorja občinske uprave MOC Gregorja Deleje, ki je v predvolilnem obdobju zapisal, da nastajajo skupnosti, ki mislijo s točno toliko možgani, kolikor jih štejejo - in ravno to naj bi bilo po besedah Kovača bistvo sodobne politične miselnosti, ki ji župan z ekipo sledi tudi s to konferenco. Kovač in Pre-bilič sta se strinjala, da mora biti skrb občine zagotavljanje možnosti širitve industrije v svojem kraju, torej da ima sprejet občinski prostorski načrt in da ima na zalogi zemljišča za morebitne naložbenike.
Ideje, sodelovanje
in pogum
Župan Občine Kočevje je izpostavil nekatere na trenutek drzne in vizionarske ideje, ki so jih v občini uresničili, in izpostavil njihove posledice, ki so podvojena dodana vrednost,
brezposelnost se je prepolovila, proračun skoraj potrojil, občina je v Sloveniji v vrhu po vrednosti naložb na prebivalca: »Ce to na hitro prenesem na področje MOC ... Ce bi takšna rast uspela tukaj, bi občina v lanskem proračunu morala imeti za naložbe namenjenih 53 milijonov evrov.« Letos je za naložbe v proračunu MOC namenjenih 37 milijonov. Kot je Prebelič dodal, je to mogoče samo z dobro ekipo in s sodelovanjem vseh, ki soustvarjajo življenje v občini.
Župan MOC Matija Kovač ne obljublja, da bo ta konferenca letna praksa, vsaj ne nujno v točno tej obliki: »V Celju obstaja kar nekaj tematskih sklopov, ki jih še lahko nagovarjamo tako, in iskali bomo primerne metode za nadaljevanje tako široke javne razprave.«
ER
Predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič: »Ko sem danes prišel v dvorano, sem videl ogromno ljudi, ki imajo mesto radi, ki si želijo prispevati in doprinesti k njemu, in to je tisto, kar je najpomembnejše. In vsak vodja, ki vodi nek kolektiv, tudi občino, mora biti sposoben to energijo, vedenja in znanja ljudi vtkati v skupno vizijo in iz tega ustvariti sodelovanje pri razvoju. In tukaj ne vidim zadrege in sem prepričan, da je pred Celjem v naslednjih štirih letih zelo živahen razvoj.« (Foto: SHERPA)
ШП7Г
muzej rtu vej šezgodov in e | celje
VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
Na predvečer dneva upora
proti okupatorju, v sredo, 26. aprila 2023, vas ob 18. uri
vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev stripa
KAJUH PESNIK PARTIZAN
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si
10
IZ NAŠIH KRAJEV
SLOVENSKE KONJICE - Skoraj 900 tisoč evrov za najnovejše pridobitve v zdravstvenem domu
Od rentgena do sončne elektrarne
V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo prebivalcem konjiške, zreške in vitanjske občine, so obnovili nekatere prostore, kupili dodatno medicinsko opremo ter vozilo za urgen-tnega zdravnika. Na strehi stavbe so namestili sončno elektrarno, s katero bodo zagotovili približno polovico potreb po električni energiji. Ob tem v javnem zavodu s 108 zaposlenimi letos načrtujejo še nekatere novosti.
BARBARA FURMAN
V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice v skladu s finančnimi zmožnostmi vsako leto poskrbijo za posodobitev medicinske opreme ali prenovo prostorov. To pomlad so obnovili prostore rentgena ter ambulanti pediatrije in zobozdravstva. V ta namen so odšteli približno sto tisoč evrov.
Za učinkovitejše
delo
Po besedah direktorja konjiškega zdravstvenega doma Dejana Verhovška se zavedajo, da je za učinkovito delo treba imeti na voljo tudi kakovostno opremo, zato so letos kupili najsodobnejši rentgenski aparat za slikanje
skeleta in aparat za rentgensko slikanje zobovja, ki sta
Nova rentgenska aparata za slikanje skeleta in zobovja (Foto: ZD Slovenske Konjice)
skupaj stala 125 tisoč evrov, za ureditev sistema digitalizacije rentgena so odšteli še dodatnih 20 tisočakov. Toliko je stalo tudi novo vozilo za zdravnika nujne medicinske pomoči.
Na streho stavbe so namestili 120 tisoč evrov vredno sončno elektrarno. Njena zmogljivost je približno 100 kW. Ocenjujejo, da bodo z njo lahko zagotovili polovico potreb po električni energiji.
Kot je še povedal direktor, nameravajo do konca leta kupiti nov ultrazvok, aparature za fizioterapevtske obravnave, dodatne laboratorijske aparate in sanitetno vozilo za prevoz bolnikov. Prav tako bodo uredili nadstrešek za reševalna vozila. »Za vse letošnje pridobitve bomo skupaj odšte-
li približno 875 tisoč evrov. Medtem že razmišljamo o naložbah za naslednje leto. Podrobnega seznama sicer še nismo pripravili, a zagotovo bomo obnovili prostore laboratorija in sanitarije. Če bomo uspeli zagotoviti dovolj denarja, bomo naslednje leto energetsko prenovili stari del stavbe zdravstvenega doma, saj želimo oklestiti stroške ogrevanja,« še pravi Verhov-šek.
Za nakup sončne elektrarne so odšteli 120 tisoč evrov. (Foto: ZD Slovenske Konjice)
Center za duševno zdravje
Tudi v konjiškem zdravstvenem domu so se soočali s pomanjkanjem zdravnikov, a so kadrovsko vrzel za zdaj uspeli zapolniti. V poletnih mesecih nameravajo v prostorih zdravstvenega doma odpreti ortodontsko ambulanto. »Če nam bo uspelo zagotoviti strokovno osebje,
bomo odprli tudi center za duševno zdravje odraslih. V njem bomo zaposlili medicinske sestre, psihologe, klinične psihologe in socialne delavce,« še pravi direktor, ki pozorno spremlja razmere v slovenskem zdravstvu. Meni, da so prizadevanja za digitalizacijo zdravstva pravilna. Po njegovem mnenju je treba čim prej uvesti tudi eKarton in uvesti digitalne rešitve za administrativne razbremenitve v zdravstvu. Tako bi zdravstvenemu osebju ostalo več časa za bolnike.
Predlani prizidek
Spomnimo, da je konjiški zdravstveni dom predlani s prizidkom pridobil 900 kvadratnih metrov sodobnih prostorov za fizioterapijo s telovadnico, z ginekološko ambulanto in tri ambulante splošne medicine ter tehnične prostore in garderobe.
Prostori fizioterapije so večji, kot so bili pred tem, ginekološka ambulanta in čakalnica sta ločeni od drugih ambulant. Ob gradnji prizidka so poskrbeli tudi za zunanjo ureditev zdravstvenega doma in dodatne parkirne prostore. Naložba je bila skupaj vredna približno 1,6 milijona evrov, pri čemer je milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje.
Gradbena dela je izvedlo na razpisu izbrano celjsko podjetje Ges, sočasno z gradnjo prizidka je opravilo še celovito obnovo prostorov nujne medicinske pomoči v starem delu zdravstvenega doma.
Zahteve krajanov Škal neuslišane
PRIREDITVENI PROSTOR
SL-dVČE
•Vi
SoBRODKU«
gdafi
IRJJANI i
I —. _	■ Skupina
H1CAS
novi tedniki radio celie
s OBČINA
BRASLOVČE
ZLATI POKROVITELJ:
VELENJE - Krajani Škal v mestni občini Velenje že približno petnajst let opozarjajo na dotrajano in nevarno regionalno cesto skozi njihovo naselje. Bojijo se, da se bodo razmere na cesti med gradnjo tretje razvojne osi še poslabšale, saj bodo težki tovornjaki po njej odvažali odvečni material na odlagališče odpadkov Ležen. Zato so sklicali zbor krajanov, na katerem so pristojne pozvali k čimprejšnjemu ukrepanju. Zaman.
Na slabo vzdrževan, poškodovan in vedno bolj nevaren odsek regionalne ceste Vele-nje-Slovenj Gradec v Škalah prebivalci pristojne državne ustanove opozarjajo že od leta 2008. Kljub številnim obljubam prenove ceste še niso dočakali.
Prejšnji teden so sklicali zbor krajanov, na katerem so poudarili, da njihova potrpežljivost pojenja, zato so od predstavnikov direkcije za infrastrukturo in Darsa zahtevali, naj cesto skozi Škale prenovijo še pred začetkom gradnje tretje razvojne osi.
Nevzdržne razmere
Kot je povedala predsednica Krajevne skupnosti Škale--Hrastovec Petra Bevc, so v minulih letih za rekonstrukcijo približno trikilometrske-ga odseka regionalne ceste skozi Škale pristojne službe že pripravile projekte, a so neuresničeni obležali v predalu. »Obljub imamo dovolj.
Cesta je iz leta v leto bolj poškodovana in zato tudi vedno bolj nevarna. Poškodovano cestišče, ki je polno lukenj, bi bilo treba prenoviti in razširiti ter urediti bankine, vzdolž celotnega odseka pa zgraditi pločnik in urediti prehode za pešce. Ob cesti je veliko pešcev, med njimi so tudi otroci, ki hodijo v šolo. Krajani, ki živijo v hišah v bližini ceste, so ogorčeni zaradi vedno bolj nevzdržnih razmer. Težki tovornjaki, ki bodo med gradnjo hitre ceste odvažali odpadni material ne deponijo Ležen, jih bodo še dodatno poslabšali s hrupom, tresljaji in smradom. Ogrožena sta zdravje in varnost ljudi,« je poudarila predsednica krajevne skupnosti.
Kaj pravijo pristojni?
Na zboru krajanov so bili poleg predstavnikov Mestne občine Velenje prisotni tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) in predstavniki podjetja Strabag, ki gradi hitro cesto. Prisluhnili so težavam krajanom Škal, vendar so povedali, da nameravajo odsek regionalne ceste temeljito prenoviti šele po končani gradnji tretje razvojne osi. Ze prej pa bodo storili vse, da bodo trenutne težave v prometu vsaj nekoliko omilili. Škalčani so razočarani, saj to pomeni, da bodo na težko pričakovano prenovo ceste morali čakati vsaj še kakšno desetletje. Ali dlje.
BF
Uničena cesta skozi Škale kliče k čimprejšnji prenovi. Krajani Škal opozarjajo, da je dotrajana cesta vedno bolj nevarna. (Foto: P. Bevc)
KULTURA
11
Medobčinska splošna knjižnica Žalec izdala slikanico o Fanny Haussmann
Prva slovenska pesnica zaživela v slikanici
Velik prispevek k slikanici je tudi rubrika Ali veš, ki postreže z nekaterimi dejstvi o Fanny Hussmann.
Življenje prve slovenske pesnice Fanny Haussmann in njeno delo lahko po novem s pomočjo slikanice spoznavajo tudi najmlajši bralci. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je letošnjo pomlad v tristo izvodih izdala in predstavila slikanico Fanny, pesnica neiz-jokanih solz, katere avtorica je Mojiceja Bonte, sicer znana avtorica zgodb o znanih Slovencih.
SPELA OZIR
Fanny Haussmann, ki je živela in ustvarjala v prvi polovici 19. stoletja, je kar nekaj časa po smrti matere s svojim očetom živela v dvorcu Novo Celje. Žalska knjižnica se je natančno ob 170-letnici njene smrti spominu nanjo poklonila z izdajo slikanice. Direktorica knjižnice Jolanda Železnik pravi, da je pobuda njene avtorice Mojiceje Bonte prišla ravno ob pravem času. »Ko smo prejeli finančna sredstva, smo bili takoj zainteresirani za njeno izdajo. Za ilustracije smo prosili zame izjemno ilustratorko Mojco
Fo, ki je s svojimi ilustracijami izjemno obogatila slikanico, ki ni zgolj vsebinsko privlačna, ampak tudi slikovno,« je pojasnila Železnikova, ki je z ustvarjalkama slikanico predstavila 4. aprila, natančno 170 let od njene smrti.
Potisnjena ob rob
Kot je pojasnila Mojiceja Bonte, se je odločila, da bo napisala zgodbo o prvi slovenski pesnici, ker so bile ženske ustvarjalke skozi zgodovino močno potisnjene ob rob. »Poznamo največjega pisatelja Ivana Cankarja,
največjega pesnika Franceta Prešerna, prvega pisatelja in avtorja prvih dveh tiskanih knjig Primoža Trubarja, avtorja prve povesti Janeza Ciglerja, avtorja prvega romana Josipa Jurčiča ... O ženskih umetnicah in literarnih ustvarjalkah ni veliko znanega, še manj je povedanega in slišanega. Učenci ne vedo za prvo slovensko pesnico Fanny Hausmann. Ne poznajo prve pisateljice Josipine Turnograjske ali najboljše slovenske slikarke Ivane Kobilca,« je pojasnila avtorica slikanice.
Dvom ne obstaja
Avtorica se je obenem s slikanico želela dotakniti dvoma, ali je Fanny Haussmann sploh bila pesnica in ali so pesmi res njene. »Ta dvom, ki ga nekateri spretno vzdržujejo in širijo v javnosti, v resnici ne obstaja. Kajti tedaj priznan pesnik Lovro Toman
Žalska knjižnica bo slikanico vključila v projekt Mali Savinjčani beremo, ki vključuje otroke od četrtega do šestega leta. A je besedilo, kot pravi direktorica knjižnice, zagotovo primerno še za učence nižjih razredov osnovne šole.
(mož Josipine U. Turnograj-ske) je leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah, kjer je svoje pesmi v slovenščini objavila tudi Fanny Haussmann, objavil pesem, ki jo je posvetil prav njej in jo obenem razglasil za prvo slovensko pesnico,« še dodaja Bonteje-va, ki so jo ob prebiranju njenih pesmi presunile globina,
kakovost in srčnost, ki vejejo iz njih. »Težko je razumeti, s kakšno lahkoto smo prvo slovensko pesnico potisnili na sam rob zgodovine in ji >ukradli< pesmi, ki jih mnogi primerjajo s Prešernovimi.«
Za otroke do
desetih let
Slikanica je še posebej primerna za otroke do desetega leta. Zaradi vsebine tudi za starejše otroke in odrasle, ki želijo hiter vpogled v pesni-čino življenje in delo. »Namen zgodbe je torej spoznati življenje Fanny Haussmann in jo kot pesnico predstaviti
otrokom, učiteljem, vzgojiteljem, staršem, novinarjem in politikom ter jih spomniti, da je prva slovenska pesnica ena tistih pomembnih slovenskih literarnih umetnic, ki si zasluži, da smo nanjo ponosni vsi Slovenci,« ob koncu še dodaja avtorica, ki je ob pesnici Fanny Hausmann najmlajšim približala tudi pisateljico in popotnico Almo Karlin, vladarico Barbaro Celjsko, slikarko Ivano Kobilca, znanstvenika in matematika Jurija Vego, avtorja prvih dveh slovenskih tiskanih knjig Primoža Trubarja, pesnika Daneta Zajca in številne druge.
Slikanico so v žalski knjižnici 4. aprila, ko je minilo natanko 170 let od smrti Fanny Haussmann, predstavile ilu-stratorka Mojca Fo, avtorica besedilo Mojiceja Bonte in direktorica knjižnice Jolanda Železnik. (Foto: SHERPA)
Članice zasedbe povezuje ljubezen do zborovskega petja. Njihov moto se glasi: »Pesem, pesem nas je ohranila, pesmi hvala, pesmi hvala!« (Foto: Andraž Purg)
45 let ubranega prepevanja
Ženski pevski zbor (ŽPZ) skladateljev Ipavcev Šentjur je minulo soboto zvečer pripravil koncert ob 45-letnici. Pevke so pod vodstvom zborovodkinje Mojce Volavšek pripravile pester program, na odru Ipavčevega kulturnega centra so se jim pridružili še številni gostje.
Predsednica zbora Marija pevke ŽPZ skladateljev Ipavcev Rataj je povedala, da so se prvič zbrale novembra 1977,
njihova prva zborovodkinja je bila Jelka Iskra. Ratajeva je pojasnila, da zbor povezuje ljubiteljice zborovskega petja različnih poklicev, starosti in zanimanj. Skozi zgodovino delovanja tega pevskega sestava
Baletni svet pravljičnih junakov
V letni predstavi V deželi Mini Miške so se predstavili vsi učenci baletnega oddelka, ki deluje pod okriljem žalske glasbene šole. (Foto: TT).
Baletni oddelek Glasbene šole Rista Savina Žalec je nedavno premierno uprizoril letno predstavo V deželi Mini Miške. Po treh uvodnih predstavah je v svet pravljičnih likov prejšnji teden popeljal še vse savinjske osnovne šole.
V predstavi se je pod mentorskim vodstvom profesorice Ines Mandelj predstavilo več kot sto učencev baletnega oddelka, ki ga sestavljajo plesni vrtec, trije razredi plesne pripravnice, šest razredov baleta in nadaljevalni baletni razred. Za koreografijo in scenarij je
se je zvrstilo precejšnje število pevk.
Ker zbor v obdobju omejitev zaradi epidemije koronavirusa ni mogel normalno delovati, so pevke obeleževanje 45-letnice prestavile na letos. Minulo soboto so občinstvu v prvem delu dogodka predstavile predvsem Ipavčeve pesmi, saj zbor po teh znamenitih šentjurskih skladateljih nosi ime. »Ipavci so za ženske zbore napisali nekoliko manj skladb kot za moške glasove, vendar obstaja nekaj priredb. Vsekakor ponosno ohranjamo njihovo dediščino,« je dejala sogovornica. V program so pevke vnesle še priredbe narodnih pesmi, sakralne skladbe, na koncu pa živahne skladbe ob spremljavi glasbil. Sobotni koncert ženskega zbora, ki ga zadnjih 15 let zbor vodi mag. Mojca Volavšek, so popestrili citrarka Tajda Krajnc, pianistka Tamara Povh, tolka-listka Ines Ljubej in violončelist Aleksandar Kuzmanovski. TS
poskrbela Mandljeva. Ob podpori ravnatelja šole mag. Go-razda Kozmusa so liki zgodbe oživeli v prečudovitih kostumih in na dovršeni sceni baletnega odra v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Učenci so na vseh treh uvodnih uprizoritvah polno dvorano obiskovalcev tako navdušili, da so doživeli stoječe ovacije in tudi vmesne aplavze, kar je za otroke največja nagrada.
Mineva že dvanajsto leto, odkar pod okriljem žalske glasbene šole deluje baletni oddelek, ki se je v vseh teh letih razvil v eno najboljših baletnih šol v Sloveniji.	ŠO
Od ki do sli
parja karja
V Galeriji sodobne umetnosti Celje so v petek odprli novo razstavo kiparja in slikarja Ervina Potočnika z naslovom Vrata. Razstavljenih je tudi nekaj kipov, in sicer še iz umetnikovega kiparskega obdobja: »Vsi kipi so nekoliko načeti, čudi me, da so se sploh ohranili.« Bolj monumentalna dela je umetnik moral zaradi prostorske stiske uničiti, na ogled je povečana fotografija tri metre visokega kipa. S kiparjenja je Ervin Potočnik presedlal na slikanje, zato so razstavljene tudi slike in skoraj dvesto risb, ki jih je umetnik narisal v zadnjem letu in pol. Te predstavljajo le izbor vseh, saj jih je narisal več kot dva tisoč, ustvari jih tudi več na dan. Razstava bo na ogled do 25. junija.
»Med razstavljeni kipi, med katerimi je najstarejši iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ni monumentalnih del z razstav v Muzeju pre-moderne umetnosti, v celjski galeriji sodobne umetnosti in v Galeriji Božidarja Jakca, ki predstavljajo enega od vrhov umetnikove ves čas izrazito individualne ustvarjalne govorice in s katerimi se je vidno zapisal med pomembne predstavnike slovenskega kiparstva,« je o razstavi povedala kustosinja Irena Čerčnik.
Poimenovanje razstave, Vrata, si deli ime s tremi slikami. Avtor je pojasnil: »Slike so vrata, skozi katera prestopamo v drugo stanje ali drug svet.« Ervin Potočnik za svoja dela pravi, da so končana šele, ko jih gledalec interpretira. Temu je dodal še: »Gledalec skozi moje slike prestopi mejo, gre skozi vrata. Gre vase.«
JF, foto: Andraž Purg
Umetnik med dvema slikama, ki si ime delita z naslovom razstave.
12
NAŠA TEMA
Aprila počastimo slovensko zastavo
k
[innnd

Čez teden dni bomo z izobešanjem zastav obeležili državni praznik, dan upora proti okupatorju. Zadnja leta je mogoče opaziti, da se ljudje pogosteje kot nekoč odločajo za izobešanje zastav za praznike in da ponekod plapolajo celo leto, čeprav ne gre za državne ali vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer zakonodaja predpisuje, da morajo stalno viseti. Na dan slovenske zastave, 7. april, se spomnimo pomena tega simbola in njegove vloge v zgodovini, a tako množičnega vsakodnevnega pojavljanja zastav, kot ga vidimo ponekod v tujini, v našem okolju verjetno ne bomo srečali. Izjema so veliki športni dogodki ali protestna zborovanja ... Ob tem je dobro poznati vsaj osnovna pravila o izobešanju zastave.
TATJANA CVIRN, foto: Andraž Purg
Ste vedeli?
-	Zastave ne smemo pohoditi, prav tako se ne sme nikoli dotakniti tal, niti med obešanjem.
-	Umazano ali raztrgano zastavo je prepovedano obešati.
-	Na njo ne smemo dodajati oznak ali po njej risati ali pisati.
-	Zastave ne smemo uporabljati kot oblačilo, posteljnino ali prt. V nobenem primeru je ne smemo uporabljati kot pregrinjalo govornikove mize, pulta ... Izjema je pokrita krsta.
-	Podobe zastave se ne sme tiskati na embalažo, ki jo po uporabi zavržemo: škatle, robčki...
-	Lahko imamo oblačila ali transparente v podobi zastav, saj to ne sodi v kategorijo pravih zastav, ampak gre za njene upodobitve.
-	Zastave ne smemo nikoli pripeti na pokrov motorja, streho in bok avta, vlaka ali plovila. Vedno mora plapolati na stabilnem in čvrstem drogu.
1
Spomin na pogumno dejanje
Ob dnevu slovenske zastave se spominjamo dogodka, ko je 7. aprila 1848 slovenski študent Lovro Toman s somišljeniki na stavbo gostilne Zlata zvezda na današnji Wolfovi ulici 8 v Ljubljani izobesil slovensko narodno zastavo. S tem dejanjem je odgovoril na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu. Po zaslugi društva Heraldica Slovnica zaznamujemo 7. april kot dan slovenske zastave.
»Slovenska narodna zastava ima torej korenine v nemirnem, revolucionarnem letu 1848, ko se je pri Slovencih začela prebujati slovenska narodna zavest in zamenjala deželno. Takrat so se tudi uradno uveljavile slovenske narodne barve: bela, modra in rdeča, ki izhajajo iz kranjske deželne zastave. Zastava je postala simbol prebujajoče se slovenske narodnosti in želje po Zedinjeni Sloveniji. Slovenska zastava je poleg grba in himne eden od državnih simbolov Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost državi,« so ob dnevu slovenske zastave zapisali na ministrstvu za obrambo.
Simbol države, ne aktualne oblasti
»Zastava je simbol države, v kateri živimo, in jo izobešamo zaradi pripadnosti, slavja, spoštovanja, ponosa, obeleževanja in ljubezni do nje ter njenih pomembnih krajev in prazničnih jubilejev. Z zastavo označujemo tudi suverenost nad ozemljem.« Tako v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica odgovarjajo na vprašanje, zakaj sploh izobesiti zastavo. Ob tem dodajajo: »Slovenska zastava je zunanji znak izjemne enotnosti, ki je našim prednikom omogočila, da so oblikovali slovenski narod, nam, da smo osamosvojili svojo državo, naslednjim generacijam pa bo osnova za doseganje večje blaginje.«
Predsednik društva je Aleksander Hribovšek, ki izhaja iz Drešinje vasi. Njegovo zanimanje za to področje se je začelo z ljubeznijo do gr-boslovja. »Ko smo leta 1991 začeli spreminjati registrske tablice na avtih, so se pojavili nekateri grbi, ki jih prej nismo poznali. Tri rumene zvezde so nam bile blizu, a v žalski občini se je pojavil grb, ki ga prej nismo poznali, in sicer dve črni peruti na rdeči podlagi.«
Tisto leto je bilo ustanovljeno tudi društvo. To združuje posameznike, ki jih večinoma zanima grboslovje, a tudi zastavoslovje, medtem ko je nekoliko zapostavljena veda o medaljah, pravi Hribovšek. Člani so z različnih koncev Slovenije. Lani je društvo prvič v Sloveniji organiziralo mednarodni kongres zasta-voslovja.
Predsednik društva Heraldica Slovenica je Aleksander Hribovšek. Društvo se trudi osveščati ljudi o državnih simbolih in njihovem pomenu. Društvo med drugim predlaga, da bi bil kar ves april mesec slovenske zastave. V počastitev 7. aprila, dneva slovenske zastave, je društvo tudi letos pripravilo slovesnost v Geometričnem središču Slovenije (Geoss) pri Vačah. (Foto: osebni arhiv)
»Mi ne ovajamo kršiteljev, ampak jih opozarjamo na napake. Sicer pa so kazni za kršitve zelo nizke.«
Kaj opažate v zadnjih letih? Se spreminja odnos do državnih simbolov in do izobešanja zastav?
Opažamo, da se stvari izboljšujejo. Iz leta v leto je videti več izobešenih zastav. Ljudje so končno spoznali, da jih smejo izobešati, tudi če ni praznični dan, kar je bil prej nepotreben strah. Tam, kjer morajo biti zastave celo leto izobešene, to so državne ustanove, šole in podobno, je praksa različna. Star običaj se vleče že desetletja, in sicer da zastavo obešajo navpično, kar pomeni, da so barve razvrščene z leve proti desni. Ljudje ne vedo, da je za državno zastavo ta način prepovedan in da morajo biti barve razporejene od zgoraj navzdol. Na zasebnih stavbah je to manj opazno, veliko več je tega pred šolami. V društvu jih osveščamo in skušamo dopovedati, naj ob prenovah zamenjajo tudi drogove in uporabljajo takšne za vodoravno izobešanje zastave.
Vsega ne moremo vedeti in ne moremo biti strokovnjaki za vsa področja, zato je v okviru društva leta 2018 nastal portal Izobesi-zastavo.
si. Za ljudi je zoprno, če morajo iskati raztresene zakonske in podzakonske akte s tega področja. Zato jim portal pomaga in nazorno predstavi, kako je treba namestiti zastave. Odziv je, možno se je prijaviti tudi na listo prejemnikov elektronske pošte in pred vsakim praznikom ljudi obvestimo, naj izobesijo zastavo.
Torej ni nič narobe, če visi zastava pred hišo celo leto?
Seveda ne. To je naš simbol, simbol države. Ljudje marsikdaj ne razumejo, kaj sploh je država. To niso ministrstva ali predsedniki, to ni aktualna oblast, država smo ljudje. Ta zastava je naša in vsak ima pravico, da jo uporablja, in sicer ob pogoju, da to počne spoštljivo in da je takšna, da z njo ne kazi državnega simbola.
V	tujini ponekod vidimo množično izobešanje zastav vse dni v letu. V ZDA veljajo za velike domoljube, a v Evropi pri izobešanju zastav izstopata Danska in Norveška. Tudi pri nas ljudje vedno bolj izobešajo zastave in dobro je, da jih pri tem nihče ne sili.
»V šolah tej temi posvečajo premalo pozornosti. Otroci se seznanijo z državnimi simboli, a to gre mimo ...«
Je zastava dovolj dostopna na prodajnih mestih, poleg spleta, seveda?
V	spletni prodaji jo lahko po meri naročimo pri domačih izdelovalcih. Sicer jo je mogoče dobiti na bencinskih črpalkah ali v knjigarnah, pri čemer je treba biti pozoren, da ni izdelana na Kitajskem, saj tiste niso prave velikosti. Ustava namreč določa, da mora biti razmerje stranic na slovenski zastavi 1: 2, medtem ko je pri uvoženih to razmerje običajno 3: 5. Tiste, ki so narejene pri nas, so iz bolj kakovostnih materialov, ki dolgo zdržijo na prostem, ne da bi barve zbledele.
NAŠA TEMA
13
Ker jo je težko našel, se je sam lotil izdelave
»Kot študent sem iskal zastavo, verjetno je bilo to pred obiskom Planice, in takrat se mi je zdela zelo draga in tudi dobiti je ni bilo mogoče kar takoj. Začel sem razmišljati, da bi se sam lotil izdelave zastav,« se spominja Andrej Cimperšek, lastnik in direktor podjetja Promedij, ki danes ponuja najrazličnejše zastave, nosilce in drogove zanje ter različne promocijske izdelke.
Na začetku je podjetje iz Celja, ki zaposluje štiri ljudi, ponujalo samo slovenske zastave, nato je ugotovilo, da ljudje iščejo tudi zastave drugih držav, občinske in celo krajevne. »Na naši spletni strani Vihra.si je mogoče naročiti zastavo in nekaj stalnih velikosti za domačo uporabo imamo ves čas na voljo.«
Največ naročnikov je iz občinskih in državnih ustanov, ki morajo imeti celo leto izobešeno slovensko zastavo. Tej pogosto dodajo tudi evropsko. Podobno velja za mnoga podjetja.
Od šivanja do tiskanja
Če so zastave včasih izdelovali tako, da so sešili bele, modre in rdeče trakove ter dodali izvezen grb, je v Pro-mediji drugače. »Gre za subli-macijski tisk na poliester, ki je najbolj primeren material za to, saj je najbolj odporen na vremenske pojave in UV--žarke. Ti tudi najbolj uničujejo zastave,« pojasnjuje so-
Andrej Cimperšek (Foto: osebni arhiv)
govornik. Poseben luknjičast material radi uporabljajo na Primorskem, kjer imajo močne vetrove.
Ko posebni tiskalniki natisnejo zastavo, jo po toplotni obdelavi dobi v roke šivilja in nanjo doda dodatke za vpenjanje. Najbolj pogoste za domačo uporabo so zastave z žepom za drog in s trakovoma za pritrditev. Ob tem sogovornik opozarja, da so zastave, izdelane na Kitajskem, slabše kakovosti in tudi velikosti niso ustrezne.
»Odnos do zastave se zadnja leta izboljšuje. Imamo stranke, pri katerih zastava visi celo leto in si vsako leto nabavijo novo. Stane od deset do dvajset evrov glede na velikosti, za katere se običajno odločajo lastniki hiš.«
Ker so po njegovem športniki tisti, ki najbolj promovirajo našo zastavo, je tudi Andrej Cimperšek ponosen na sodelovanje z njimi. Podjetje je izdelalo promocijske zastave Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Obema je podarilo tudi nekaj slovenskih zastav, ki so nato vihrale ob progi Dirke po Franciji.
TATJANA CVIRN
OB ROBU
Kakšne barve je?
Če smo pred leti ugotavljali, da za državne praznike skoraj na nobeni hiši ne vidimo izobešene slovenske zastave, je zadnja leta drugače. A rezerv je še veliko, zastave lahko visijo celo leto, sploh pred podjetji, ki pozabljajo na državni simbol, in pred ustanovami, kjer so obešene, a pogosto napačno. Prisile pri tem ni, vsak se lahko sam odloči, kaj mu pomenijo državni simboli.
Pred kratkim sem slišala anketo med mladimi o tem, kakšna je slovenska zastava. Večina ni znala niti pravilno našteti barv. Verjetno se tudi kakšen nekoliko starejši ne bi povsem dobro odrezal. A na srečo poznamo tudi takšne mlade, ki so ob odhodu na študij v tujino s seboj vzeli zastavo. Da je nekateri ne dojemajo kot del svoje identitete, je verjetno krivo to, da enačijo državo in aktualno oblast, ki razočara enkrat ene in drugič druge. Domoljubno se tako povežemo predvsem ob uspehih naših športnikov, ko nam zaigra srce ob himni in vihranju zastav. Teh zadnje čase ne manjka niti na raznih protestih, ki naj bi s tem dobilo podobo vseslovenskosti. A žal je to le navidezna podoba enotnosti sicer razdeljenega naroda.
Zastava ob avtocesti v Arji vasi je največja in najvišja v Sloveniji. Postavil jo je domači podjetnik Enes Draganović. (Foto: Andraž Purg)
Konec lanskega leta je sredi krožišča na Bregu pri Polzeli občinsko zastavo postavila tamkajšnja občina.
Plapolajoči savinjski lepotici
Že nekaj več kot dve leti vas med vožnjo po avtocesti mimo
priključka v Arji vasi pozdravlja velika slovenska zastava.
Gre za najvišjo in največjo zastavo v Sloveniji. Sprva je mar-
sikdo mislil, da je zanjo poskrbela žalska občina, a se je hitro razvedelo, da jo je postavil domači podjetnik Enes Dragano-vić. Kot nam je zaupal, je idejo
zanjo dobil v tujini, kjer so zastave bistveno pogostejše kot v Sloveniji. »V Ameriki, Turčiji, Rusiji in tudi vsepovsod drugod imajo izobešene številne zastave. Ker tega pri nas nisem nikjer videl, se mi je to zdela neizmerna škoda, saj vendarle gre za državni simbol.« Znani žalski podjetnik, ki se v prvi vrsti ukvarja z avtoprevozni-štvom, vedno bolj pa je domač tudi v hotelirskih in gostinskih vodah, se je tako odločil, da zastavo postavi tudi na vidnem mestu v Spodnji Savinjski dolini. Velika je 16 krat 8 metrov in je izobešena na 25 metrov visokem drogu.
Pred nekaj meseci je zamisel o veliki zastavi na drogu uresničila tudi Občina Pol-
zela. A v njenem primeru ne gre za državno, temveč občinsko zastavo, ki plapola sredi krožišča na Bregu pri Polzeli. »Ponosni smo na naš kraj, na občino, v kateri živimo. Ponosni smo na naše posebnosti, zgodovino in vse, kar imamo dobrega in lepega. Vse to zaobjema zastava,« je pojasnil vodja turistično-informacijskega centra Damjan Jevšnik. Zastava, velika 5 krat 2 metra, je nameščena na poliestrskem šestslojnem drogu konične oblike z notranjim dvižnim sistemom. Vihra na višini 10 metrov in je težka 70 kilogramov, s 360-stopinjsko vrtljivo okrasno glavo na vrhu.
ŠO
Podjetja pozabljajo na simbol slovenstva
Pred upravnimi stavbami gospodarskih družb, vsaj na Celjskem, slovenskih zastav skoraj ni mogoče videti. Redka izjema je gradbeno podjetje Remont. Na drogovih pred njegovo upravno stavbo v Veliki Pirešici poleg štirih zastav z imenom podjetja že nekaj časa plapola tudi državna zastava. Remont je slovensko zastavo izobesil tudi ob vhodu v svojo asfaltno bazo, ki je v neposredni bližini.
»V nekdanji skupni državi zato bi morali bolj držati skupaj
Jugoslaviji smo bili zelo ponosni na svojo zastavo, morda so nas tega priučili, ampak po osamosvojitvi ne znamo več negovati odnosa do državnih simbolov. Pozabljamo, da je simbol te naše samostojnosti tudi državna zastava. Zato bi morala pred stavbami podjetij viseti vsak dan in ne le ob praznikih. Slovencev nas ni veliko,
ter svojo pripadnost državi in svoj ponos izkazovati tudi z zastavo,« o razlogih, zakaj so se v Remontu odločili izobesiti slovenski zastavi pred upravno in proizvodno zgradbo, pravi direktor podjetja Matjaž Pavčič. Kot še dodaja, so zastavo obesili tudi na drogu pred nekdanjo občinsko stavbo v Mozirju, ki so jo pred dvema letoma obno-
Kako pravilno izobešamo zastavo?
Na spletni strani Izobesi-zastavo.si je mogoče izvedeti marsikaj o pravilnem izobešanju zastave in pogostih napakah.
vili in v njej uredili stanovanja. Zastava je plapolala pred stavbo ves čas gradnje.
Zastava ima veliko simbolno moč, še poudarja Pavčič in upa, da bosta zastavi, ki visita pred Remontom, spodbudili še katero podjetje, da jo bo izobesilo pred svojo stavbo. »Slovenske zastave lahko vidimo predvsem na športnih dogodkih, v podjetjih pa nanje pozabljajo. Pred mnogimi upravnimi stavbami boste prej videli evropsko zastavo kot slovensko,« je kritičen Pavčič. Pred časom mu je eden od županov iz Spodnje Savinjske doline dal slovensko zastavo in to je bilo, pravi, najlepše poslovno darilo, kar jih je kdaj dobil. Pred njegovo domačo hišo zastava sicer ne plapola ves čas, jo pa obesi ob vseh praznikih.	JI

H
® ®
Zastava Republike Slovenije na levem (častnem) mestu gledano od spredaj
IJI_1	PI™™ 1
hi-	
Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol v zaporedju bela, modra, rdeča. Grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.
Zastavo moramo pritrditi na drog, ki je postavljen navpično ali pod kotom. Če je drog postavljen vodoravno, je zastava izobešena nezakonito.
Če sta izobešeni samo zastavi Republike Slovenije in Evropske unije, je slednjo treba izobesiti, gledano od spredaj, desno od slovenske zastave.
Primer izobešanja treh zastav
14
KRONIKA
Mit ali resnica? Vseeno. Policija vedno preveri.
Neznanec v kombi vabil otroka
Celjska policija še preiskuje primer, ki naj bi se pretekli teden zgodil v neposredni bližini Osnovne šole Braslovče. Vodstvo šole je namreč mamica enega od osnovnošolcev obvestila, da naj bi ga pred šolo ogovoril neznan voznik temnejšega tovornega vozila. Voznik naj bi otroku v polomljeni slovenščini dejal, »naj vstopi v vozilo, saj dežuje, da ne bo moker«.
SIMONA ŠOLINIČ
Kot nam je dejal ravnatelj omenjene šole Boštjan Bradeško, naj bi učencu moški dejal, naj vstopi v vozilo, ki naj bi imelo romunsko registrsko oznako. Po neuradnih podatkih naj bi v vozilo vabil petošolca, s katerim se je policija tudi pogovorila. »Ko smo bili o dogodku obveščeni, smo pregledali šolski okoliš, kar je storila tudi policija, ki smo jo takoj obvestili. Dogodek se je zgodil v času, ko otroci odhajajo iz šole domov in ko je v okolici šole največji vrvež, kar je med 13. uro in 13.30,« dodaja Bradeško. Poudarja, da so takoj obvestili tudi starše otrok po t. i. e-Asistentu, obvestilo je nato na družbenem
nje otrok oziroma domnevne ugrabitve. Ugotoviti poskušamo identiteto voznika oziroma potnikov in predvsem njihov namen ogovarjanja otrok, pri čemer skušamo tudi ugotoviti, ali je do ogrožanja otrok prišlo,« so sporočili iz Policijske
uprave Celje. Dodajajo, da statističnih podatkov o tovrstnih prijavah posebej ne vodijo, a so redke.
»Do zdaj se v nobenem primeru ni izkazalo, da bi šlo za sum kaznivega dejanja. Nasprotno, v nekaj primerih
je bilo ugotovljeno, da so se otroci ob srečanju z >belim ali s kombijem druge barve< zaradi predhodnih opozoril v šolah in doma prestrašili ter zbežali, ne da bi jih k temu spodbudilo kakršnokoli ravnanje voznika ali potnikov v vozilu,« še dodajajo na policiji. Ob tem navajajo, da so v nekaterih primerih sicer ugotovili, da je neko vozilo res bilo na nekem kraju, vendar je bilo z nadaljnjim zbiranjem obvestil in razgovori ugotovljeno, da ni bilo povezano z otroki in da ti niso bili ogroženi.
omrežju Facebook delil tudi braslovški župan Tomaž Žohar. Zapis se je nato bliskovito razširil po spletu. Bradeško še pravi, da je sočasno s starši o primeru obvestil tudi vse razrednike, ki so se te dni z učenci tudi pogovorili o varnosti, predvsem o tem, kaj storiti, ko srečajo neznance.
Prestrašeni otroci
Na celjski policiji so potrdili, da so obvestilo o dogodku prejeli. »Žalski policisti so v omenjenem primeru takoj začeli zbirati obvestila. Policisti vedno preverimo vsa obvestila in informacije, ki se nanašajo na tako imenovano ogovarja-
»Imeli smo primer, ko se je vozilo ustavilo pred prehodom za pešce in z zvočnim znakom opozorilo otroke, da lahko prečkajo vozišče, a so se otroci >bele-ga kombija< ustrašili in zbežali,« še pravijo na celjski policiji.
Vedno je treba
preveriti
Informacije o »belih kombi-jih« pred šolami ali na šolskih poteh niso redke, vrstijo se ne le na Celjskem, ampak tudi v drugih slovenskih regijah. Javnost zato policisti opozarjajo, da je treba otroke osveščati o pravilnem vedenju in odzivih v morebitnih nevarnih situacijah: »Treba jim je pojasniti, kaj na naredijo, kam naj se zatečejo v nevarni situaciji, kajti vsak stik, komunikacija z neznano osebo še ne pomeni nevarnosti. Otroke je treba učiti, da lahko neznani osebi odgovorijo na vprašanje, vendar se naj ne zapletajo v pogovor in naj ostanejo na varni razdalji. Z neznanci naj ne odhajajo, čeprav bi bile njihove ponudbe še tako mamljive. Pri tem je pomembno, da je policija o vsakem takšnem primeru obveščena takoj, da lahko začne postopke za zaščito otrok ne glede na to, ali se kasneje izkaže, ali je do dogodka prišlo ali ne,« dodajajo na policiji.
Foto: Pixabay
Pijani kot mavre
Pretekli konec tedna so policisti na Celjskem obravnavali več močno pijanih voznikov, tri od teh v Celju, enega v Laškem in enega v Lučah.
V petek se je namreč na Lopati zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil 52-letni voznik avtomobila, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola. Zapeljal je na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebno vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti Povzročitelja, ki je imel približno 2,3 promila alkohola v krvi, so pridržali do streznitve. Zoper njega bo sledila kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje. Dan kasneje so policisti v Laškem ustavili voznika osebnega vozila, ki mu je preizkus
z alkotestom pokazal, da je imel 1,6 promila alkohola v krvi. V noči na nedeljo so policisti pijanega voznika obravnavali še v Lučah, kjer se je zgodila nesreča. Povzročil jo je 29-letni voznik, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal v jarek. Voznik je imel 1,8 promila alkohola v krvi. Isti dan so alkoholizira-nega voznika ustavili tudi v Celju, napihal je 1,3 promila alkohola. 1,7 promila alkohola v krvi je imel voznik, ki so ga v Celju ustavili v ponedeljek. Izstopa tudi primer moškega, ki so ga pred dnevi ustavili v Velenju. V krvi je imel skoraj 3 promile alkohola. »Ponovno opozarjamo vse, da alkohol nikakor ne spada v promet. V zadnjih letih je skoraj polovici najhujših prometnih nesreč botrovala vožnja pod vplivom alkohola,« so ob tem sporočili iz Policijske uprave Celje.
Nagrade tudi na Celj sko
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je na slovesnosti ob dnevu uprave podelila priznanja zaposlenim na področju izvrševanja kazenskih sankcij za leto 2023. Med prejemniki so tudi posamezniki s Celjskega. Pohvalo za uspešno in dolgoletno delo so tako prejeli Jelka Brodnjak, Miran Komplet in Janez Stiplošek iz celjskega zapora ter Boris Sever iz Prevzgojnega doma Radeče. Med prejemniki pohval za dosežke pri sodelovanju na področju izvrševanja kazenskih sankcij je tudi Marija Šantek iz Javnega gospodarskega zavoda Rinka,ki deluje v okviru celjskega zapora. Dan uprave obeležujemo 9. aprila, ko so v Sloveniji začeli uporabljati prvi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij.
1
M
dobrodel
Л
Jr
Vabimo vas na dobrodelni lutkovni dogodek, ki ga organizira Rotary klub Celje
V SOBOTO, 22. 4. 2023, ob 10. uri V PLESNEM FORUMU CELJE * *
(Trubarjeva ulica 1a, 3000 Celje).
Dobrodelni dogodek bodo soustvarili Škratovo lutkovno gledališče Celje in učenci Osnovne šole Lava.
Na popotovanje vas bodo povabili s predstavo Alma (premierna predstava) ter dvema krajšima predstavama KAMIŠIBAJ (Povodni mož in Kaj čuti veveriček Viktor?).
Lutkovne predstave so namenjene otrokom in odraslim. Povabite otroke, vnuke, prijatelje, sosede ..., hvaležni vam bodo za domišljijsko popotovanje po svetu, kjer skrbi izgubijo svoj obraz. Obraz vsakega med vami, ki se boste odzvali na dobrodelni dogodek pa bo zagotovo zažarel v spoznanju, da z dobrodelnim prispevkom pomagate šibkim.
Za vstopnice pišite na gorski.barbara@gmail.com ali pokličite na 051 640 370.
.'j?A
Reševalci pomagali otroku po izzivu na TikToku
V Osnovni šoli Griže naj bi pred dnevi posredovala ekipa nujne medicinske pomoči. Reševalci so morali pomagati učencu, ki naj bi padel, ko naj bi s kolegom izvajal izziv, ki se širi po aplikaciji TikTok. Po naših neuradnih podatkih naj bi tekmovala, kdo dlje zdrži brez zraka. En učenec naj bi pri tem padel in se udaril. Vendar naj bi pregled pokazal, da ni dobil telesnih poškodb. Policija, ki je prav tako obveščena o dogodku, naj bi tudi s starši otroka opravila razgovor.
Po vsem svetu se širijo in- svetu, s čimer se širi tudi
formacije, da so tovrstni izzivi lahko smrtno nevarni, še več, ravno v teh dneh se vrstijonoviceohudihposle-dicah ali smrti mladih, ki so v t. i. izzivih na TikToku zaužili različne tablete. Zaradi viralnosti in hitrosti širjenja ti posnetki zlahka dosežejo ogromno gledalcev po vsem
število otrok, ki se priključujejo izzivom. Med najpogostejšimi tovrstnimi izzivi sodušenjeinomedlevica,ki sta po svetu že privedla do številnih smrti mladih, izziv lepljenja ust pred spanjem, kar naj bi spodbudilo dihanje skozi nos, ki po mnenju izzivalcev preprečuje smrča-
Spet bombi v Štorah
Podobno kot pred približno štirinajstimi dnevi so tudi minuli četrtek pri prenovi cestišča na Lipi v Štorah delavci naleteli na eksplozivno sredstvo. Tokrat je šlo za dve starejši eksplozivni sredstvi iz druge svetovne vojne.
Tudi v četrtek so policisti in skovalce in zaposlene iz bli-gasilci zaradi varnega odstra- žnje trgovine. njevanja najde kraj zavarovali Na Celjskem se vsako leto in preventivno evakuirali obi- zvrsti kar nekaj najdb takšnih
nje in pripomore k boljšemu spanju, v resnici pa povzroči težave z dihanjem. Nekateri uživajo cimet brez vode, kar lahko privede do zadušitve, drugi si pilijo zobe. Število takšnih izzivov iz dneva v dan raste, kot kaže primer iz Griž, pa so nevarno priljubljeni tudi med slovenskimi otroki.
neeksplodiranih sredstev, največkrat med gradbenimi deli. Leta 2021 so pripadniki Državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na našem območju morali posredovati 32-krat. V teh posredovanjih so našli in varno odstranili 511 neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Vročekrvni kršitelj ostal v priporu

Celjski kriminalisti bodo zaradi kaznivih dejanj nevarne vožnje, preprečitve uradnega dejanja in poškodovanja tuje stvari ovadili 25-letnika z območja Šentjurja. Ta ne le da je povzročil nesrečo, ampak je poškodoval tudi dva policista.
Osumljeni je z neregistriranim vozilom, na katerem je imel nameščeni ukradeni registrski tablici, objestno vozil po Celju in Slovenskih Konjicah, kjer je nato povzročil tudi prometno nesrečo. Med prehitevanjem v križišču je trčil v avtomobil občanke, ki je vozila pravilno. V Stranicah je nato obvozil
policijsko blokado in pokušal povoziti policistko. Poškodoval je tudi policijsko vozilo. Nevarno vožnjo je nato nadaljeval po avtocesti vse do izvoza Celje vzhod, kjer so ga policisti uspeli ustavili. Pri tem je trčil še v eno službeno vozilo in lažje poškodoval policistko in policista. 25-letniku, ki so ga zaradi nevarne vožnje v preteklosti že večkrat obravnavali, so odvzeli prostost in ga pridržali. A še med pridržanjem ni dal miru, saj je z brcami poškodoval vrata intervencijskega vozila policije. Privedli so ga k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.
Medijski pokrovitelj: NT&RC
ŠPORT
15
Vsi igralci Celja Pivovarne Laško (z izjemo vratarjev) so se vpisali v listo strelcev. Ko je to kot zadnji storil	Povsem levo sedi Franjo Rumpf. Desno od ograje so začetnik vrhunskega rokometa v Celju Tone Goršič in
Domen Knez, je sledilo navdušenje navijačev iz Celja in Štor.	njegovi sopotniki, Sine Mejavšek, Žare Presinger in Ernest Marguč.
Zelo lepa osnovnošolska dvorana gostila prvo prvenstveno tekmo
Aleks Vlah in Gal Marguč, ki sta županu Štor Miranu Jurkošku podelila dres s podpisi vseh igralcev, sta bila najboljša strelca domačega kluba.
V Štorah slavljenje celjske rokometne zmage
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 22. krogu prve slovenske lige premagali Sviš Ivančno Gorico s 37: 27 in so štiri kroge pred koncem prvenstva zadržali štiri točke prednosti pred trebanjskim Trimom. Tekmo si je v novi dvorani v Štorah ogledalo 700 obiskovalcev. Tik pred začetkom obračuna so z minuto molka počastili spomin na celjskega zdravnika Dušana Polimaca.
DEAN ŠUSTER
Pred tem sta kapetan Aleks Vlah in Gal Marguč izročila darilo županu Občine Štore Miranu Jurkošku in se mu zahvalila za gostoljubnost pri organizaciji tekme.
Bolje ena, a velika
»To je bila prva prvenstvena rokometna tekma v Štorah po več kot štiridesetih letih. Takrat smo igrali na asfaltu. Nato je bila dvorana pogoj za nastopanje, mi je pa nismo imeli,« je povedal Jurkošek, eden zadnjih vratarjev v Što-rah, skupaj s Celjanom Miranom Skaletom. »Dobro smo sodelovali s celjskim klubom. Miloš Rovšnik, ki je bil naš trener, je tudi igral,« se spominja Jurkošek, ki je navedel še nekaj imen (brata Nendl, Matjaž Guček, Žiga Bala ...). »Po dolgih desetletjih smo dobili rokometno dvorano, s katero odpiramo dodatne možnosti mladim za ukvarjanje s športom. Z današnjim spek-taklom se bo vse skupaj lažje
nadaljevalo,« je dodal Jurkošek. Uradno odprtje dvorane je bilo lani 11. 11. ob 11. uri. »Čestitke arhitektu. Najprej smo nameravali zadržati dve manjši telovadnici. Nato smo se odločili za eno. Za veliko. Je lepa in bo dobrodošla za priprave športnikov. Imamo hotel na Svetini. Šport se vrača v Štore,« je končal Jurkošek, ki je priznal, da so mu solze orosile oči.
Prvaki dva kroga
pred koncem?
Predsednik Celja Pivovarne Laško Gregor Planteu je
najprej spregovoril o imenitni predstavitvi vrhunskega rokometa čez mejo celjske občine: »Poteza je bila zelo pozitivna in lepa. Dvorano so napolnili domači navijači, Florijani in pristaši Sviša. Med tekmi in po njej so se veselili otroci.« Bil je navdušen po pokalni zmagi nad Gorenjem, nismo še slišali njegovega mnenja po dobljeni prvenstveni bit-
ki s Trimom: »Težka tekma, vložek je bil ogromen. Le še štirje krogi so preostali, verjamem, da bomo naslov državnega prvaka slavili dva kroga pred koncem.« Predsednik 1. slovenske lige in tudi RK Sviš (Stična, Višnja Gora, Ivančna
Gorica, Šentvid) Marjan Po-tokar je velik prijatelj Franja Rumpfa, nekdanjega športnega pedagoga in ravnatelja v osnovni šoli v Štorah. Rumpf mu je v šali potožil, da je zdaj, ko je v »penziji«, zrasla krasna telovadnica.
Čakanje na dva pokala
Potokar je podelil plaketo za najboljšega igralca lige v marcu Galu Marguču: »Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, vzdušje je bilo imenitno. Veselilo nas je tukaj igrati.
Hitronogi Mitja Janc je vseh pet golov dosegel v drugem polčasu.
Celjani so bili živčni in napeti, zato so povedli šele v 14. minuti. Gol je dosegel Aleks Vlah, ki v zadnjem obdobju navdušuje z genialnimi potezami. Le v nekaj minutah je v Štorah poskrbel za preobrat.
> >
жЗЗгГ —
Razveselili smo gledalce in odprli dvorano, kar se tiče uradnih tekem. Z izjemo prvih desetih minut smo igrali zelo dobro.« V ligi prvakov in državnem prvenstvu je šlo vse po načrtih, tudi v pokalnem tekmovanju. Toda ni še konec. »V ligi prvakov smo si potiho želeli preboj v izločilne boje. V prvenstvu je pred nami zelo neugodno gostovanje v Ribnici. Po premoru zaradi reprezentančnih tekem bo naš cilj osvojitve prvega mesta tudi na zaključnem turnirju slovenskega pokala. Prepričan sem, da bomo pripravljeni ustrezno dokončati delo v sezoni, s katero smo vsaj za zdaj zadovoljni,« meni Marguč. Vprašali smo ga, ali je pred dnevi čestital trenerju Nexeja Branku Tamšetu za rojstni dan, in se je zakrohotal. Marguč, odlično desno krilo, se bo najbrž preselil v Našice. Zlatorog bo zapustilo še nekaj igralcev, v Celje pa se bodo preselili Rok Zaponšek, Grega Krečić, Nik Čirović, Uroš Miliče-vić, Luka Perić, Stefan Dodić ... »Toske« bo moral spet zavihati rokave.	Foto: SHERPA
16
ŠPORT
V SLOVO
Na potezo KZS se je odzval tudi predsednik celjskega kluba Borut Kop
Polimac
(1953-2023)
V 70. letu je umrl Dušan Polimac, zdravnik, ki je pomagal številnim športnikom, klubom in slovenskim reprezentancam. Svetovljan, zdravnik, atlet, tudi nogometaš. V gimnazijskih letih se je z družino iz Sarajeva zaradi očetove službe (bil je inženir) za dve leti preselil v Kairo. Režiral je gledališke nastope z nekaj sošolci. Po končanem drugem letniku medicine je razmišljal o sprejemnih izpitih na fakulteti za šport. Za medicino se ni odločil zaradi bolezni, temveč zaradi zdravja, da bi ga nadgrajeval pri športnikih, je dejal.
Bil je odličen skakalec v daljino, dolga leta je bil svetovni rekorder v tej disciplini na ameriških univerzah zunaj ZDA. Leta 1995 je bil v nogometni ekipi slovenskih zdravnikov, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov v Barceloni, na kar je bil zelo ponosen. Leta 2004 je na olimpijskih igrah v Atenah pri težji poškodbi slovenskega rokometaša vztrajal z diagnozo ob nestrinjanju nekaj kolegov. Na srečo je imel prav. Isto leto je bil v štabu naše izbrane članske rokometne vrste, ki je postala evropska podprvaki-nja. Trenerji, rokometni, košarkarski, hokejski in drugi, so cenili njegovo drugačnost pri psihološki pomoči ekipi.
Najprej je živel v Šentjurju, kasneje v Celju. Od pisateljev je najbolj cenil Iva Andrića. Zelo ga je prizadela zadnja bosanska vihra. Do vojne se je vračal k materi, bratu, drugim sorodnikom, prijateljem: »Ko so bili prisiljeni oditi, je naenkrat Sarajevo izginilo. Zanimivo pa je nekaj. Tisti, ki smo ga zapustili veliko prej, ga imamo radi. Tisti, ki so odšli v nasprotju s svojo voljo, pa so zagrenjeni.« Ob vrnitvi z mladinskega SP iz Brazilije so v našem rokometnem štabu izvedeli, da je v poslovnem razredu nihče drug kot Pele. Dušan ga je prepričal za fotografiranje.
Ob svoji 60. obletnici je dejal: »Z desetletji pridejo spoznanja, po katerih si otožen. Ljubezen do atletike je preprečil doping, do vrhunskega nogometa stave, do marsičesa politika, ki nekaterim športnikom omogoča zaposlitve. Zato verjamem le še v mladinski šport ...« Zapustil je dva sinova, pravnika Ste-vana in študenta medicine Uroša. Oba je pripeljal na »sveto travo« na stadionu Atletskega društva Kladi-var na nogometne tekme, na katerih je neizmerno užival. Bil je eden redkih, ki je dostojno prenašal poraze. Zato je znal zmagovati. Odšel je veliki Celjan.
DEAN ŠUSTER
Snežna kepa se veča in še ni v dolini
Po slovesu od ženske košarkarske reprezentance je dolgoletni selektor Damir Grgić pred časom v velikem intervjuju za Novi tednik tiho in skromno priznal, da je pričakoval priložnost tudi na evropskem prvenstvu, ki ga bo gostila Slovenija.
Borut Kop
DEAN ŠUSTER
Priložnosti ne bo dočakal, vodstvo KZS je pred kratkim odslovilo odlično reprezen-tantko Niko Barič, o čemer smo obširno pisali v prejšnji številki.
Val negodovanja
Vodstvo celjskega kluba je seznanjeno z ogromno dejstvi, a je mirilo strasti in nikoli ni protestiralo. V soboto je predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop napovedal odziv. Potem je zapisal: »V teh dneh se je v središču športne javnosti znašla ženska košarka, kar se na žalost kljub njenim velikim uspehom v zadnjih petnajstih letih ni zgodilo ravno pogosto. Odločitev selektorja in Košarkarske zveze Slovenije, da iz ekipe za domače evropsko prvenstvo izločita dolgoletno ka-petanko Niko Barič, se je v zadnjih dneh pojavila v številnih domačih in tujih medijih in je naletela na izjemen odziv med športnimi navdušenci. Večinoma je požela val negodovanja v slovenski športni javnosti in med slovenskimi košarkarskimi navijači. Kot dolgoletnega predsednika najuspešnejšega slovenskega kluba in predsednika Združenja ženskih klubov Slovenije ter člana izvršnega odbora KZS me to, kar se dogaja pred zgodovinskim domačim evropskim prvenstvom, izjemno žalosti. S tem
namreč izgublja predvsem ženska košarka, posledično seveda košarka kot športna panoga v celoti, posledice pa po mojem prepričanju ne bodo vidne samo na junijskem evropskem prvenstvu, ampak se jih bomo začeli zavedati šele v prihodnjih mesecih in letih, ko se bomo vrnili v resničnost in se bomo morali soočiti s tem, da se moramo na vsako naslednje veliko tekmovanje najprej kvalificirati.«
Več spoštovanja do igralke
Kop je v opozorilu dodal: »Resnično si ne bi želel, da bi se ponovno znašli tam, kjer je bila slovenska ženska košarka pred približno dvema desetletjema, ko je Nika Barič z rosnimi dvanajstimi leti začenjala svojo reprezentančno pot. Sam sem že ob zamenjavi dolgoletnega uspešnega selektorja Damirja Grgića tudi javno izrazil svoje nestrinjanje z načinom in >ti-mingom< zamenjave. Ko sem v preteklih dneh prebral Ni-kin odziv na selektorjevo odločitev, sem ugotovil, da tudi ona ni storila nič drugega kot izrazila svoje mnenje o selek-torski zamenjavi, kar ni nič novega, saj sem njene izjave na to temo slišal že takrat, ko se je zamenjava selektorja tudi zgodila. Sam v celotni
zadevi pogrešam predvsem komunikacijo in malo več spoštovanja do igralke, ki je zaenkrat vendarle z naskokom najuspešnejša slovenska košarkarica vseh časov.«
Izgublja ženska košarka
Borut Kop je svoje misli končal v naslednjem odstavku: »Prvenstvo v svoji domovini imaš ponavadi le enkrat v življenju. Odgovorni v KZS in reprezentančnem štabu bi morali storiti vse, da Slovenija na njem nastopi v najmočnejši možni postavi. Tega odgovorni niso naredili oziroma bolje rečeno niti niso poskušali na-
rediti. To me izjemno jezi in žalosti, ker vem, da bo s tem dolgoročno izgubila celotna slovenska ženska košarka. Nika, moj globok poklon za pogum, pokončno držo in za to, da si ostala zvesta predvsem sama sebi. Zaradi vsega naštetega ni naključje, da si že trikrat v svoji karieri stopila na evropski klubski košarkarski Olimp, bila najboljša mlada igralka Evrope in bila izbrana v profesionalno ameriško ligo WNBA. Čestitke za tvojo izjemno dosedanjo kariero in hvala za vse, kar si doslej storila za naš klub in slovensko reprezentanco.«
Foto: SHERPA
NA KRATKO
Po razočaranju bližje Mariboru
Ljubljana: Nogometaši Olimpije so v 31. krogu 1. slovenske lige premagali Maribor z 2 : 0 in že pet krogov pred koncem prvenstva osvojili naslov državnih prvakov. Olimpija in Maribor se lahko do konca sezone srečata še v finalu slovenskega pokala v Celju. Preostali izidi: Koper - Gorica 1 : 0, Mura - Kalcer 1 : 1, Domžale - Bravo 2: 2 in Celje - Tabor 0 : 0. Celjani so v boju za evropsko tekmovanje osvojili točko in razočarali svoje navijače. Domačega trenerjaHBHSBteri gledalci izžvižgali, pozdravili so gostujočega stratega Dušana Kosiča, ki je leta 2020 popeljal Celje do naslova državnega prvaka. Drugi Maribor ima le dve točki več od Celja, štajerski derbi bo 29. aprila.
Krenkova najboljša strelka finala
Ljubljana: Mladinke Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so državne prvakinje. V finalu so premagale Janino iz Rogaške Slatine z 78 : 52. Najboljša strelka finalnega dvoboja je bila Ula Krenk z 22 točkami. Za najkoristnejšo igralko zaključnega turnirja je bila izbrana Lea Bartelme, v najboljši peterki je bila tudi Zoja Štirn (obe Cinkarna).	(DŠ)
PRi PRODAJALCIH ČASOPiSOV
ŠPORT
17
Prireditelji nestrpno čakajo na odločitev Tadeja Pogačarja
Najprej iz knežjega v zdraviliško mesto
Prva etapa kolesarske dirke Po Sloveniji bo v sredo, 14. junija, od Celja do Rogaške Slatine. Naslednji dan bodo tekmovalci kolesarili od hmeljskih nasadov (iz Žalca) do vinogradov (Ormož).
rious, avstralski Jayco Alula	potrjena udeležba Novaka in
in Bora - hansgrohe. Od slo-	Luke Mezgeca iz avstralskega
venskih kolesarskih asov pri	Jayco Alule. Glavna uganka
največjih ekipah je za zdaj	ostaja, ali bo lansko in pre-
dlansko skupno zmago po slovenskih cestah branil prvi kolesar sveta Pogačar. »Tadej je vedno potrdil svoj prihod
šele v začetku maja,« ljubitelje kolesarstva tolaži Fink.
DEAN SUSTER
Največja slovenska kolesarska dirka bo letos praznovala 30. obletnico.
Ponovno kraljevska
etapa
Prva etapa se bo 14. junija začela v Celju. Boj za skupnega zmagovalca se bo po besedah prvega moža dirke Bogdana Finka začel že takoj, na zelo razgibani etapi do Rogaške Slatine, ko bodo kolesarji morali opraviti z več kot dva tisoč višinskimi metri, vključno z vzponom proti Žički kartuziji. Prireditelji ob močni mednarodni udeležbi za jubilej sredi junija napovedujejo nov vroč boj za zeleno majico. Za odločilno etapo dirke Po Sloveniji strokovnjaki napovedujejo sobotno preizkušnjo z dvojnim vzponom na Kolovrat v Posočju. »Mislim, da imamo ponovno pravo kraljevsko etapo. Tu se bo zagotovo odločalo o dobitniku zelene majice,« je o etapi med Ljubljano in Kobaridom zbranim dejal Domen
Novak, moštveni kolega Tadeja Pogačarja.
»Sprehod« po
Celjskem
V četrtek, drugi dan dirke, bo sledila sprinterska etapa od Žalca do Ormoža, tretji dan bi lahko po besedah Finka dal že prve obrise o skupnemu zmagovalcu, ko se bo karavana podala iz Grosupljega do Postojne: »Menim, da lahko dobimo skupnega zmagovalca prav povsod, na vseh 833 kilometrih, saj je samo druga etapa takšna, kjer se v cilju obeta skupinski sprint.« Zadnji dan je na sporedu najkrajša etapa, od Vrhnike do Novega mesta, na kateri bistvenih sprememb v skupni uvrstitvi ni pričakovati. »Prijavljenih je 19 ekip, od teh štiri iz najvišje kategorije svetovne serije, štiri slovenske ekipe in devet iz kontinentalnega razreda,« je dejal Fink. Ob UAE Team Emirates so udeležbo iz najvišjega razreda potrdili Bahrain Victo-
(P KRKk FIRT
Takšna bo prva etapa od Celja do Rogaške Slatine.

Substrati Humovit so na vol. d v trgovinah
ЈШШГ) g M Tehnika
in v izbranih kmetijskih zadrugah.
f ]A6ER
/ž.
J
>
CINKARNA
Ј^) L E T 11873 • 2023
18
NAPOVEDNIK
INFORMACIJE:
WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
četrtek, 20. april 2023, ob 17.00, Knežji dvor.
Vstop prost!
Petek, 21. april 2023, od 9.00 do 19.00, Knežji dvor.
Predavanje mag. Damirja Žeri
ica

Čebelarsko društvo Henrik MPjUfcet Celje in ČZ Slovenije
; , t ZOVNESKI L POSTANEJO
GROFJE CELJSKI
DAN ODPRTIH VRAT
SLOVENSKIH ČEBELARJEV
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 20. 4.
8.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Lutkarije in igrarije
Regijsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije
12.00 Krekov trg Celje_
Češke sledi
Odprtje razstave
17.00 Turistična kmetija Žurej, Javorje
Pod Megaliti na Žusmu 2023
Odprtje razstave 5. slikarskega srečanja
17.30 in 20.30 Dom kulture Velenje Ićkoti
Predstava
18.00 Osrednja knjižnica Celje Na spletni prižnici
Srečanje z župnikom Martinom Golobom in avtorjem Lojzetom Grčmanom ob svetovnem dnevu knjige
18.00 Občinska knjižnica Polzela Pogovor ob slikarskem platnu s Cvetko Vačun, Mojco Korošec in Danico Pirnat
19.00 Knjižnica Laško
Zaključek bralne značke s pesnico Bino Štampe Žmavc
19.00 Kulturni dom Mozirje Literarni večer z Natašo Konc Lorenzutti, avtorico romana Beseda, ki je nimam
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godalni in simfonični orkester GŠ Rista Savina Žalec Koncert
19.30 Gledališče Celje_
Avtorski projekt: Ikigai
Predstava
PETEK, 21. 4.
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Moj pogled
Predstavitev knjige avtorice Vlaste Nussdorfer
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Likovne zgodbe iz Malahorne
Odprtje likovne razstave avtorja Vojka Kumra
18.00 Grad Podsreda_
Svetovni dan Zemlje
Odprtje razstave fotografskega natečaja Biodiverziteta
19.00 POŠ Prevorje
Zadrega nad zadrego
Veseloigra
19.30 Kulturni dom Škofja vas Zakonci stavkajo
Komedija v izvedbi KUD Svoboda Prebold
Eva Boto
Koncert
18.°° Dom Svobode Zidani Most 19.30 Kulturni center Laško Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
Koncert Društva mešani pevski zbor SPEV Zidani Most
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
21.00 Plesni forum Celje
NIČ proti VEČnosti 70 let
Koncert Andreja Šifrerja
Zbor Slovenske filharmonije
Koncert
19.00 Dvorana Glasbene šole Rogaška Slatina Lovro Drofenik, violončelo, in Hermina Hudnik, klavir Koncert ob 50-letnici delovanja GŠ Rogaška Slatina
SOBOTA, 22. 4.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Na Hermanovem odru: Ta čudovita zemlja
Abonmajska predstava v izvedbi Studia Anima
10.00 Rojstna hiša Neže Maurer Podvin pri Polzeli
Stena srca
DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE
PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
24.	april, ob Koža razkriva, kaj v telesu se skriva. 17.30	Predavanje Celjskih lekarn.
V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje.
TOREK,	ODDELEK GLASBA-FILM
25.	april, ob Bralni klub z Ewelino.
17.30	Knjiga: Karine Tuil - Človeške stvari
SREDA,	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
26.	april, ob Pravljična predstava: Bi se gnetli na tej metli ? 17.00	Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti.
NAPOVEDUJEMO!
ZAKAJ ZDA NIMAJO MINISTRSTVA ZA KULTURO
Predstavitev knjige Blaža Kosovela.
Četrtek, 4. maj, ob 18.00 v Oddelku Glasba-film
Predstavitev pesniške zbirke avtorice Valentine Plaskan
10.00 Plesni forum Celje_
Dobrodelne lutke Rotary kluba Celje
Škratovo lutkovno gledališče Celje in učenci OŠ Lava
17.00 Celjska kulturnica Štrikec v Sloveniji
Lutkovna predstava v izvedbi Zohn teatra, LiVra - literarno društvo Vransko
17.00 Dom kulture Velenje Štiri črne mravljice
Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
41. državni festival tamburašev in mandolistov Slovenije
19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje
Spomladanski koncert
20.00 Celjski mladinski center Dobrodelni Open mic stand up večer
NEDELJA, 23. 4.
10.00 Igrišče pred POŠ Prevorje Vseslovensko petje s srci 10.30 Stara šola na Pilštanju
Likovna dela slikarske kolonije likovnih pedagogov Pilštanj 2022
Odprtje razstave
11.00 Glavni trg Celje_
Mladinski pevski festival Celje 2023
Vsesolvensko petje s srci; prvi pevski sprehod po Celju
17.00 Dom kulture Vrbje Slikar na vasi
Komedija v izvedbi KUD Bratov Dobrotinšek Škofja vas
17.00 in 19.00 Kulturni dom Ponikva
Užij dan s Soncem
Letni koncert MePZ Sonce
18.00 Thermana Park Laško Vokalna skupina Vodomke
Koncert ob 20. obletnici delovanja
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Fantovščina
V izvedbi komikov Gašperja Berganta, Saše Stareta in Žana Papiča
PONEDELJEK, 24. 4.
10.00 Obzidje cerkve sv. Jurija v Šentjurju
Vseslovensko petje s srci
18.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Slavnostna prireditev ob 20. obletnici Knjižnice Rogaška Slatina
Glasbeno-pogovorni večer, glasbeni gostje Erosi
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Moja pesem ni le moja pesem
Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju
19.30 Narodni dom Celje
Letni koncert pihalnega orkestra
19.30 Dom kulture Velenje Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Nagradni koncert za abonente
TOREK, 25. 4.
19.30 Kulturni center Laško
Strast, dojenček in rompompom
Komedija Vida Valiča
Šentjurjevo
PETEK, 21. 4.
15.00 do 16.30 Zgornji trg
Postavitev mlaja na tradicionalni način
18.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Nastop Folklornega društva Šentjur
18.30 do 20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo
Razglasitev Ipavčevih vin in podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2022 ter priznanj za najboljši kruh
20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Ansambel Murni in Šentjurski muzikanti
Koncert ob 25-letnici delovanja
SOBOTA, 22. 4.
8.00 do 18.00 Zgornji trg Šentjurjev sejem
8.00 do 12.00 Zgornji trg
Tekmovanje v kuhanju Šentjurjeve kisle župe prostovoljnih gasilskih društev
9.00 Športni park Šentjur Jurijev pohod
11.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg_
Jurčkovanje: Repa Velikanka
Predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje
15.00 do 18.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo
Tekmovanje mladih harmonikarjev
20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Šentjurjeva veselica z ansamblom Juhu band
NEDELJA, 23. 4.
10.00 Zgornji trg, cerkev sv. Jurija
Jurijeva sveta maša
13.00 Planinski dom na Resevni
Odprtje prenovljenega planinskega doma
TOREK, 25. 4.
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Kulturna prireditev ob dnevu upora proti okupatorju
Druge prireditve
ČETRTEK, 20. 4.
9.00 do 17.00 Tržnica Prebold Zeliščni bazar
Sejem semen, sadik in zelišč s predavanji in kulinariko; tudi v petek in soboto ob istem času
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Coprnije, izmišljije in zaresnost
Srečanje s pisateljico Ido Mlakar ob svetovnem dnevu knjige
10.00 Ljudska univerza Šentjur Zakaj je lokamo pridelana hrana boljša za naše zdravje in varovanje okolja?
Predava Urška Ošljak 17.00 Pokrajinski muzej Celje
Žovneški postanejo grofje Celjski
Predavanje mag. Damirja Žeriča
PETEK, 21. 4.
8.30 do 12.00 Ulice Laškega Jurjevanje po ulicah Laškega
9.00 do 19.00 Ploščad pred Knežjim dvorom Celje
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
11.00 Celjski mladinski center Festival prostovoljstva
Razglasitev rezultatov natečaja za naj prostovoljca leta 2022
19.00 do 21.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Noč knjige 2023
Tema je mir.
19.19 Knjižnica Velenje
Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor z Dušanom Šarotarjem
SOBOTA, 22. 4.
8.00 Celjski mladinski center Marta Zore - snemalni koncert
9.00 Zborno mesto pred MC
Žalec_
Teden Zemlje: Delavnica nabiralništva
13.00 Celjski mladinski center Gledališko filmske delavnice
Brezplačne delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima gledališče.
20.00 Celjski mladinski center Swing večer
NEDELJA, 23. 4.
15.00 do 19.00 Mestni in Stari trg Slovenske Konjice Tradicionalno Jurjevanje & Jurijev festival kulinarike in domačih dobrot
PONEDELJEK, 24. 4.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ko začne srce popuščati
Predavanje Katarine Mlakar v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Hiša generacij Laško Kitice
Odprtje klekljarske delavnice
TOREK, 25. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot te je vodila tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
V 78. letu se je poslovil naš dragi brat, stricin svak
MIHA SALOBIR
s Ceste Valentina Orožna 8 a, Šentjur
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedomj nznancem za izrečena sožalja, besede tolažbe ter darovane svoče i n svete maše. Pesebna hvala zapo sl enim rer zdravnici e Domu starejših Šentjur za skrbno nego in prijaznost v čssu njegove bolezni. Hvalp duhovniku za opravljen obreda pavcem, govorniku in pogrebni službi. Hvala vsem. ki ste ge pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: esč njegovi
Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi naše drage mame, babice, tete in tašče
MARIJE POHARC
rojene Žgur (20. 6. 0933-11. 4. 2023)
se	em sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in gospe Anji
Ramšak za sočutno prebran govor. Hvala vsem, ki ste ji bili čudoviti prijatelji za časa življenja, kiga je živela na polno skoraj do konca. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
Žći lujoči: vsi njeni
		
STROJI	■	OSTALO
PRODAM
NAKLADALEC gnoja Gramip Hu-4, letnik 1990, prodam. Telefon 040 485-150.
259
VRTAVKASTI plug za iikop krompirja in dvobsazdni plut) I m t, 12 cal, zelo malo rabljen, prodane. Telefon 041 551-334.
22(32
POSEST
NOVA
DOMAČE žganje sadjevec in pet metrov bukovih drv prodam. Telefon 041 222-762.
260
KAKOVOSTNO moško in žensko kolo ugodno prodam.Telefon 031 687-043. 2771
PRODAM
PRODAM
ZIDANICO z vso kletarslao opremo, na lepi sončni legi (asfalt in elektriki), prodam. InOormacije to telefonu 041 426-170.
257
A KUSTIKA
PRODAM
eiATOZIČNO harmoniko Melodij ai 4-vrstno (F, B, eS, aS), ot lično ohranjeno, za 1.600 tUR, saksofon za100 EUR in troiento ra 100 EUR, prodam .Telefon S41 951-527.
2700
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostavo po celotni Sloveeiji. Vzrej a nesnii Tibaot, telefon (02) I82-1401.	n
KOKOI nesnice jarkice, rjave in orahasne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo °a dom. Tdefon 0П0 505-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, črne, grahaste in marogaste, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
KOZLA, starega eno leto, srnaste pasme, brez rogov, prodam. Telefon 051 204169.	252 DVA bikca, eden je rjave pasme, drug črno bele lisaste pasme, stnra sta en mese-, prodam.Telefon (03)17Č2-5S2. 258
»»Ko v krogu življenja
pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer ga čakata mir in tišina.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na°ega dragega sina, brata in strica
JAKOBA ZDOLŠKA
iz Srževice 11 pri Ponikvi (П7. 3. 19(66-5. 4. 2023)
ser iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sve če in svete ma še1 Hvala vsem sor odnikom in so sedom. Posebna hvala gospodu župniku in dekanu Damjanu Ra-tajcu za ganljive besede v cerkvi in gospe Ireni Zevnik za čustveni govor ob odprtem grobu. Hvala Cerkvenemu pevskemu zboru Ponikva za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, gospe Maliki Romih za molitev irr pogrebni službi Gekott. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mama Erna, brata Slavko in Jure z družinama ter ostalo sorodstvo
BIKCE, stare od enega mesrra, sivi rjave parme, prodom. Telefon 051 330-408.
266
DVA plrmens ka zajca, slin potomec nem-škera lisci, drug je navaden rjav zajec, prolan Telefon 0П1 217-481. nn7
TELIČKO simentalksi staro 16 ini, prodam. Telekon 070 2S0-441.	si)
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-Č86. p PITANE k rave in telicsz a zakol, po širši Štajerski, kupim-. Plačilo takoj + daveč. Telefon 040 (64-7-223.	p
narodtwzabcwna TV oddaja
V četrtek, 20. 4. 2023
ob 20. uri M
KLONEVA
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ans. Roka Žlindre
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
jv v	H
novi tednik
Božji dar bilo je življenje tvoje milo, a tvoje je srce kar prehitro klonilo. Delo tvojih rok in tvoja dibrota pa sta nam bila in ostajata vzor vsa leta.
V SPOMIN
100-l etnico rojstva bi v teln dneh praznovala draga nam mama,tašča in babica
SLAVA (SLAVKA) PLANINŠEK
iz Trnovelj pre Celju (19. 4. 11223-17. 3. S999)
Že 24letpa ja pi več med nami, saj počiva skupaj z možem
STANKOM PLANINŠKOM
(7. 4. 1912-21. 12. 20(02) navojniškem pekopališču.
Spomin na oba, na njura življenje in dzlo pa ostaja.
Hvala sorodnikom, arijateljem in znancem, krju ohranjatev spaminu in re kdaj pa kdaj tudi ustavite ob njunem grobu.
V taajnem in lepem spominu ob a ohranj ajo vsi njuni .
Umrla je naša bieča sodelrvka
ZLATKA LES JAK
viš. upr. del., zaposlena kot vrdja v splošni službi
Ohranilijobomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
PRODAM
KAKOVOSTNO vino različnih sort1 ceia ugodna, možna dostava, prodar. Telefon 031 Č34-970.	p
SENO in otavo v riafuzi ter nekaj kock Lena in stava prodam). Tele fon 04 1 j31-230.26r SILAZNE bale, tretja košnja, rdeče vino in krmo s kozolca, poceni prodam. Telefon 041 968-562, Celje.	265
ZAPOSLITEV
AVTOHIŠA Škorjanec, Levec 56 e, Petrovče, zaposli avtokleparja. Pogoja: samostojnost in izkušnje. Nudimo stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Informacije: po telefonu 031 677-707.
249
IŠČEMO enega ali daa izvajalsa za ročni. zkrp zemlje; velikost približno 6 m, v bregu, okolica Zalca. Telefon 070 870-281.256 NUDIMO košnjo zelenic, parkov ... okolica Celja. Telefon 041 324-225 ali 041 707299. Ivan Mlakar, s. p., Zelezarska cesta 11, Štore.	269
мМбпег iMmoj/
Smrti
Celje
Umrli so: Silvo REMŠKAR iz Laškega, 77 let, Ljudmila MEH iz Velenja, 90 let, Marija LEŠEK iz Celja, 84 let, Stanislava LAMPRET iz Celja, 87 let, Frančišek GLUŠIČ iz Celja, 87 let, Ivan VOLK iz
Migojnic, 82 let, Denrza MA-NOJLOVIĆ iz Celja, 77 let, Štefanija MUŽAR iz Celja, 90 let, Martina TROGAR iz Mozirja, 55 let, Ana POKELŠEK iz Laškega, 93let, Simon JE-ZERNIK iz Celja, 70 let, Dušan POLIMAC iz Celja, 70 let, iven PLANINŠEK iz Celja, 91 let, Marija POHARC iz Ce-Tjaj 90 letr Rozalija POTEKO iz Celja, 83 let, Maksimiljan VRABIČ iz Podčelrtka, 66 let, Darinke PODRZAVNIK iz Velenja, 57 let, Stanislav BRGLEZ iz Šoštanja, 883 tet, Franc HERMAN iz Prebolda, 74 let, Franc REBEC -z Velenja, 714 let( Amalija BLATNIK iz Tabora, 81 let.
Laško
Umrli so: Ana LAPORNIK iz Ojitra, 79 len, Jožef PEČ-NI00 iz Velikih Grahovsr 485 Let, Marija ČEPIN rz Tovstegs, 65 let,Ana PETEK iz Spodnje Rečice, 86 let.
Šentjur
Umrla sta: Darinka MA-STNAK iz Ponikve, 70 let, Jakob ZDOLŠEK iz Srževice, 57 let.
Žalec
Umrla sta: Jože FRICELJ iz Nazarij, 75 let, Frančišek HRASTOVEC z Vranskega, 95 let.
Velenje
Umrli so: Alojz VDOVČ iz Velenja, 89 let, Ivana PETRE-TIČ iz Velenja, 86 let, Vladimir PEČEČNIK iz Velenja, 72 let, Ignac BALAŽEK iz Velenja, 87 let, Karolina LIPNI-KAR iz Velenja, 83 let, Janez LESJAK iz Velenja, 90 let.
p
p
n
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
20
OTROCIPOJEJO
Sodelovalo je šest celjskih osnovnih šol
Skupinska! fotografija nastopajočih učencev
Polfinalistka iz mlajše kategorije Heidi Cimerman Druga polfinalistka iz mlajše kategorije Tinkara Hotko Polfinalist starejše kategorije Urh Jevšovar
Druga polfinalistka starejše kategorije Trinda Haxhiu
Na tokratni prireditvi 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se je zgodila v koncertni dvorani Glasbene šole Celje, smo dobili štiri polfinali-ste. Strokovna komisija je tokrat izbirala med učenci celjskih osnovnih šol, OŠ Frana Krajnca Polule, OŠ Hudinja, OŠ Lava, OŠ Ljubečna, IV. OŠ ter III. OŠ Celje.
EVA RUDMAN
Na odru koncertne dvorane Glasbene šole Celje se je tokrat predstavilo 23 otrok, 12 v kategoriji mlajših, drugi v kategoriji starejših učencev, to je od 6. do 9. razreda. Tudi
tokrat je bil seznam izbranih pesmi pester - od slovenskih zimzelenih popevk do sodobnih pop in rokovskih pesmi, slišali smo tudi nekaj pesmi iz slovenskih filmov.
Pokrovitelji:
Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Dalibor Bedenik in Aljoša Bončina, ki sicer z Brankom Ogrizkom na vsaki prireditvi poskrbi za kakovo-
stno ozvočenje in dobre pogoje za petje in nastopanje, je izbrala nove štiri zmagovalce in s tem polfinaliste 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tokratni zmagovalki mlajše kategorije sta če-trtošolka Heidi Cimerman iz OŠ Ljubečna, ki je zapela pesem Nike Zorjan Zate dovolj, ter petošolka Tinkara Hotko iz OŠ Frana Kranjca Polule, ki je odpela pesem Marte Zore Le s teboj. Iz starejše kategorije sta se najbolje odrezala devetošo-lec Urh Jevšovar iz OŠ Hudinja, ki je odpel pesem Vlada Kreslina Z Goričkega v Piran, ter osmošolka Trinda Haxhiu iz OŠ Lava, ki je zapela pesem Siddharte Ledena, pela pa je ob spremljavi ukulele, ki se je uči igrati leto dni.
Župan Mestne občine Celje Matija Kovač meni, da so tovrstne prireditve pomembne za občino: »Celje je mesto s številnimi pevskimi sestavi, tudi z vrtčevskimi in s šolskimi. Zelo me veseli, da otroke že zgodaj začnemo spodbujati k petju in h glasbenemu udejstvovanju, saj oboje človeka lahko neizmerno bogati celo življenje. Letos se v Celje vrača Mladinski pevski festival, ki ima v knežjem mestu dolgoletno tradicijo. Z veseljem podpiramo tudi prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S tem želimo sporočiti, da
sta slovenska beseda in slovenska pesem orodje, skate-rim izražamo kulturo svojih
krajev in svojega naroda ter krepimosvojoidentiteto.«
Foto: Andraž Purg
CINKARNA STOREQSTEEL p
PODKRIŽNIK
aroup
INfcL НЕДМ/А flPD
w
uiuApen
SAZAS
\ ♦ h®BIT B|
IT ročil-ue	"ЧЛМГ
C ■ ■ IfCM
UCCTklA ГШГШЛ ГСI IC
Domvovalnica
nn\/i t^Hnik I radio rplip
ттгпппт
Pogonska tehika / Hidravlika /Industrijska lepila in tesnila / Orodje / Najboljši servis / Oprema za delavnico/ Orodje Unior/ Visokotlačni aparati Kärcher
V+386 3 42 60 260 И info@intercom.si © www.intercom.si
J.3SC t na "lan 016 msrthivifitinlarrnm ci
I I If Ш 1 lifn yjif
Tednikove ■ zgodbe
Št. 16 / Leto 78 / Celje, 20. april 2023
Jubilej Čebelarskega društva Laško: Po slavnostni akademiji in zborniku še razstava
»Po bučelah se vižej!«
Razstava čebelarskega društva bo v Muzeju Laško na ogled do konca maja.
Čebelarstvo ima v Laškem dolgo tradicijo. V minulem letu so v tamkajšnjem čebelarskem društvu obeležili 120-letnico organiziranega delovanja. Jubilej so konec septembra proslavili s svečano akademijo ter z izdajo zbornika. V ponedeljek so v Muzeju Laško odprli še razstavo, ki dopolnjuje omenjeni zbornik. Razstava z naslovom Po bučelah se vižej (Po čebelah se zgleduj) pripoveduje, kako nas čebele učijo medsebojne povezanosti in sodelovanja ter nam dajejo navdih za lažje premagovanje vsakodnevnih izzivov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Razstava se tako kot zbornik osredotoča na zadnjih dvajset let delovanja Čebelarskega društva Laško, medtem ko je starejša zgodovina društva predstavljena v zborniku, ki so ga laški čebelarji izdali ob svoji stoletnici. »Tokratni zbornik predstavlja nekakšno nadgradnjo prvega in je za naše društvo velik dosežek,« je ob njegovem izidu dejal predsednik laških čebelarjev Franc Šolar.
Dejavni na številnih področjih
Še posebej so laški čebelarji ponosni, da se čebelarstvo dejavno vključuje v vsa področja življenja v občini. Čebelarji pomagajo pri razvoju in promociji občine, redno se vključujejo v dogajanje v lokalni skupnosti, izobražujejo otroke ...
Pomembna prelomnica za društvo je bilo leto 2009, ko so izvedli odmeven projekt Spoznajmo čebelarsko dediščino. »Z njim smo se začeli pojavljati na vseh področjih delovanja v občini, v turizmu, kulinariki in drugje. V sklopu projekta smo obiskali več kot 1200 otrok v šolah in vrtcih ter jim predstavili čebelarsko dejavnost. Otroci so to novo znanje prenesli na starše in stare starše, tako je tudi pri njih začelo naraščati zanimanje za čebele. Čebelarstvo v Laškem je dobilo pomembno mesto in veseli nas, da imamo
tudi veliko podporo lokalne skupnosti. Z njeno pomočjo smo v letu 2019 dobili tudi svoj čebelarski center,« pripoveduje tajnik Čebelarskega društva Laško Jože Blagotinšek. V čebelarskem centru sta urejeni muzejska zbirka predmetov na temo čebelarjenja in knjižnica s čebelarsko literaturo. Prostor je namenjen tudi predavanjem ter
Župan Občine Laško Marko Šantej je poudaril, da med in čebelarjenje predstavljata enega od temeljev laške turistične zgodbe. Čebelarskemu društvu in njegovemu predsedniku Francu Šolarju je zaželel še vsaj 120 let uspešnega delovanja.
vzgoji in izobraževanju mladih čebelarjev. Ob centru stoji tudi Evstahijev učni čebelnjak, ki dopolnjuje turistično ponudbo Laškega.
Obdobje od leta 2009 do 2019 je predstavljeno v filmu, ki ga predvajajo na razstavi.
Skrb za mlade čebelarje
Laški čebelarji bodo imeli tudi vodenja po razstavi, saj pričakujejo, da jo bo obiskalo tudi več šolarjev. Čebelarji so namreč zelo dejavni pri prenosu znanja na mlade. Čebelarjenja jih učijo v šolskih krožkih. Vsako leto sodelujejo tudi pri pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka ter pripravijo čebelarski dan oziroma dan odprtih vrat, ko obiskovalcem predstavijo svojo dejavnost. Prav tako sodelujejo pri sajenju medovitih rastlin .
Še posebej so v Čebelarskem društvu ponosni na podporo lokalnega okolja. Pomembnost čebel za življenje je namreč prepoznala Občina Laško. S čebelarskim društvom je uspela pridobiti tri šolske učne čebelnjake, s pomočjo katerih čebelarji izobražujejo mlade čebelarje v osnovnih šolah. Učni čebelnjaki so nameščeni pri osnovni šoli v Rimskih Toplicah, v Šentrupertu in središču Laškega. Kot je dejal predsednik društva Franc Šolar, nameravajo v naslednjih dneh tudi pri šoli v Debru, kjer prav tako dobro deluje čebelarski krožek, urediti prostor za postavitev nakladnega panja s čebelami, da bodo tudi tamkajšnji učenci imeli ustrezne pogoje za delo z njimi.
Cilji laških čebelarjev tudi v prihodnje ostajajo vzgoja mladih čebelarjev, osveščanje o pomenu čebel in varovanja okolja, o uporabi čebeljih pridelkov in izdelkov, o trajno-stnem razvoju. Franc Šolar poudarja, da je najbolj ponosen ravno na mlade čebelarje in njihove zelo dobre rezultate, ki jih dosegajo na državnih tekmovanjih, ter na dobro obiskane čebelarske krožke v šolah.
Medene zgodbe
Destinacija Laško je prejemnica naziva čebelam prijazna občina, Thermana Laško pa čebelam najbolj prijazno podjetje. Laški čebelarji bogatijo gastronomsko ponudbo območja z vrhunskimi čebeljimi pridelki in medenimi izdelki s certifikatom kakovosti kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško. Leta 2009 so na robu zdraviliškega parka zasadili vrt medovitih rastlin, v Thermani pa so kot prvi v Sloveniji razvili edinstvena medena velnes razvajanja kot tudi medeno kulinariko. Njihova laška me-denka je postala destinacijska slaščica Laškega. V Čebelarstvu Šolar izvajajo apiterapijo v čebelnjaku, Medeni butik in čokoladnica Škorja vabita na kulinarične delavnice v Laško hišo, Čebelarski center Laško pa omogoča raznolika spoznavanja čebelarske dediščine za vse generacije ...
Laški čebelarji so ponosni na številne podpornike društva in čebelarjenja ter na to, da so s svojim delom in z uspehi postali prepoznavni ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše.
Foto: Andraž Purg
Na razstavi, ki so si jo obiskovalci ob odprtju ogledali z velikim zanimanjem, so med drugim predstavljeni pripomočki, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu, medeni izdelki, čebelarska literatura, priznanja in nagrade, ki jih je prejelo Čebelarsko društvo Laško, ter prizadevanja čebelarjev, da bi svoje znanje in spoštovanje do čebel prenesli na mlajše rodove.
Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila in s katerim opozarjamo na to, da je planet, na katerem živimo, minljiv in ranljiv, zato ga je treba ohranjati, so se v Čebelarski zvezi Slovenije odločili, da bodo v petek, 21. aprila, pripravili dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Namen tega dogodka, ki se mu pridružujejo tudi v Čebelarskem društvu Laško, sta izobraževanje in obveščanje javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Dan odprtih vrat laških čebelarjev bo pri društvenem čebelnjaku.
Po nočni izmeni še na Ljubezen do konj Veteranski hokejski
trening Str. 25	spremenila v posel Str. 27 turnir 30-31
22
INTERVJU
Kaj se dogaja z vsemi, ki doživljajo ali povzročajo nasilje, kakšna je vloga staršev, šol in vseh nas?
Medvrstniško nasilje
nastavlja ogledalo celotni družbi
Medvrstniško nasilje, ki se je zgodilo v Celju in katerega posnetke so ljudje in nekateri mediji eksplozivno delili na spletnih omrežjih, je sprožilo val zgražanja, javnega obsojanja, celo objave imen vpletenih. Družba je s tem izpostavila storilce, a z vsakim deljenjem posnetkov linčala tudi osebo, ki je doživljala nasilje. A ljudje imajo od celotne zgodbe vpogled samo v drobec celotne dinamike razvoja in ozadje takšnega nasilja, pravi izr. prof. dr. Katja Košir z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Strokovno, a zelo jasno za vsakogar je pojasnila ustroj delovanja storilcev, in opazovalcev nasilja ter to, kako bi sleherni od nas moral ravnati in kaj razumeti, ko se zgodijo takšni neprimerni in nesprejemljivi dogodki.
»Najbolj nasilni učenci niso tisti, s katerimi se mladi radi družijo, res pa je, da jih občudujejo zaradi socialne moči ali visokega statusa. Zato moramo razumeti dinamiko skupinskega delovanja, ki je zelo zapletena. Ko se norme vzpostavijo, je za marsikoga agresivnost način, ki omogoča >plezanje po razredni lestvici<.«
SIMONA SOLINIC
Koširjeva pravi, da je medvrstniško nasilje relativno pogost pojav, čeprav ne v tako intenzivnih oblikah. Opozarja, da je javno deljenje takšnih posnetkov, celo seznama domnevnih storilcev, prešlo vse meje. To ima negativne posledice za vse, tudi za osebo, ki nasilje doživlja, saj se jo tako vedno znova izpostavlja. Nasilno vedenje je vredno obsojanja, za njegovo naslavljanje pa je nujno sistematično vzgojno delovanje. Koširjeva pomembno sporočilo pošilja šolam, učiteljem, profesorjem, saj pravi, da imajo večji vpliv na preprečevanja tovrstnega nasilja kot starši. V intervjuju to tudi utemelji.
»Ljudje morajo vedeti, da vidijo le drobec kompleksne situacije. Ne želim, da bi kdo narobe razumel, nasilnega dejanja nikakor ne
opravičujem, a poznati moramo širšo sliko in dinamiko delovanja skupin vrstnikov. Kajti če se v javnosti pojavi en drobec celotnega dogajanja, se zgodijo polarizacija, ostre obsodbe, javni linč vseh, ne le tistih, ki so vidni na posnetkih, ampak tudi njihovih družin.«
Kam vodi to masovno deljenje posnetkov?
V podaljšek nasilja, ki se je zgodilo v živo. To vse dodatno zaostri. Prav je, da se o tem pogovarjamo, ampak deljenje posnetkov po družbenih omrežjih in v medijih je neprimerno. In vse, kar se dogaja zdaj, je precej predvidljivo in izhaja iz osnovnih značilnosti delovanja našega uma. Vsakdo si je ustvaril mnenje o situaciji, čeprav ima vpogled samo v drobec medvrstni-ških odnosov. Tudi kadar imamo ljudje oprav-
»Včasih v šolah pravijo, da so se po nekem nasilnem dogodku pogovorili. To ni stvar enega pogovora ali enega posredovanja, ampak stvar dolgotrajnega sistematičnega delovanja. Z enim pogovorom zadeve problematične dinamike nismo rešili. Zadevo je treba spremljati, preverjati, zahtevati in se ves čas zavedati učenja mladih, da se bodo morda stvari spremenile, ko nekomu, ki se vede nasilno, ne bodo dajali več pozornosti. In učenje tega zavedanja je dolgotrajen proces, to se ne more zgoditi čez noč.«
ka samo z drobcem informacij, si seveda hitro ustvarimo predstavo o dogajanju, vendar na način, da manjkajoče informacije zapolnimo s svojimi interpretacijami. Zato mora biti naslavljanje takšnih tem med ljudmi občutljivo in z upoštevanjem kompleksnosti dogajanja. Seveda je treba jasno obsoditi nasilje in zaščititi žrtev, vzdržati pa se je treba hitrih zaključkov in interpretacij ter raziskati situacijo.
Koliko k strpnosti do nasilja dodajo družbeni mediji?
Ko kdo deli posnetke, se nasilje v živo prenese na splet in dobi vidik neizbrisljivosti. Četudi kasneje posnetke izbrišejo, marsikje ostanejo.
Nekateri so šli še korak dlje in objavili seznam storilcev.
To je grozljivo in domnevam, da celo kaznivo. Ne zmanjšujem odgovornosti povzročiteljev, zelo pomembno je, da prevzamejo odgovornost za svoje vedenje. Toda objava imen mladostnikov ne bo prinesla nič dobrega. Nikomur. Biti pri trinajstih javno obsojen s strani široke javnosti ni tisto, kar bo mladostnikom pomagalo spremeniti njihovo vedenje. Sporočilo, ki ga mora dobiti povzročitelj nasilja je, da to vedenje ni v redu ter da mora z njim prenehati. A to sporočilo mora mladostnik dobiti v okviru podpornega odnosa, ki hkrati sporoča, da razumemo, da s takšnim vedenjem mladostnik dosega svoje cilje in potrebe, ampak to ni sprejemljiv način. To je treba početi ves čas. Sporočila >naredil si nekaj
groznega, zdaj so te vsi izločili, vsi te obsojamo< niso dobra. Mladostniška leta so leta učenja in mladostniki imajo pravico do popravnega izpita. Tudi odrasli jo imajo. Ne nazadnje obstajajo rehabilitacijski programi tudi za zapornike. Torej tudi odrasli dobijo drugo priložnost. Za mladostnike je še bolj pomembno, da jim obravnava teh vedenj daje možnost in zahtevo, da to vedenje spremenijo.
Takšno linčanje storilcev ima posredno vpliv tudi na žrtev, saj je še toliko bolj izpostavljena.
Ne morem govoriti o konkretnem primeru, saj oseb in okoliščin ne poznam, a lahko govorim o tipičnih doživljanjih žrtev in storilcev. Izjemnega pomena je zaščita osebe, ki doživlja nasilje. To je prvo, kar bi morali storiti vsi, ki zadevo poznajo. Žrtve medvrstniškega nasilja, še posebej če doživljajo dlje časa trajajočo vik-timizacijo, so pogosto mladostniki, ki kakorkoli odstopajo od vrstniških norm v skupini. Pazite, gre za vidike, ki so morda za odrasle popolnoma nepomembna stvar, za mladostnike pa ne. Gre za slog oblačenja, narečje, spolno usmerjenost ali le za to, da se ne vključujejo v dejavnosti skupine. Izkušnja viktimizacije vodi v socialno izolacijo. Otrok ali mladostnik občuti, da se mu dogaja nekaj groznega, verbalno ali fizično ga napadajo, kar vidi več ljudi, nihče pa ničesar ne stori, da bi ga zaščitil. Če človek nima takšne izkušnje, si je težko predstavljati, kako grozna je.
INTERVJU
23
Je to ponavljajoče se nasilje dodaten udarec za tistega, ki doživlja nasilje?
Če se nasilje dogaja redno, na očeh vseh, pa nihče ničesar ne naredi, takšno ponavljajoče se nasilje vodi v razlage dogajanja, ki so za tistega, ki nasilje doživlja, še dodatna viktimizacija. Nasilje, ki ga doživlja, začne pripisovati sebi v smislu >nekaj je očitno res narobe z menoj<. To je tipično doživljanje kroničnih žrtev in pogost razlog, da tisti, ki doživljajo nasilje, ne poiščejo pomoči, saj menijo, da jim ni možno pomagati. To je po moje najbolj tragični vidik doživljanja kroničnega nasilja.
Kaj pa vidik storilcev?
Najpogostejši motivi za izvajanje medvrstniškega nasilja so želja po prevladi, želja po višjem socialnem statusu, po priljubljenosti, maščevanje. Včasih je motiv tudi zabava. V vrstniških skupinah se oblikujejo nenapisane norme, ki lahko vodijo v agresivnost do šibkejših ali tistih, ki so nižje v vrstniški hierarhiji priljubljenosti. Najpogosteje nasilni učenci niso tisti, ki jih imajo vsi radi ali tisti, s katerimi se radi družijo, res pa je, da jih občudujejo zaradi socialne moči ali visokega statusa. Zato moramo razumeti dinamiko skupinskega delovanja, ki je zelo zapletena. Ko se vzpostavijo norme, da je priljubljenost mogoče dosegati z agresivnim vedenjem, je za marsikoga agresivnost način, ki omogoča plezanje po razredni lestvici<. Zato se tisti, ki nasilje doživlja, ali kdo drug težko zoperstavi izvajalcu nasilja. In tako nihče ničesar ne naredi.
Pomanjkanje empatije?
Tukaj bi previdno dejala, da gre za sledenje tistemu, ki ima socialno moč na vrstniški lestvici, ne toliko za pomanjkanje empatije. Skupinsko vedenje je drugačno od vedenja posameznika, to velja celo za odrasle, kaj šele za trinajstletnike. Ko je isti trinajstletnik v skupini, mu je pomembno, da ne pokvari »imidža« v skupini. Odrasli tu postanemo kaj hitro moralistični, čeprav se podobni procesi dogajajo tudi v skupinah odraslih, kjer prav tako tako prihaja do nasilja. Na primer v delovnih okoljih se pojavlja odnosno nasilje. Tisti, ki opazujejo nasilje, imajo morda kot posamezniki negativna stališča do njega ...
... toda ne zaščitijo tistega, ki nasilje doživlja?
Študije so pokazale, da večina mladostnikov nasilja ne odobrava. Ko so strokovnjaki raziskovali doživljanje mladostnikov, ki so opazovali nasilje, so ugotovili, da tudi zgolj opazovanje vodi v povečanje stiske, anksioznosti. Ampak v situaciji, ko se nasilje zgodi med vrstniki, je treba vedeti, da so v skupini mladostniki, ki jih skrbi za svoj status. Tudi pri odraslih redkokdo premore dovolj integritete, da se postavi proti nekomu in zaščiti šibkejšega.
Tudi odrasli nismo sposobni tega storiti, čeprav obsojamo mladostnike?
Tako je. Od mladostnikov je to še toliko težje pričakovati, zato govorim, da morajo biti odrasli sposobni sistematičnega vzgojnega delovanja. Če tega ni, se zgodi, da se je za nekoga v situaciji, kjer se mu sicer ne zdi prav, kar se dogaja, preveč tvegano upreti. Iz socialne psihologije poznamo izraz učinek opazovalcev. Gre za to, da se v skupini odgovornost preloži na drugega, saj vsak misli: »Zakaj bi se moral odzvati jaz, bo že kdo drug.« Zaradi napačnega odzivanja ljudje ocenijo to kot strinjanje z nasiljem. Ta pojav imenujemo pluralistično ignoriranje - mladostniki si torej pasivnost vrstnikov ob nasilnem dogodku napačno razlagajo, kot da vsi drugi nasilje odobravajo. Ko so ljudje dlje v situaciji, ko se osebna prepričanja »ne odobravam nasilja« in vedenje »nič ne naredim« ne skladajo, pride do tako imenovane kognitivne disonan-ce. Slednja predstavlja neprijetno stanje, ki ga ljudje običajno razrešimo tako, da spremenimo prepričanja: svoje neodzivanje oziroma sodelovanje v nečem opravičujemo >saj nisem bila samo jaz<, >sama si je kriva, saj je izzivala.< To so zelo kompleksni skupinski procesi, ki nam pomagajo razumeti, zakaj ljudje včasih v skupinah počnemo stvari, ki so neetične, čeprav jih osebno ne odobravamo.
Ampak vsi se znajdemo kdaj v takšnih situacijah.
Seveda. To se dogaja v ozadju vojn, genocidov in v vsakodnevnih situacijah. Zato poudarjam, da ko so odrasli do takšnih primerov tako zelo moralistični, je to precej licemersko.
Kako to spremeniti?
Z ustreznim vzgojnim delovanjem, zahteva-njem spoštljivega vedenja v socialnih okoljih, ki
»Nasilna vedenja je treba obsoditi, a hkrati razumeti raznolike svetove, biti na voljo za pogovor in razlikovati med tožarjenjem in poročanjem. Nekateri učenci namreč sploh ne dojemajo, da bi jim lahko kdo kakorkoli pomagal, ker rečejo, da se bodo s tem stvari samo še poslabšale. Pogosto se zgodi, da so tisti, ki izvajajo nasilje, toliko socialno spretni, da znajo ustvariti vtis, ki jim je v prid. Na drugi strani to za tistega, ki doživlja nasilje, pomeni dodatno viktimizacijo, ker pravzaprav dobi izkušnjo, da se res ne da nič narediti.«
Otroci in mladostniki lahko pomoč ali informacije o pomoči tudi v primeru medvrstniškega nasilja dobijo s klicem na svetovalni telefon za otroke in mladostnike 116 111, v spletni svetovalnic www.tosemjaz.net ali na SOS-telefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja 080 11 55. Seznam varnih točk, kjer so prav tako na voljo informacije o pomoči, je objavljen na www.varnetocke.si.
so za mladostnike pomembna. Treba je oblikovati vključujoče skupnosti, kar pa ni stvar sledenja protokolom, kjer v neki šoli organizirajo enkrat letno delavnico o preprečevanju nasilja. Sistematično vzgojno delovanje je dolgotrajno učenje spoštljivega vedenja. Tudi tako, da smo sami vzor, da se z učenci pogovarjamo o stališčih do nasilja, o tem, da je šola prostor, kjer nas je veliko skupaj in smo različni. Razred je heterogen in v bistvu naporen kontekst z različnimi posamezniki, ki imajo različne cilje, vrednote. Potrebno je učenje sobivanja, zavedanja, da smo različni in učenje tega, kako shajati s to raznolikostjo. Na tem področju bi bilo treba vložiti mnogo več dela.
Kakšna je po vašem strokovnem mnenju vloga staršev?
To, kar se dogaja v primeru, o katerem sva prej govorili, ni konstruktivno, ker so tudi starši zdaj dobili nalepko >slabi starši<. Potrebujejo pa možnost podpore, posvetovanja. Obsojanje ni še nikogar naredilo boljšega starša. Staršem, ki dobivajo sporočila ali opažajo, da se njihov otrok do vrstnikov vede nasilno ali manipulira z drugimi, ni prijetno slišati ali vedeti tega o svojem otroku. Seveda se vklopijo obrambni mehanizmi in bi to najraje odmislili ali rekli »moj pa že ni takšen«, ampak to je najslabše. Treba se je pogovarjati z mladostniki, nave-
»Spletno nasilje je pogosto podaljšek nasilja, ki se dogaja v živo. Prav je, da se o problematiki medvrstniškega nasilja pogovarjamo, ampak deljenje posnetkov po družbenih omrežjih in v medijih je neprimerno. Vsakdo si je ustvaril trdno, pogosto zelo obsojajoče mnenje ne le o situaciji, ampak o tem, kakšni ti mladostniki s posnetka so, čeprav ima vpogled samo v drobec njihovega vedenja.
»Izjave, da v neki šoli ni nasilja, je znak za alarm. Nasilje je bilo in vedno bo v vsaki socialni skupini. Če to, da nasilje obstaja, zanikamo, mu dajemo moč. Veseli me, da v zadnjih letih na šolah manjkrat slišim, da pri njih nasilja ni. Menim, da so se šole v zadnjem desetletju na tem področju opolnomočile, še vedno ne vse, saj obstajajo še vedno velike razlike. Šole se morajo zavedati, da imajo večji vpliv na dinamiko vrstniške skupine kot starši, posledično tudi večji vpliv na preprečevanje medvrstniškega nasilja.«
zati stik z njimi o tem, kaj se dogaja in zahtevati primerno vedenje. Pri otroku je to lažje, pri mladostnikih pa je to težji izziv. Ključno je sodelovati s šolo, slišati, kaj staršem v šoli sporočajo. Gojiti je treba razumevanja, razumeti, čemu agresivno vedenje služi, ali je to potrjevanje, višanje statusa v skupini ali kaj drugega. Iskati je treba načine zadovoljevanja otrokovih ali mladostnikovih potreb na neškodljiv način. Najpomembneje je z otrokom in mladostnikom ostati v stiku, a jasno obsoditi nasilje, ne pa otroka »odstaviti« od sebe, od odnosa v celoti. Kadar se mladostniki vedejo neprimerno, nas najbolj potrebujejo in - takrat jim je najtežje stati ob strani. Otroka je treba sprejeti brezpogojno. To ne pomeni, da mu rečemo »nič hudega, ker si to storil«, ampak »to, kar si storil, je zelo narobe, a te razumem, sprejemam, čeprav ne sprejemam tvojega vedenja. Pogovoriva se o tem, kako ti vidiš situacijo«.
Je to za starše zelo težko?
Jasno je treba sporočiti, da nasilno vedenje ni sprejemljivo. Če mladostnik v svojem vrstni-škem okolju vidi, da njegovo nasilno vedenje deluje, da s tem dobi pozornost vrstnikov, status in moč, lahko starši ali učitelji pridigajo, kolikor hočejo, vendar bistvenega učinka ne bo. Če se mladostnik v skupini nauči, da je »frajer«, ker se med odmori norčuje iz drugega, največja nagrada pa je pozornost vrstnikov ali celotne skupine, je težko doseči spremembo. Ravno zato poudarjam, da imajo učitelji in šole najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju medvrstniškega nasilja. Starši imajo vpliv le na svojega otroka, šole ali učitelji pa do neke mere na odnose v skupinah. Dokler mladostnik s svojim nasilnim vedenjem pridobiva socialni status, delo samo s storilci ali žrtvami nasilja ne bo zadostovalo pri ustavljanju nasilja. Treba je delati z vsemi, ki tvorijo skupino. Preprečevanje nasilja je torej skupno načrtno vzgojno delovanje za krepitev vključujoče vrstniške skupnosti - skupnosti, v kateri je normalno, da se včasih ne razumemo, da smo jezni in se spremo, ampak znamo reševati probleme na vključujoče načine.
Današnje generacije mladih so drugačne od tistih, kot so bile nekoč.
Res je, da se pojavljajo nove oblike vedenja in nova tveganja, ki so bolj specifična, toda osnovne psihološke potrebe človeka ostajajo enake, le da jih včasih zadovoljujemo drugače. In potreba po podpornem odnosu je ena takih univerzalnih potreb. Vključujoč odnos z mladostnikom ne pomeni nič drugega kot to, da si prizadevamo ostati v stiku in da ostajamo empatično radovedni. To je sicer lažje pri otrocih, pri mladostnikih pa večkrat pogrnemo. Mladostniki odraslim pogosto zaprejo vrata v svoje doživljanje, a starši in učitelji si moramo prizadevati, da vrata v svet mladostnika pustimo vsaj malo priprta. To ne pomeni, da moramo vedeti vse o vrstniškem življenju naših mladostnikov, a najti moramo način, da ostanemo svojim mladostnikom blizu. Z izražanjem nevsiljivega zanimanja zanje in s sprejemanjem, tudi ko jih morda ne razumemo povsem.
Se v družinah premalo pogovarjajo?
Tudi, čeprav je morda to pretirana posploši-tev. Obstaja cel kup pasti, zaradi katerih smo si lahko v družinah dandanes manj blizu. Tempo življenja je hitrejši, tehnologija je zasvojila tudi odrasle ter jih s tem odtegnila iz odnosa z otroki. Pomembno je, da načrtno ohranjamo navado pogovora. Bolj kot vprašanje, koliko pogovora družina potrebuje, je pomembno to, da je pogovor pristen. Tudi če je samo pet minut ali če je to pogovor v avtu na poti v šolo. Nevsiljivo, s spoštovanjem meja, ki jih postavljajo mladostniki. Tudi izkušnja, da si slišan v svojih mejah, gradi odnos in poveča verjetnost, da bo ta ostal zaupen in odprt.
Foto: SHERPA
j . ■ Л- X Amr		
	PRAZNIČNO	
		
PRAZNIČNO
Milijonske naložbe si sledijo druga za drugo
»Odprtje nove planinske koče na Golteh naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine.«
Da toliko milijonskih naložb, kot jih je trenutno v Mozirju, ne pomnijo, bi znal povedati marsikateri domačin. Občina gradi prizidek k osnovni šoli, vrtcu in h kulturnemu domu. Obnovila je Aškerčevo ulico, Praprotnikovo bo kmalu. Z drugimi zgornjesavinjskimi občinami bo še letos končala prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Kot pravi župan Ivan Suhoveršnik, bodo vse zmogli s pomočjo nepovratnega denarja. Lani so prejeli skoraj štiri milijone evrov. A tudi brez zadolževanja ne gre.
ŠPELA OŽIR
»V zadnjih dveh letih smo pridobili ogromno nepovratnih sredstev. Tako smo se lahko lotili vseh teh velikih projektov. Ob tem smo lani najeli dolgoročno posojilo v višini 1,7 milijona evrov. Menimo, da gre za naložbe, ki so dolgoročnega pomena, zato smo dobili tako dovoljenje ministrstva kot soglasje občinskega sveta,« pravi župan Ivan Suhoveršnik.
Še ne dolgo nazaj ste v zgradbi osnovne šole v Mozirju uredili večnamenski prostor in knjižnico. Lani sredi leta sta zaradi pomanjkanja prostora prišla na vrsto še prizidka k šoli in vrtcu. Za učence se vam torej ni treba bati ...
V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število občanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširitve šole in vrtca. V šoli bomo s tem dobili dva dodatna razreda in prostor za zbornico. Že prej smo uredili večnamenski prostor in knjižnico. Širimo tudi vrtec. Pridobili bomo prostor za dve dodatni enoti in kuhinjo. Obenem bomo obnovili prostore. Naložbi, ki sta ocenjeni na približno 3,5 milijona evrov in ju izvaja Esotech iz Velenja, naj bi bili končani do septembra. V ceno
ni zajeta notranja oprema, pri kateri nas presenečajo visoke cene. Še zlasti prezračevalnega sistema.
Sredi lanskega leta ste začeli širiti zgradbo kulturnega doma v trškem jedru. Kako daleč je naložba?
V dodatnih prostorih bomo razširili knjižnico. Svoje mesto bo v njih dobila tudi God-
»V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število občanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširitve šole in vrtca.«
ba Zgornje Savinjske doline. Njeni člani so zelo prodorni in dejavni, zato si zaslužijo dostojne prostore. Gradnja prizidka bo stala približno 1,5 milijona evrov. Izvajalec del je podjetje Halomojstri s Polzele. Naložba bo najverjetneje končana letošnjo jesen, ko se bo knjižnica preselila v nove prostore. Takrat bo prišla na vrsto obnova starih prostorov, ki jih bomo tudi na novo opremili. Računam, da bo uradno od-prtie prihodnie leto takle čas.
Končno obliko dobiva planinska koča na Golteh, ki jo je pred približno dvema letoma uničil požar. Kot napovedujejo člani planinskega društva, bo odprta še letošnjo pomlad.
Odprtje naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine. Ponosen sem na Planinsko društvo Mozirje, ki je ob pomoči, tudi občine, uspelo novogradnjo končati v dveh letih po velikem požaru. Trenutno se posveča finomon-taži opreme.
Tudi pri vas čutite pomanjkanje družinskih zdravnikov?
Lani smo končali obnovo zdravstvene postaje. Zdi se mi pomembno, da smo uredili dostojne prostore za reševalce. Pripravili smo prostore za dve družinski ambulanti, v katerih delujeta dve dodatni zdravnici. Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo pomanjkanja družinskih zdravnikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje.
Pred začetkom gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah je bilo med občinami Zgornje Savinjske doline kar nekaj dogovarjanja, tudi nestrinjanja. A ko ste se uspeli dogovoriti, je gradnja kar hitro »stekla«.
Tako je. Priprava in usklajevanje projekta sta se kar dolgo vlekla. Vsaka občina je imela svoje ideje, kako reševati problematiko prostorske stiske v zdravstven domu. Ko smo se v vseh občinah uskladili glede financiranja, je bilo vse lažje. Podpisali smo pogodbo, na podlagi katere smo določili, koliko prispeva vsaka. Nekaj smo pridobili državnih
oziroma evropskih sredstev. Prizidek smo nato začeli graditi lani. Če bo vse posreči, bo dokončan še letos. V začetku prihodnjega leta naj bi dobili uporabno dovoljene. Gre za veliko pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino.
A to ni edini projekt, pri katerem sodelujete z drugimi občinami v Zgornji Savinjski dolini. Eden takšnih je tudi obnova vodovodnega sistema Letošč.
Drži. Pripravljamo se tudi na velik projekt petih zgornje savinjskih občin - obnovo vodovodnega sistema Letošč. Tudi na tem področju smo se morale občine povezati. Včasih že rečemo kakšno krepko, a na koncu se vse lepo dogovorimo. Lani smo zaključili tudi veliko naložbo širitve čistilne naprave v Lokah, ki ne služi le naši občini, temveč tudi Nazarjam in Rečici ob Savinji. Uredili smo usedal-nik in dehidrator ter okolico. Gre za vzorno urejeno čistilno napravo ne le v Zgornji Savinjski dolini, temveč tudi
»Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo pomanjkanja družinskih zdravnikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje.«
širše. Občina Mozirje je sama širila še kanalizacijski sistem. Tako da imamo zdaj bolj ali manj razpredenega v celoti na območju, kjer je smiselna njegova gradnja. Foto: SHERPA, Andraž Pure
Kdo so občinski nagrajenci?
Občina Mozirje praznuje 24. aprila na jur-jevo. V tem času je v tem delu Zgornje Savinjske doline še posebej živahno, saj društva pripravijo vrsto dogodkov. Osrednji je slavnostna seja, na kateri občina podeli priznanja najbolj zaslužnim občanom, medtem ko župan Ivan Suhovešnik predstavi aktualno dogajanje v lokalni skupnosti.
»Po dveh covidnih letih sem vesel, da bo vendarle prišlo do izraza praznovanje, ki ga sestavljajo različne prireditve v organizaciji domačih društev, za kar smo bili prej prikrajšani. Pripravljajo pohode, plezanje na mlaj, rez trte, kulturne vsebine ...« našteva župan Ivan Suhoveršnik.
Osrednje praznovanje bo v nedeljo. 23. aprila,
ko bo sveta maša z Godbo Zgornje Savinjske doline. V ponedeljek, 24. aprila, bo sledila slavnostna seja v večnamenskem prostoru v šoli, na kateri bo osrednja pozornost pripadla občinskim nagrajencem. Priznanja bodo prejeli dolgoletni zborovodja Franc Goltnik za izjemen prispevek pri zborovskem petju, Urh Černivšek za uspehe na področju športa in dela z mladimi, Lilijana Rakun za prizadevanja na področju pomoči osebam z motnjo v duševnem razvoju in za vodenje društva Sožitje Zgornje Savinjske doline ter nedavno preminuli Ivan Čopar za delo na področju čebelarjenja. Denarno nagrado bo prejelo Društvo podeželske mladine Šmihel nad Moziri'em.	ŠO
NA PRAZNIČNEM OBISKU
25
Trenutno mu najbolj ustreza disciplina kickboksa full contact
Tako je videti del treninga.
Po 12-urni nočni izmeni še na trening v Celje
Mozirjan Urh Černivšek je cerkniški policist in član slovenske kickboks reprezentance, ki se je odlično odrezal na novembrskem evropskem prvenstvu v Turčiji. »Zame je ta rezultat že lanski sneg,« pravi letošnji prejemnik priznanja Občine Mozirje, ki je takrat iz Turčije, čeprav je imel poškodovano koleno, pripotoval z bronasto kolajno. Tudi kot policist si želi še kaj doseči, a to, kot pravi v smehu, »je zaenkrat še v mojem srcu«.
JANZE FRIC
Na policiji dela 12-urne izmene, med pripravami na večja tekmovanja trenira tudi do enajstkrat na teden, popoldne tudi vodi skupine za otroke in odrasle. Vse to zna biti zelo naporno, a Urh kljub temu vztraja. »Sebi želim dokazati, da sem zmožen narediti nekaj več, hkrati želim pokazati tudi drugim, da je vse mogoče, če imamo voljo. Vedno stremim k temu, da grem iz cone udobja. Nikoli nisem želel biti povprečen. Še vedno nisem zadovoljen s tem, kar sem dosegel do zdaj, in si želim še več.«
A tudi tako motivirani športniki, kot je 25-letni Mozirjan, nimajo vedno volje do treninga. Še posebej ne po 12-urni nočni izmeni v Cerknici. A trening je v vsakem primeru pomemben in potreben, tudi ko bi najraje spal. »Vem, da bom, če bom izpustil trening in ne bom kondicijsko pripravljen, na tekmi tepen.«
Trenira sam, priprave za dobro telesno vzdržljivost opravi kar v domačem Mozirju in po okoliških hribih, pretekel je že vse. Sprint v klanec je namreč njegov glavni način pridobivanja in ohranjanja telesne vzdržljivosti. Sicer pa trenira v boksarskih klubih, s trenerjem Simonom Janom se v pripravljalnem obdobju dobi tolikokrat, kot jima dopušča čas, kar je približno enkrat ali dvakrat na teden. Z njim izboljšuje predvsem tehniko borbe.
Sicer v kickboksu ni veliko poškodb. Strgane vezi v kolenu so šele druga resnejša
poškodba, ki jo je staknil Urh. Seveda zaradi narave športa ne gre mimo »kakšne modrice in popraskanega nosu«.
Urhovi popoldnevi
Kot da delo policista in treningi niso dovolj, Urh tudi popoldneve nameni kickboksu, a tokrat v vlogi trenerja. Pred petimi leti je naredil licenco za osebnega trenerja in ko je začutil, da je njegovo znanje o kickboksu zadostno, ga je začel tudi poučevati. V Mozirju ima tri skupine, v prvi so otroci od sedmega leta. Tudi dvajset jih je bilo naenkrat, kar predstavlja dodaten izziv, saj se mora Mozirjan znajti tudi v vlogi varuške in vzgojitelja. »Imel sem nekaj nadebudnih otrok, s katerimi bi se dalo zelo dobro delati, a tako pač je pri otrocih. To, kar je danes zanimivo, jutri ni nujno več.« Odrasle trenira ločeno, v eni skupini ima ženske, v drugi moške, saj je z izkušnjami ugotovil, da je tako bolje in lahko vsakemu spolu posebej prilagodi izkušnjo treninga kickboksa. Volk je sit in koza cela.
Pogled naprej
Pogled ima vedno usmerjen v prihodnost, tudi v leto 2028, ko bo, če bo šlo vse po načrtu, kickboks prvič tudi na olimpijskih igrah v Los Angelesu. A do tja je še dolga pot. Urh pa obljublja: »Treniral bom tako kot do zdaj in če bom dobil možnost, bom nastopil tudi na olimpijskih igrah.«
O profesionalni karieri še ne razmišlja, delo na policiji mu trenutno daje stabilnost, čeprav možnosti ne izključuje: »Najprej želim doseči kakšen odmeven rezultat v amaterskem športu, šele nato bom resneje razmislil o profesionalnem.« Takšno razmišljanje je pri Urhu vsepriso-tno, vedno želi nekaj doseči na trenutni stopnji, preden se poda na naslednjo.
Foto: SHERPA
V Taboru vse pripravljeno za Jurijev sejem
Podoba Jurijevega trga, središča Tabora
Župan Marko Semprimožnik vodi občino drugi mandat.
Dobili prenovljeno
I V"	I	I ■ V V
občinsko sredisce
Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s katerim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. Zagotovo bo v Taboru praznično tudi takrat, ko se bo država lotila obnove ceste proti Pondorju. Občinska cesta proti Zajčevi koči bo mimogrede prišla na vrsto že to jesen.
ŠPELA OŽIR
In ga le imate, bi lahko rekli za Jurijev trg, ki je postal prepoznavno občinsko središče in obenem prizorišče dogodkov ...
Ko je kdo prišel v Tabor, ni vedel, kje je njegovo središče. S tem trgom je to zdaj jasno razvidno. Obenem prostor služi za vrsto drugih dejavnosti, za katere do zdaj nismo imeli urejenega mesta. Na njem so že bili Miklavževanje in koncerti pevskih zborov. Vesel sem, da si na njem oddahnejo kolesarji, ko kolesarijo po Spodnji Savinjski dolini, in da se po pouku na njem razlega vrvež učencev, ki si privoščijo kakšen priboljšek iz bližnje trgovine. Cesta in trg sta jasno razmejena, tako smo storili velik korak naprej tudi pri varnosti v prometu.
Trg ste prenavljali v času najhujše inflacije. Se je projekt zaradi tega podražil?
Obnova se je malenkost podražila, a mislim, da smo jo še kar dobro odnesli. Zanj smo morali odšteti malo več kot 300 tisoč evrov. Nekaj nepovratnega denarja smo prejeli tudi na razpisu.
Pri obnovi ste naleteli na ostanke zidu iz časa turških vpadov, ki niso vidni neposredno, temveč nanje nakazuje črta na ploščadi.
V času obnove smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke pregledali in proučili ter zaščitili. Po njihovih navodilih smo dokončali gradnjo ploščadi, pod katero ie zaščiten osta-
nek nekdanjega zidu iz časa turških vpadov. Obenem je ustrezno pripravljen, če bi morda kdo čez petdeset let želel raziskovati ali se kako drugače ukvarjati s tem.
Del praznovanja občinskega praznika bo seveda tudi na Jurijevem trgu. Kako bo sicer videti letošnji praznični teden?
V vrsti manjših dogodkov, ki jih pripravljajo društva, so letos tri osrednje prireditve. 26. aprila bo slavnostna
»Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.«
seja, na kateri bomo podelili občinski priznanji. Prejeli ju bosta članska ženska gasilska ekipa PGD Kapla-Pondor in dolgoletna aktivna članica domačega pevskega zbora Magda Semprimožnik.
28. aprila bo slavnostno odprtje Jurijeva trga. Priredili bomo velik koncert na prostem. Nastopili bodo člani džezovske zasedbe The moonlighting orchestra. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Rezervno mesto je pod šotorom na igrišču, čemur bi se radi izognili, saj vendar gre za
odprtje trga in je prav, da smo zato na njem. Najbolj znana prireditev je veselica z Jurijevim sejmom. Letos bosta v nedeljo, 30. aprila.
Vrnila se bosta prvič po epidemiji. Morda načrtujete kakšne spremembe?
Ker sta bila tako Jurijev sejem kot veselica do zdaj zelo dobro utečena, ju bomo tudi letos pripravili po ustaljenih tirnicah. Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov. Letos bo veselični del organiziralo gasilsko društvo Ojstriška vas--Tabor. Njegovi člani so pri organizaciji preskočili eno leto, ker zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Veselica v Taboru je prva po zimskem zatišju, zato je vedno znova zelo dobro obiskana. Ljudje so namreč na začetku pomladi željni vonja po čevapčičih in druženja.
Zdi se, da je bila šola komaj zgrajena, a zaradi prostorske stiske že kliče po razširitvi. Kdaj se bo začela?
Prostorska stiska v šoli in vrtcu je še vedno prisotna. Tabor je strateško zelo zanimiva točka za priseljence. Na njihov račun je veliko novogradenj, v katerih živijo mlade družine. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu rešujemo na improvizirane načine. Vzporedno občinska uprava pospešeno pripravlja projekt za povečanje šole. Če bo vse po sreči, se bomo lahko nadzidave lotili prihodnje leto. Srednji del šole bomo za eno nadstropje nadzidali, s čimer bomo pridobili štiri učilnice. Spremljamo tudi državne razpise za pridobitev denarja. Hkrati se bo občina dolgoročno zadolžila. Premajhna sta tudi vrtec in kuhinja, a tudi njuni razširitvi nista mogoči z danes na jutri.
Kako daleč je obnova ceste proti Zajčji koči?
Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje. Občina mora zato vsako leto za popravilo nameniti kar nekaj denarja. Odločili smo se, da temu naredimo konec in 2,5 kilometra dolg odsek do meje z občino Trbovlje asfaltiramo. Trenutno izbiramo izvajalca del, ki naj bi začel graditi cesto septembra. Gre za cestni odsek, ki je za nas zelo pomemben, saj po
»Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje.«
njem še vedno vozi šolski avtobus. V grobem bomo zanj porabili od 350 do 400 tisoč evrov, kar za takšno majhno občino, kot je naša, predstavlja velik finančni vložek. Lani smo že asfaltirali odsek ceste do tromeje z občinama Prebold in Trbovlje.
V občini Tabor ni državna le regionalna cesta, temveč tudi tista od središča do Pondorja, ki je vedno bolj obremenjena. Že nekaj časa se govori, da bi bila potrebna razširitve. Jo boste dočakali?
S tem se ukvarjamo že skoraj tri leta. Zadeve so kazale odlično, dokler ni na oblast prišla nova vlada, ki je projekt nekoliko upočasnila. Dogovarjamo se, da bi cesto nekoliko razširili in uredili, kar je nuja, saj se po njej dnevno vozi vedno več priseljencev, ki delajo v Ljubljani. Pred časom sem se sestal s poslancem Gibanja Svoboda Deanom Premikom. Skupaj iščemo rešitve, da bi projekt nadaljevali tam, kjer so ga ustavili.
Foto: Andraž Purg
John Deere
Ojstriška vas 26, Tabor T: 031 370 186, 031 650 439 www.basle.si. basle.tabor(6)siol.net
• Razrez pločevine do 5mm deb. na dolžini 3m • Krivljenje pločevine na 4 osnem CNC krivilnem stroju
•	Struženje ter rezkanje CNC
•	Izdelava transportnih trakov
> Izdelava raznih stroiev in naDrav
NA PRAZNIČNEM OBISKU
27
»Z živaljo, ki ne zna in ne ve ničesar ter s tabo ne zna sodelovati, začneš skupno pot. In šele na koncu te zelo dolge poti prideš z njo do jezdenja, treningov ali celo tekmovanj.« Tako pravi 22-letna Neža Smolnikar, velika ljubiteljica konj, ki ji je to strast uspelo spremeniti v posel. V začetku prihodnjega meseca bo svojo pot okronala z uradnim odprtjem Ranča Paloma v občini Tabor.
EVA RUDMAN
Nežo Smolnikar konji spremljajo celo življenje - njen oče jih je vzrejal, pri približno šestih letih, ko je začela redno jezditi, pa jo je ta šport povsem prevzel. Konji od takrat spremljajo njen vsakdan. Pri desetih letih je začela redno in resno trenirati, usmerila se je v preskakovanje ovir, danes se posveča tudi dresuri, »eventingu«, kamor spadajo dresura, kros in preskakovanje ovir, ter nekaterim drugim disciplinam. Pohvali se lahko tudi z letošnjo zmago na »indoor eventingu«.
Ostala pri svoji prvi ljubezni
Neža je obiskovala srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, kasneje se je odločila za študij kemije. A kot pravi, jo je splet življenjskih okoliščin vodil nazaj do prve ljubezni -konj. Tako je pred štirimi leti kupila svojega prvega ponija in z njim začela učiti. Kmalu je naletela na javni kmetijski razpis, se prijavila, uspela in z njim ob podpori družine postavila šotorsko jahalnico in sprehajalno napravo za konje. Pravi, da se je s tem začela njena poslovna zgodba.
Neža, ki je tudi licencirana inštruktorica jahanja Konjeniške zveze Slovenije, uči jezditi 35 posameznikov, njen najmlajši jahač je svojo pot začel pri treh letih, najstarejši jih ima 60. Sicer tudi redno jezdi, oskrbuje konje, trenira mlade konje, izvaia šolo ja-
hanja, pripravlja delavnice, otroške tabore in ponuja tematska praznovanja rojstnih dni. Vse te dejavnosti bo zdaj okronala še z uradnim odprtjem ranča.
Navdihnila jo je Paloma
Paloma je konj, ki se je povrgel pri družini Smolnikar. Palomina mama, kobila, je zaradi bolezni žal kmalu poginila. Neža je s svojo družino takoj prevzela njeno mesto. Palomo je negovala, hranila in zanjo skrbela v vseh pogledih. »In ona nam je to celo življenje vračala. Peljala me je na prve tekme, na državno prvenstvo, zame je dala vse. In ta ljubezen je mene popolnoma potegnila v ta šport,« pripoveduje sogovornica.
Danes ima Paloma dom v Italiji, za preskakovanje ovir, za kar se je odločila Neža, žal ni bila primerna, in njuni poti sta se razšli. Takrat Neža in njena družina še nista imeli jahalne šole, zato vseh konj nista mogli obdržati. Ker je Nežo vendarle Paloma tako navdihnila, se bo po njej imenoval tudi nov ranč v občini Tabor.
Odprtje vsak čas
Čeprav mnogo dejavnosti pri Smolnikar j evih izvajajo še danes, bodo svojo ponudbo zaokrožili z uradnim odprtjem Ranča Paloma 6. maja. »Z rančem nam bo
zdaj omogočeno delo celo leto ne glede na letni čas in vremenske razmere.« Njihova ponudba na ranču bo zajemala šolo jahanja, trening mladih konj, trening jahačev, oskrbo konj, opravljanje izpita jahač 1 in jahač 2, ki sta programa Konjeniške zveze Slovenije. Ponudili bodo tudi otroške delavnice, tabore za otroke in mladino, tematska praznovanja otroških rojstnih
dni, kmalu bo na voljo tudi prostor za prirejanje praznovanj oz. piknikov. Za vse to imajo na voljo hlev, v katerem imajo trenutno deset konj, pokrito jahalnico, sprehajalno napravo za konje in klubski prostor, ki bo služil tudi za oddajanje za namene praznovanj. V načrtu imajo tudi ureditev večje zunanje površine za prosto gibanje konj. Foto: Andraž Purg
Neži stojijo ob strani oče Boštjan, mama Suzana, partner Luka in brat Anže. Nepogrešljiv je tudi Stanko Kozmelj, od katerega ie družina pred štirimi leti prevzela kmetijo.
Odprtje Ranča Paloma bosta z nastopom popestrila mojster dresurnega jahanja Alojz Lah ter Nastja Ma-tešič, ki bosta s svojimi lipicanci prikazala dresurni nastop in program šole nad zemljo.
v . _ ^

■p - ^...•-•»■w-.
- 4 -
28
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Magda Semprimožnik, prejemnica zlate plakete Občine Tabor
Z rodnim Taborom jo povezuje glasba
Magda Semprimožnik
Čeprav Magda Semprimožnik ne živi več v Taboru, je s svojim rodnim krajem še zelo povezana. Ob sorodnikih je ravno glasba tista, zaradi katere se iz Ljubljane največkrat pripelje na savinjsko podeželje. Že skoraj petintrideset let je članica domačega mešanega pevskega zbora in zadnjih deset let vokalne skupine OK! tete, ki delujeta pod okriljem Pevskega društva Tabor. Magdina prizadevanja na področju kulturnega udejstvovanja je ob letošnjem občinskem prazniku prepoznala lokalna skupnost. Na slavnostni seji v sredo, 26. aprila, ji bo za to podelila zlato plaketo.
ŠPELA OŽIR
Magda Semprimožnik, ki
se sicer v prestolnici poklicno ukvarja s prevajanjem za eno od svetovnih korporacij, je postala članica mešanega pevskega zbora že takoj po njegovi ustanovitvi leta 1989. Takrat se mu je pridružila z bratom Markom in očetom, a od vseh treh danes v njem vztraja le še sama. Med letoma 2009 in 2012 je v njem delovala kot tajnica, leta 2012 je prevzela funkcijo predsednice. Od leta 2016 je podpredsednica. »Čeprav se nikoli ni želela izpostavljati, je bila vedno ključna podpora iz ozadja in pevci se ji iskreno zahvaljujejo za ves njen trud, vsa poslana sporočila, obvestila, vabila, koncertne liste, notno gradivo, lektoriranje vseh veznih besedil in še bi lahko naštevali,« so o njej povedali njeni društveni prijatelji.
»Pri izbiri skladb sodelujemo in >pametujemo< vse članice. Trudimo se, da smo po kakovosti na ravni regijskih območnih revij, kar nam zaenkrat odlično uspeva.«
Pomembno tudi druženje
Da je delovanje na ljubiteljskem kulturnem področju veliko več kot zgolj pevsko udejstvovanje in prizadevanje za čim boljše pevske izvedbe, izpostavlja prejemnica zlate plakete. Zelo pomemben del je po njenih besedah tudi druženje. »Smo skupina
ljudi, ki se od osem do deset mescev na leto tedensko srečuje. Skupaj praznujemo rojstne dneve, obletnice, poroke, rojstva novih družinskih članov ...« pravi sogovornica, ki ima ogromno zaslug tudi pri organizaciji intenzivnih pevskih vaj, urejanju statusa Pevskega društva Tabor, prijavljanju na razpise in revije ter pri organizaciji številnih gostovanj v tujini.
Več demokracije
Zadnjih deset let je ob tem članica ženske vokalne skupine Ok! tete. »Najprej smo se članice vanjo povezale bolj kot ne za zabavo, a smo nato začele vedno bolj resno ustvarjati. Najprej nas je bilo šest, zdaj nas je osem,« pojasni Sempri-možnikova, ki obenem malo za šalo in malo zares dodaja,
»Smo skupina ljudi, ki se od osem do deset mescev na leto tedensko srečuje. Skupaj praznujemo rojstne dneve, obletnice, poroke, rojstva novih družinskih članov ... «
da so Ok! tete nekoliko bolj demokratična oblika mešanega pevskega zbora. »Pri izbiri skladb sodelujemo in >pame-tujemo< vse članice. Trudimo se, da smo po kakovosti na ravni regijskih območnih revij, kar nam zaenkrat odlično uspeva. Seveda prepevamo tudi skladbe, ki niso tako zahtevne, a so nam všeč. Vesele smo, da nam včasih kakšno avtorsko skladbo odstopi tudi mladi domači skladatelj Tilen Slakan, ki s svojimi deli zalaga tudi naš zbor,« še dodaja.
Foto: osebni arhiv
Zadnjih deset let je članica tudi ženske vokalne zasedbe Ok! tete.
ZGODBE JE TREBA DELITI
29
O preteklosti dvorca nekoliko drugače
tančico zgodb

Janja Sivec je med vodenjem po okolici Jelšingrada med drugim opozorila, da je Rudolf Gö-del Lannoy orientalsko podobo nadel le tisti strani dvorca, ki je obrnjena na vzhod, in spremljajočemu poslopju.
Ali veste, kako varujemo zgodbe? Tako, da si jih zapomnimo in jih pripovedujemo naprej. To odlično uspeva etnologinji in kulturni antropologinji Janji Sivec. Slednja je domačinom in prišlekom iz sosednjih krajev zgodovino šmarskega dvorca Jelšingrad, ki se mu končno obetajo lepši časi, pred dnevi približala s pomočjo ljudskih in resničnih zgodb.
TINA STRMČNIK
Ob ogledu marsikaterega spomenika kulturne dediščine pogosto slišimo letnice in zgodovinske podatke, a je vprašanje, koliko od tega ohranimo v spominu. Zgodbo o dveh bratih velikanih, ki sta se nekoč sprehajala po svetu in si za kraj svojega bivanja izbrala dolino z lepim pogledom proti Boču in Donački gori, je težko pozabiti. Ta hrusta sta najprej začela graditi grad v kraju Korpule, a sta kmalu ugotovila, da bi se oba komaj stlačila v tamkajšnje prostore. Prostorska stiska je vodila v hud prepir. Začela sta se vleči za ušesa in jezik, potiskala sta si prste v oči, metala sta se po tleh ... »V boju je eden proti drugemu zalučal veliko kopico blata. Ker je zgrešil, je nastal grič, na katerem stroji cerkvica sv. Miklavža. Drugi mu ni želel ostati dolžen in je nazaj zalučal ogromno blatno kepo. Ker je tudi on zgrešil, je nastal hribček, kjer stoji cerkvica sv. Barbare. Tako sta celo dolino posula z grički,« je pojasnila poznavalka narodopisja, ki je tudi predsednica Društva za razvoj interpretacije dediščine, turizma in umetnosti Legende.
Po napetem bratovskem spopadu se je manjši velikan odločil, da bo svoj grad zazidal na sosednjem hribu, in tako naj bi nastal Jelšingrad. Težava je bila, da sta sorojenca imela le eno kladivo. Ker sta z gradnjo svojih gradov hitela, da bi noč preživela pod streho, sta si orodje podajala z enega hriba na drugega. Ko je kladivo zadnjič poletelo proti Korpulam, je padlo na tla, zemlja je počila in vso dolino je zalila voda. Od tod izvira prvo ime Šmarja pri Jelšah, ki se glasi Marija na jezeru. Kasneje je kraj ime prevzel prav po dvorcu, ki se je najprej imenoval Erlachstein oz. Dvorec Jelše.
Cena prevelikega pohlepa
Janja Sivec iz svojega rokava mimogrede strese številne zgodbe iz šmarskega konca. Ste vedeli, da je v obdobju, ko je Jelšingrad spadal pod gospoščino Celjskih grofov, tam vladal pobožen in pošten graščak? Kmetje takrat niso bili najbolj navdušeni nad ravnanjem svojih gospodov, kar je bila voda na mlin graščakovi snahi, ki je bila željna denarja
in moči. Kmete je prepričala, da so se pobiranju davkov zo-perstavili tako, da so graščaka spravili na »oni svet«. Njegov starejši sin se je znašel v ječi, vse svoje pravice pa je moral prepisati na mlajšega brata in njegovo izbranko. A kar človek seje, tudi žanje, zato se zgodba za nobenega pohlepneža ni dobro končala.
Baročni razcvet
Skupina navdušencev nad preteklostjo Jelšingrada je na sprehodu z vodnico, ki se že dolgo posveča interpretaciji dediščine, izvedela več o preporodu, ki ga je dvorec doživel v 17. stoletju, ko ga je kupil v grofovski stan povzdignjeni Žiga Gaisruck. Že takrat je na posestvu stala mogočna lipa, ki je bila prostor za srečevanje, druženje in slovesnosti, šmarska občina pa je za zasaditev takšnega drevesa spet poskrbela ob koncu lanskega leta. Kjer je danes travnik, je bil nekoč lep baročni park s potmi in z urejenimi gredicami. Med njimi so stali kipi štirih letnih časov. »Gaisrucki so imeli Jelšingrad v lasti sto let. Dvorec zanje ni bil le postojanka, ampak so ga spremenili v svoj dom,« je dejala gostiteljica dogodka. In dodala, da so tedanji lastniki stavbo opremili v baročnem slogu, z velikimi slikami, lončenimi pečmi, izbranimi kosi pohištva, s stenskimi tapetami in poslikavami.
Na gradu se še skriva pomnik na čas, ko je na gradu gospodo-
val sin Žige Gaisrucka. Gre za napis v latinščini, ki je označuje pot v grajsko kapelico. Na obdobje pod Gaisrucki spominja še ohranjena freska, o pomenu katere obstaja več razlag. Nekateri menijo, da prikazuje turške vpade. Antona Aškerca, ki je bil v Šmarju pri Jelšah kaplan, naj bi to delo nagovorilo, da je napisal eno od pesmi v ciklu Stara pravda. Spet drugi pravijo, da je bila slika izdelana po naročilu, in sicer v spomin na člana družine, ki je padel v eni od takratnih bitk po Evropi.
Pridih orienta
Danes dvorec izstopa po svoji orientalski podobi, ki je izjemna za naš prostor in sploh najmlajše spominja na prizore iz zgodbe o Aladinovi svetilki. Takšno preobleko je dvorcu dal avstrijski generalni konzul Rudolf Gödel Lannoy. Ko je službeno potoval po številnih mestih, od Aleksandrije (Kaira), Carigrada do Bejruta, se je namreč navdušil nad orientalskim slogom. Stavbo
je preuredil s podkvastimi odprtinami, z arabeskami, abstraktnimi vzorci ter lesenimi poslikanimi orientalskimi stropi. Zunanjost dvorca sta krasila islamska simbola - polmesec in napis Bismillah, kar pomeni v imenu Alaha. Predmeti, ki jih je Lannoy prinesel s svojih potovanj, so bili na ogled v orientalskem muzeju. Pred dvorcem so rasle eksotične rastline, ki so bile pozimi shranjene v steklenjaku. Orientalski slog ima tudi poslopje ob gradu, v katerem je omenjeni konzul med drugim uredil kapelo v pravoslavnem slogu, v njej so bili napisi v stari slovanščini oz. cirilici.
Vaške komedije in tragedije
Skrivnostna kot duh Orienta je bila tudi velika tatvina, ki se je na dvorcu zgodila leta 1857, ko je tam deloval davčni urad. Če se boste kdaj udeležili sprehodov, ko zgodovina dvorca oživi s pomočjo starih legend, boste morda izvedeli več o tem,
kdo je pomagal dvema vaškima roparjema izprazniti davčno blagajno in kam so nepridipravi skrili ukraden denar. »O dogodku so poročale celo Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je v Ljubljani urejal Janez Bleiweis. Avtor časopisnega prispevka je bil izjemno kritičen do tega, da so pristojni za to, da so zlikovce spravili pred sodnika, potrebovali tri mesece. Kako kritični bi lahko bili danes, ko sodni mlini meljejo še veliko počasneje,« je povedala etnologinja in kulturna antropologinja. Slednja je o preteklosti dragocene kulturne dediščine spregovorila še v zgodbi o Halerjevem Poldku in drugih Senoviških fantih, ki so sredi belega dne zaradi zamerljive grofice ostali brez obleke. Ob naslednjem vodenju lahko Janjo Sivec prosite še za zgodbo o preprostem vaščanu, ki je imel oko samo za grajsko gospodično. Izvedeli boste, zakaj z namenom uresničitve želja svoje duše ni dobro prodati hudiču.
Foto: TS
udi vi že slišali, da okrog dvorca ni dobro hoditi opolnoči? Zgodba pravi, da se je za mladeniča, ki je na poti v zaklet mlin srečal pošastnega psa, namreč vse skupaj tragično končalo.
»Številne zgodbe, ki živijo med ljudmi, imajo ozadje v pomembnejših zgodovinskih dogodkih,« je pojasnila organizatorka vodenja po okolici Jelšingrada.
Udeleženci vodenja pred vrati, nad katerimi je v obliki vklesanega latinskega napisa ohranjena sled družine Gaisruck.
»Zgodbe ohranjamo tako, da jih delimo naprej. Zato tudi vi delček, ki vam je najbolj zanimiv, povejte svojim starim staršem, sorodnikom in sošolcem,« je Janja Sivec nagovorila otroke. In jim podarila priponke s sloganom Varuhi zgodb.
Jelšingrad je prizadelo več potresov, dolga leta je osamljen propadal. Zdaj je lastnica občina in poslopje bo deležno statične obnove in drugih obnovitvenih del.
30
NISO ŠE ZA V STARO ŠARO
Veteranski hokejski turnir za konec »ledene dobe« v tej sezoni
Drugi Celjski plošček uspel nad pričakovanji
Nekdanji reprezentant Gal Koren je moral zaradi hujše poškodbe mišice končati športno pot, nakar je postal trener pri HK Celje. Toda še vedno premore ogromno hokejskega znanja.
Slovenska hokejska reprezentanca je v ritmu pripravljalnih tekem pred nastopom na svetovnem prvenstvu v elitni diviziji, Jeseničani s celjskima hokejistoma Davidom Plankom in Žanom Jezovškom igrajo v finalu Alpske lige, v ligi NHL se bo začela končnica, v katero so se s kapetanom Anžetom Kopitarjem uvrstili tudi Los Angeles Kings, vodstvo celjskega hokejskega kluba sestavlja člansko moštvo za naslednjo sezono, nekdanji celjski hokejist in sodnik Boštjan Kastelic pa je drugič s pomočjo kluba v Celju pripravil in uspešno izpeljal hokejski turnir za veterane.
DEAN ŠUSTER
Z njim se je končala hokejska sezona v Celju. Člansko moštvo HK LedX Celje je bilo tretje v državnem prvenstvu in ligi IHL, bronaste medalje so okoli vratu dobili tudi mlajši dečki (U13) v državnem prvenstvu. Še četrto tretje mesto je bilo očitno usojeno tudi veteranom kluba na domačem turnirju.
»Pravi manjši
V	I v
cudez«
V ledeni dvorani v celjskem mestnem parku je tekmovalo devet ekip (lani jih je bilo šest). Celjski plošček 2023 je trajal dva dneva, v petek in soboto. Nastopili so lahko
hokejisti, ki v zadnjih treh sezonah niso bili registrirani v uradnih tekmovanjih. Zasedbe so bile v primerjavi s prejšnjo sezono še bolj kakovostne. Ekipa Luč, ki je lani zmagala, se je tokrat morala posloviti po predtekmovanju. Preostalih osem ekip se je pomerilo v četrtfinalnih tekmah na izločanje. Osmo je bilo Velenje, sedmi so bili Fotri (Celje), šesta je bila srbska Vojvodina iz Novega Sada, peti so bili Ledeni grofje (Celje) in četrti Proteini.si (Jesenice). Gorenjce je po ogorčenem boju za tretje mesto premagala domača ekipa LedX Celje, za katero so igrali Mitja Ko-
ren, Gal Koren, Luka Žagar, Žiga Hohnjec, Klemen Kra-šovec, Mark Sever, Aleš Ku-kovičič, Boštjan Verstovšek, Damir Gojanović, Domen Ramšak in Daniel Glumac, v zadnji tekmi pa so jim pomagali še Rok Klavžar, Jure in Matic Zupanc ter Filip Jeram. »To je pravi manjši čudež, kar nam je uspelo proti zelo kakovostnim Jeseničanom,« se je glasila strokovna ocena iz domačega tabora.
En samcat gol v finalu
Finalna tekma med Ljubljančani in Mariborčani je bila zelo razburljiva, z 1: 0 so jo dobili hokejisti iz slovenske prestolnice. Za ekipo HK Ljubljana so igrali Črt Snoj, Tadej Snoj, Rok Peterca, Nejc Peter-ca, Tilen Zagorc Pilko, Anže Florjančič, Blaž Zore, Aleš Ladiha, Blaž Javornik, Aleš Hlad, Andraž Pene, Luka Ši-munović in Domen Lajevec. Mariborski Lisjaki Famy Con-de, Jure Bielkeiwich, Mitja Sotlar, Sebastijan Cvirn, Rok Potočnik, Aljoša Kirič, Matic Raušl, Dejan Krajnik, Filip

Hokejski turnir brez prerivanja? To pa že ne gre, so si očitno mislili Celjani in Jeseničani. Tako se je začelo
... in po nekaj sekundah tudi končalo.
NISO ŠE ZA V STARO ŠARO
31
Za ekipo Ledenih grofov je igral tudi Jure Gajšek (s ploščkom na tekmi proti Vojvodini), ki je pred osmimi leti v vlogi trenerja celjske mladince vodil do senzacionalne osvojitve naslova državnih prvakov.
Katulić, Matej Levstek, Gregor Purg, Marjan Kovačič, Branko Habjanič in Aleš Starič so bili do finala odlični, na zadnji stopnički jim je zmanjkalo tudi nekaj športne sreče. Jese-
ničani, za katere so igrali Matic Jotić, Denis Sadiković, Maj Pelko, Miha Ješe, Lovro Sukić, Andrej Bernik, Matej Bajt, El-vir Hadžić, Rok Avsenek, Nik Brglez, Gregor Hribljan, Matic
Iskra, Matevž Žbontar in Anže Vilman, so ugodili prošnji ekipi LedX Celje, ki so jo pred zadnjo tekmo zapustili nekateri igralci, nadomestili pa so jih domačini.
Sledil je športni pozdrav vseh igralcev. »Lahko se zbijamo, a vratarja nam pustite na miru,« je bil odločen Aleš Kukovičič (z modro čelado).
Poveljevala Grahut
in Kolar
Nagrado za najbolj športno ekipo (najmanj izključitev) je prejela Ljubljana, ki je imela tudi najboljšega vratarja turnirja (najmanj prejetih golov) Blaža Zoreta. Najboljši strelec je bil Matic Raušl, napadalec Lisjakov. Pri podeljevanju številnih in bogatih nagrad je Boštjanu Kastelicu Boletu pomagal član upravnega odbora celjskega kluba Aleš Kukovičič, ki je bil najbolj vesel, ko si je sam okoli vratu nadel bronasto medaljo. Zaradi golaža in dobrot z žara (in nekaj piva) so udeleženci dobre volje zapuščali Celje, tudi z nekaterimi predlogi za naslednji turnir. Morda bi bilo primerno uvesti starostno omejitev, da bi resnično tekmovali zgolj veterani. In še zanimivost: trenerja ekipe LedX Celje sta bila članska igralca Nik Grahut in Rok Kolar, ki sta tako prvič »ukazovala« Galu Korenu, sicer trenerju celjskega članskega moštva.
Foto: Andraž Purg
Franjo Dolenc je igral za Fotre. Spodbujali sta ga hči Ela (desno) in Maruša Fras Vengušt.
Boštjan Kastelic ob podelitvi pokala zmagovalni ekipi
32
INFORMACIJE
OGREVANJE Z IR-PANELI EKOSEN
Več informacij in prijave za izmero: www.ekosen.si
Ko si tradicija in sodobnost podata roki
Infrardečo toploto poznamo že od nekdaj in je najbolj osnoven način ogrevanja. Danes lahko to toploto s pomočjo inovativ-ne tehnologije uporabljamo kot sodoben način ogrevanja, ki zagotavlja izjemno energetsko učinkovitost in popoln nadzor nad porabo. Poleg tega infrardeče ogrevanje v naš dom prinaša prijetno udobje ter je prijazno do okolja.
Infrardeča toplota nas obdaja vsak dan in predstavlja najbolj naravno ogrevanje. To je toplota, ki jo oddaja sonce in ustvari prijetno ugodje na še tako hladen dan. Infrardečo toploto oddajajo tudi naša telesa, hkrati pa je to tista toplota, ki jo najlažje sprejmemo.
Naravno in popolnoma varno
Sonce poleg infrardečih oddaja tudi vrsto drugih elektromagnetnih valovanj, nekatera so koristna, druga škodljiva. A pri infrardečem ogrevanju teh škodljivih sevanj ni in je tako popolnoma varen način ogrevanja. Poleg tega so infrardeči žarki dobro raziskani in imajo za nas celo blagodejne učinke. Uporabljajo jih v zdravstvu za ustvarjanje prijazne toplote v inkubatorjih za novorojenčke ter za terapije pri bolečinah v mišicah in pri artritisu.
Nizka poraba in prijetno udobje
Infrardeči paneli ne ogrevajo zraka v prostoru, ampak enakomerno ogrevajo stene, predmete in ljudi, ki sprejemajo toploto in jo ponovno oddajajo nazaj v prostor. Takšen način ogrevanja je veliko učinkovitejši in posledično tudi prijaznejši do okolja kot običajni ogrevalni sistemi, ki porabljajo ogromno energije s segrevanjem velikih količin zraka. Učinkovito odganja tudi vlago in plesen iz prostorov ter omogoča zdravo bivalno okolje in dolgo življenjsko dobo stavb.
Infrardeče ogrevanje skoraj celotno energijo, ki jo porabi za delovanje, pretvori v prijetno
toploto prostora. S pravilno izbiro in umestitvijo kakovostnih panelov Ekosen ter z njihovim naprednim regulatorjem IR Sun WiFi se učinkovitost ogrevanja še poveča. Hkrati pa je takšno ogrevanje izjemno enostavno za uporabo in omogoča pametno upravljanje tudi na daljavo.
UČINKOVITO OGREVANJE KOT GALERIJA SLIK
Infrardeče ogrevanje z enakomernim ogrevanjem prostorov ustvarja udoben in naraven občutek toplote. Paneli so elegantni in zavzamejo malo prostora, lahko pa postanejo izviren oblikovalski element vašega doma. Ekosenova ponudba je skorajda neomejena, saj imajo številne modele, od standardnih belih do ogledal in grelnikov brisač ter takšnih z vašimi fotografijami.
Za ogrevanje z infrardečim sistemom Ekosen so se zaradi številnih prednosti odločili tudi v Oljarni Kocbek. Poznani so po vrhunskem bučnem olju, ki so ga začeli pridelovati že pred več kot 90 leti in si v tem času ustvarili v Sloveniji in svetu uveljavljeno blagovno znamko. Ob zadnji prenovi so si želeli ohraniti tradicionalne prvine stavbe, urediti prostor za degustacije ter objekt tudi energetsko sanirati in posodobiti ogrevanje. Za degustacijske sobe so izbrali panele s fotografijami, za druge prostore pa klasične bele panele na stropih.
»Z IR-ogrevanjem sem več kot zadovoljen, preseglo je pričakovanja, ki sem jih imel. Vsakega gosta preseneti informacija, da je galerija slik
pravzaprav glavno ogrevanje tega turističnega objekta,« pove direktor Gorazd Kocbek, zelo ponosen na odlično izpeljan projekt inovativne-ga načina ogrevanja.
Z elegantnim in učinkovitim ogrevanjem, ki ga omogoča sistem Ekosen, hkrati skrbimo za svetlejšo prihodnost naravnega okolja. V Ekose-nu si prizadevajo za lepši svet, omogočajo visoko energetsko učinkovitost in trajnostno prihodnost našega planeta.
Izberite ogrevanje prihodnosti s paneli Ekosen. Skupaj lahko naredimo svet lepši.
Ekosenovi strokovnjaki za infrardeče ogrevanje so vam na voljo na telefonski
številki 080 30 10.
Obiščete jih lahko:
v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska cesta 2.
E<G3EN
Naredimo svet lepši
INFORMACIJE
33
Redka naravna danost: z morja v planine
Skupna predstavitev Makarske riviere in Zabiokovlja
Makarska riviera velja za eno najlepših na Jadranu. (Foto: NPB)
Na povabilo Relax Turizma so svojo ponudbo predstavili turistični delavci Makarske riviere. Ponudbo so predstavljali ponudniki Brele, Baške Vode, Makarske, Tučepov, Podgore, Igran, Drvenika, Vrgoraca, Imotskega in naravnega parka Biokovo.
SENKA DREU
Slovenci imamo tradicionalno radi vse, kar diši po Dalmaciji, še zlasti pršut, sir, dobro vino, ubrano petje katere od izvrstnih moških klap in plaže pod borovci, izpod katerih se ponuja čudovit pogled na kristalno čisto morje.
Možnosti za aktivni
oddih
Prav aktivni oddih naj bi bil tisti, na katerega Slovenci prisegamo poleg ležanja na plaži in kopanja v morju, in to lahko dobimo v Makarski rivieri pod planino Bikovo, za Dinarskim gorovjem najvišjo točko Hrvaške.
Kot je povedal Ivo Mravi-čić iz Turistične organizacije Tučepi, so se zadnja leta posvetili tudi do zdaj zapostavljenemu dalmatinskemu
zaledju. »Začeli smo torej revitalizacijo vaškega življenja, kot je bilo nekoč. Do tega imate Slovenci poseben odnos, saj radi obiskujete in odkrivate kraje s kulturno dediščino.«
Na posebno ozračje in zdravilno vodo je spomnil Ante Jurić iz Turistične organizacije Baška Voda. »Voda izvira med planino in morjem, kjer se mešata zdrav morski in svež planinski zrak. Oba dokazano blagodejno vplivata na zdravje in počutje.«
Biokovo brez
avtomobila
Davor Andrijašević, prvi mož kulturnih dogodkov v Makarski rivieri, je poudaril, da gre za kraje, ki so polni hotelov in zasebnih namesti-
tev, a so večinoma namenjeni družinskemu turizmu. »Nismo destinacija za zabave, a se tudi pri nas veliko dogaja. Imamo veliko prireditev, tudi tradicionalnih, kot so rekonstrukcija gusarske bitke iz srednjega veka, dnevi kralja Arturja, koncerti, gledališke predstave ...«
Možnosti za športne dejavnosti, zaradi česar je Makar-ska riviera zanimiva v vseh letnih časih, ne zgolj poleti, je predstavil Tonči Lalić, legendarni hrvaški gorški reševalec. »Res je, da imamo 60 kilometrov lepih plaž, a imamo tudi izjemne možnosti za kolesarjenje in pohodništvo, zlasti v Biokovu.« O tamkajšnjem naravnem parku sta podrobneje spregovorila Ru-žana Kovač in Slavo Jakša. Kovačeva je zadovoljna, da se celotna destinacija končno promovira kot celota, Jakša pa zaradi vedno večjega obiska parka. »Lani smo zabeležili 200 tisoč obiskovalcev, ki jih je zlasti navdušil sky walk, naše nebeško sprehajališče, s
katerega se ponujajo čudoviti razgledi na otoke in celo na Italijo.« Ker bo Biokovo kot biopark od prihodnjega leta pod Unescovo zaščito, so že začeli zmanjševati motorni promet skozi park, saj si želijo, da ga v prihodnosti sploh več ne bi bilo.
Ena največjih znamenitosti naravnega parka Biokovo je nebeško sprehajališče 1.228 metrov visoko nad morjem, s katerega se ponujajo čudoviti razgledi na otoke in celo na Italijo. (Foto: NPB)
Turistični delavci Makarske riviere so predstavili svojo regijo, ki ponuja 60 kilometrov plaž, kristalno čisto morje in veliko možnosti rekreacije. (Foto: SD)
Več kot jih boste pripeljali, več boste
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE VVREDNOSTI20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
1	naročnik = 20 eur
2	naročnika = 40 eur
3	naročniki = 60 eur
4	naročniki = 80 eur
5	novih naročnikov = 100 eur...
	PRIPRAVLJENIH	
Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik	1000 EVROV	
Naročnino bom plačeval: □ mesečno П na 3 mesece П na 6 mesecev Dietno
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik
Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz. e-mail):
NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
e-mail:
narocnine@nt-rc.si
telefon: 03-42-25-171
Akcija traja od 16.3. do 31.5.2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
www.novitednik.si
novi tednik
Vedi/ic? г Ш№ј!
34
BRALCI POROČEVALCI
Utrinki cvetne nedelje 2023
V nedeljo, 2. aprila, smo kristjani praznovali cvetno nedeljo, ki je na Ljubnem nekaj posebnega. Skozi zgodovino smo razvili tradicijo izdelovanja posebnih, figuralnih cvetnonedeljskih »potic« v obliki predmetov iz vsakdanjega življenja: živalskih motivov, kmečkih orodij in pripomočkov, sakralnih predmetov, v današnjem času tudi športnih rekvizitov (ribiške palice, smuči), igrač ... Tradicija izdelovanja posebnih butaric je bila pred desetimi leti razglašena za živo mojstrovino državnega pomena.
Letošnja cvetna nedelja je bila na Ljubnem ob Savinji ponovno praznična kot pred leti, saj je bil ob blagoslovu »potic« trg pred ljubensko župnijsko cerkvijo svete Elizabete poln kot že dolgo ne. Poleg številnih domačinov s pristnimi ljubenskimi »poticami« je bilo tudi veliko obiskovalcev, ki so prisostvovali blagoslovu, ki ga je opravil kaplan iz Luč Karel Gržan. Izdelovalci figuralnih ljuben-skih »potic«, ki so že deset let razglašene za živo mojstrovino državnega pomena, so tudi tokrat prekosili sami sebe in k blagoslovu prinesli resnično zanimive simbole iz vsakdanjega življenja. Videti je bilo mogoče vse od različnega orodja, gospodarskih objektov, igrač, živali, športnih rekvizitov, nabožnih predmetov, celo v zadnjih letih tako pogosto omenjena maska je bila deležna cvetno-
Velikonočno ustvarjanje z babicami in dedki
nedeljskega blagoslova. Kot vedno se je tudi tokrat našla še posebej izvirna »potica« v rokah Kapšarjeve Ajde, ki jo je izdelal njen oče Jo-ško. Kot pravi, ideje za tako unikatne »potice« dobiva na svoji domačiji, kjer je obilo starega orodja in pripomočkov, ki so bili ob svojem času nepogrešljivi v vsakdanjiku
Praznovanje velike noči v Pegazovem domu
Praznik velike noči predstavlja upanje in veselje. V Pegazovem domu smo se ga veselili že ves teden. Izdelovali smo dekoracije, pri kuharski urici so stanovalci s Cvetko Koražija pekli ptičke in velikonočne košarice. Za izdelavo slednjih je treba pokazati kar nekaj ročnih spretnosti. Najbolj veselo je bilo, ko so stanovalci z gospodinjami in s prostovoljkami naravno krasili jajčka za pripravo pisanic ter tradicionalno pekli potratne in orehove potice.
Prostovoljki Zdenka in Slavka sta v skupini Rožma-
Med peko potratne in orehove potice
rin s stanovalci okrasili jajca z zelišči in s cvetovi, nato so jih skuhali v čebulnih olupkih in rdečem zelju. V vseh skupinah so gospodinje ter prostovoljki Irena in Marija hitele pripravljati potice. Vsaka je bila malo drugačna, pri tem so upoštevale nasvete naših izkušenih stanovalk, ki so z veseljem opazovale spretne roke kuharic. In kako je dišalo, ko so gospodinje kuhale šunko, ki ne sme manjkati v velikonočni košari. Ob vseh pripravah so se stanovalci spomnili na dom, svojo mladost in o vsem z veseljem pripovedovali. Na veliki petek
V petek pred velikonočnimi prazniki so bili v podaljšanem bivanju v OŠ Polzela babice in dedki. Skupaj s pr-vošolci in njihovo učiteljico Majdo Pur, ki je tudi organizirala srečanje, so trli orehe
In kaj pravijo
prvošolci?
Jan: »Moja babica je rekla, da ni vedela, da tako radi ustvarjamo in da bo prinesla še več stvari za ustvarjanje. Meni je bilo najbolj všeč trenje orehov z dedijem.«
Niko: »Všeč mi je bilo, da sta prišla oba, babi in dedi. Babica je šivala rumen prti-ček z jajčko in zajčkom.«
in šivali ptičke ter prtičke in barvali jajčka s čebulnimi olupki. Učenci so bili vidno navdušeni. Želijo si, da bi bilo takšnih druženj še več. Zagotovo pa je bil to lep uvod v velikonočne praznike tudi
Patrik: »Bilo mi je lepo, ker je babi naredila ptičko, ki je bila podobna miški, dedi pa je naredil umetnijo z žeblji in s kladivom.«
Jaka: »Najbolj všeč mi je bilo, ker je prišel dedi in prinesel čokolado za vse.«
za njihove stare starše, ki so tako z vnuki preživeli sproščeno ustvarjalno urico in spoznali njihovo šolo. Veliko jih namreč ne živi v istem kraju.	NT
Luka: »Skupaj z babico sva na prt prišila okraske. Dala sva ga dediju, da ga ima pod lučko na nočni omarici. Pobarvano jajčko sva nesla k žegnu.«
Ema: »Meni je bilo lepo, ker smo si pomagali. Z babicama sem delala jajčka, z dedijem pa trla orehe s kladivom.«
Ministranti v rokah držijo cvetnonedeljske ljubenske »potice«, ki jih k maši nesejo namesto butar.
prednikov. Največ pri zgodbi o letošnjih ljubenskih »poticah« pa vsekakor šteje, da tudi mlade generacije stopajo po stopinjah prednikov, ki so pred približno stoletjem začeli zgodbo o posebnih figuralnih »poticah«, ki jim ni para nikjer v svetu.
FRANJO ATELŠEK
je v vseh skupinah potekala skupna sveta spoved, v soboto dopoldne pa je duhovnik Jože Vehovar opravil blagoslov velikonočnih dobrot.
Stanovalci so se najbolj veselili nedeljskega jutra in tradicionalnega velikonočnega zajtrka, ko so lahko okusili, kaj vse so v sodelovanju z gospodinjami in s prostovoljkami pripravili. Mirko je povedal: »Vse je bilo odlično in vsega je bilo veliko, najbolj slastna pa je bila potica, ki jo je pripravila gospodinja Tatjana.«
VALENTINA JECL
Zeleno, ki te ljubim, zeleno!
Pomlad je tu. Diši, zeleni, brsti ... Narava se je naspala. Dovolj je bilo počitka, zdaj je pripravljena na novo življenje. Kot vsako leto enako, podobno, a vselej malo drugače, posebno. Kot ni dan dnevu enak, tudi v naravi drži, da so spremembe edine stalnice - vedno bile. In so še.
In moja pomlad, moji dnevi prebujenja - prav tako. Po
jutru se dan pozna, tako v naravi kot v naših telesih. Saj smo vendar njen sestavni del. In obratno. Prepleteni in povezani v celoto, ki ji pravimo življenje.
Jutranje počutje je odločilno. Že v postelji, ko odpreš oči in pretegneš telo, začutiš, v kakšni koži si tisti dan.
Kadar se mi ljubi vstati, ko začutim potrebo, da po-
telovadim (ne nujno), ko me jutranja kopel osveži in prestavi v višjo prestavo, ko si zaželim okusa vroče kave in si poželim zajtrk ..., potem vem, da bo dober dan. In danes je.
Hvala ti narava, da me zdraviš, hvala, ker si. Zeleno, ki te ljubim, zeleno.
MARIJA DEŽELAK
BRALCI POROČEVALCI
35
93 novih diplomantov
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju so prvi aprilski konec tedna izvedli že 15. podelitev diplom na vseh treh stopnjah študija. 93 novih diplomantk in diplomantov je nagovoril tudi podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar.
Na MFDPŠ, kjer je trenutno vpisana 16. generacija študentov, je študij doslej končalo že 1.315 diplomantk in diplomantov. Na minuli slovesnosti v Celjskem domu je diplome prejelo 23 diplomantov univerzitetnega študijskega programa ekonomija v sodobni družbi, 39 diplomantov visokošolskega strokovnega študija poslovanje v sodobni družbi, 45 magistrov managementa znanja, 13 ma-
gistrov vodenja in kakovosti izobraževanju ter 3 doktoran-di managementa znanja.
Fakulteta po letih delovanja izkazuje prepoznavnost, predvsem v savinjski regiji, in zrelost na vseh področjih, kar dokazujejo številni diplomanti ter odzivi akademskega, poslovnega in družbenega okolja. Fakulteto so za svoj akademski razvoj izbrale študentke in študentje različnih generacij, regij, tudi tujine, iz različnih šol ter mnogi zaposleni.
Kot je v nagovoru poudaril dekan MFDPŠ doc. dr. Srečko Natek, se je fakulteta uveljavila tudi v širšem akademskem prostoru. V maju preteklega leta so namreč uspešno končali 12. mednarodno znanstveno konferenco MakeLearn in TIIM 2022,
ki je prvič potekala v hibridni obliki - v Kaunasu v Litvi in e-okolju. Na konferenci je sodelovalo 154 udeležencev iz 32 držav.
V teku je tudi vrsta mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih in razvojnih projektov, kar MFDPŠ pomaga pri doseganju raziskovalno--razvojnih ciljev in financiranju fakultete. V okviru internacionalizacije je v lanskem študijskem letu v izobraževanju sodelovala vrsta uglednih profesorjev iz tujine.
Posebno pozornost na MFDPŠ namenjajo sodelovanju z uglednimi podjetji, s ka-droviki ter srednjimi šolami. S tem študentom omogočajo neposreden stik s prakso in potencialnimi zaposlovalci.
Priznanja za mlade kulinarične mojstre
Izvrstni mladi velenjski kulinarični mojstri z ravnateljico šole Heleno Zupanc (druga z leve) in s svojimi mentorji
Saška Miklavžina, Sara Klančnik, Jan Cerkovnik in Ian Žvipelj, dijaki programov gastronomija ter gastronomske in hotelske storitve, so od 28. do 31. marca tekmovali na 18. mednarodnem kulinaričnem festivalu Biser mora v Supetru na otoku Braču.
V kategoriji timsko tekmovanje srednjih šol, kjer se je pomerilo 40 ekip iz 20 držav, se je šola za storitvene
dejavnosti z drugim najvišjim številom osvojenih točk med vsemi sodelujočimi uvrstila na najvišje mesto tudi med sodelujočimi slovenskimi šolami. Dijakinji Sara Klančnik in Saška Miklavžina sta za uvrstitev v mednarodni kulinarični vrh prejeli zlato kolajno in priznanje.
Prav tako je dijakinja Saška Miklavžina prejela najvišje število točk med vsemi tekmovalci v kategoriji rižot.
Nekaj lepega, nekaj mojega
Skladbe in koreografije so povezale
Nekaj lepega, nekaj mojega, večer lastnih skladb in koreografij, ki ga je Glasbena šola Celje v okviru projekta Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pripravila z Glasbeno šolo Laško--Radeče, je na odru zaživel kar dvakrat.
učence in mentorje Glasbene šole Celje
Prvič je bilo to v ponedeljek, 27. marca, v kulturnem centru v Laškem, teden kasneje še v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Večer je očaral z vrsto prikupnih avtorskih skladb nastopajočih. Kako bogata je otroška domišljija in kako ustvarjalni so mladi glasbe-
in Glasbene šole Laško-Radeče.
niki, so s svojimi avtorskimi deli dokazali številni mladi glasbeniki in plesalci obeh šol. Iskrene čestitke vsem mladim ustvarjalcem ter njihovim mentorjem, hvala Glasbeni šoli Laško-Radeče in njeni ravnateljici Rosani Jakšič za odlično sodelovanje.	ML
MGZ Sveži diplomanti Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju
Društvo Most Žalec podelilo priznanja
Skupaj so tako dijaki ŠSD prejeli štiri zlate, eno srebrno in tri bronaste kolajne. Ocenjevalno komisijo so prepričali z izvirnostjo krožnikov, s pravilno pripravo in z izborom jedi, s pretanjenim okusom ter sodobno dekoracijo in postrežbo.
Njihovi mentorji so bili Simona Pompe, Marijana Novak in Janez Jevšnik. PV
V torek, 28. marca 2023, na sončen, a zelo vetroven dan, so imeli člani društva Most Žalec občni zbor. Stara in novoizvoljena predsednica društva Špela Jovan je pozdravila prisotne in se zahvalila za udeležbo ter podporo vsem pri izvajanju preventivnega programa Skupine starih ljudi za samopomoč.
Posebna zahvala za sodelovanje in finančno podporo gre Občini Žalec in Centru za socialno delo Savinjsko-Ša-leška, enota Žalec, ter Zvezi društev za socialno geronto-logijo Slovenije.
Po finančnem poročilu o delovanju društva v preteklem letu je sledilo vsebin-
sko poročilo celoletne poti, ki so jo prehodile članice v posamezni skupini ali skupaj. Ogromno dogodkov za to starostno skupino je zaznamovalo leto 2022. Prisotne, bilo jih je več kot petdeset, so podoživljale in se veselile obujanja spominov, kje vse so bile, kaj so počele in kako zelo so dejavne - čeprav nekatere štejejo že krepko čez osemdeset let.
Sledila je zahvala prostovoljkam, voditeljicam skupin in članom, ki so duša in srce društva. Priznanja za prostovoljno delo so prejele Majda Leskošek za deset let vodenja skupine Zlata jesen, skupina Zlata jesen iz Griž za deset izjemnih let delovanja, Dani-
jela Gaberšek za opravljanje dela podpredsednice od leta
2017	do 2023 ter Saša Cimer-man za tajniška dela od leta
2018	do 2023.
Na koncu so jih pozdravili in nagovorili še podžupan Občine Žalec Srečko Lednik, dr. Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje ter namestnica direktorja Veronika Falant.
Po okusnem kosilu, za katerega je bil zaslužen šef kuhinje v DNPG Branko Šu-šterič, so druženje medge-neracijsko obogatili otroci iz Folklornega društva Galicija pod vodstvom Helene Turn-šek.
DRUŠTVO MOST ŽALEC
Ponosno zastopali celjske barve
V minulih tednih so učenke in učenci Glasbene šole Celje ter dijakinje in dijaki glasbene smeri umetniške gimnazije, ki jo celjska glasbena šola izvaja s I. gimnazijo v Celju, več kot uspešno zastopali celjske barve na Mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev
Woodwind & Brass v hrvaškem Varaždinu.
Med 22. in 31. marcem se je mednarodni žiriji in občinstvu predstavilo 21 tekmovalcev iz Celja. Kar polovica jih je prejela I. nagrado (od 95,00 točk naprej), med temi jih je pet zasedlo eno od prvih treh mest v svoji kategoriji. Vsi, od
najmlajših do najstarejših, so morali vložiti ogromno truda in časa, da so se lahko udeležili omenjenega tekmovanja. Veliko poguma je zahteval tudi nastop v novem okolju in pred zahtevnimi ocenjevalci. Bogatejši za novo izkušnjo se nadebudni glasbeniki že obračajo k novim izzivom v tem in naslednjih šolskih letih. ML
36
AKTUALNA PONUDBA
Na tekočem o dogajanju v savinjski regiji
tudi v gostinskih lokalih in nakupovalnih središčih
V številnih kavarnah, restavracijah in trgovskih središčih na Celjskem lahko zasledite mrežo zaslonov Eggmedia, ki ob zabavnih vsebinah prikazujejo tudi pomembne in uporabne informacije iz savinjske regije, ki jih pripravljata Novi tednik in Radio Celje.
Kje nas lahko že spremljate? V Champion pubu Celje, Kavarni Golf bar Celje, Gostilni Puncer Celje, Kavarni Ina Celje, Mestni kavarni v Celju, Piceriji Dal Nono Celje, restavraciji Twins Celje, Nakupovalnem centru Planet tuš Celje in še v številnih drugih ...
Mreža Eggmedia nudi celovito, inovativno, učinkovito in prilagodljivo rešitev digitalnega sporočanja in obveščanja s pomočjo informacijskih zaslonov. Gre za samostoječe informacijske točke z zaslonom na dotik in druge zaslone, ki so nameščeni na opaznih mestih v gostinskih lokalih, trgovskih, kongresnih in športnih središčih, velnesih, čakalnicah ter drugih poslovnih in proizvodnih prostorih. Z njihovo pomočjo se na zabaven in zanimiv način prenašajo informacije uporabnikom.
Kakšne so prednosti namestitve zaslonov Eggmedia v vašem prostoru (lokalu, kavarni, restavraciji, čakalnici...)?
-	Ustvarjajo dobro vzdušje v prostoru.
-	Animirajo in zabavajo obiskovalce.
-	Informirajo o dogajanju v savinjski regiji.
-	Omogočajo hitro menjavo vsebin.
-	Naročnik lahko na zaslonih promovira svojo ponudbo (pri tem mu je v podporo ekipa Eggmedie).
-	Podpirajo različne formate vsebin (slike, videe, animacije ...).
-	Ponujajo neskončno možnosti za ustvarjanje posebnih učinkov in interaktivnih vsebin, ki pritegnejo še tako zahtevno oko.
-	So tako opazni, da jih je nemogoče spregledati.
Kako se vključiti v mrežo Eggmedia?
Najbolj preprosto je, če zaslon že imate. Za upravljanje vsebin potrebujete samo še internetno povezavo in licenco Eggmedia. Če zaslona še nimate, vam lahko v podjetju Eggmedia ponudijo široko paleto zaslonov po ugodnih cenah. Naredijo vam celovito »izvedbo na ključ«. Skupaj določite primerno mesto za namestitev zaslona in priključitev v mrežo. Za več informacij pišite na info@eggmedia.si ali pokličite 064 136 347.
www.novitednik.si
Vedm 2 штј!
www.radiocelje.si
Naravni pripravek
za zatiranje škodljivcev
F M ТП M ПРДТП fiFMP ПГ^ПРГЧГР
R;:
m rsi
: nemastar
za zatiranje bramoria
umnu matrnh ci П8П 1A 95
VSE ZA PISJ
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav	-
•	Celovita ponudba oisarniškeaa materiala
W: birobit.si I t- fn.^1 d?F> Л1ПП
PODLISTEK
37
Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (3)
Summa cum laude
Thea Schreiber Gammelin na skupinski fotografiji (zasebni arhiv Helene Ojsteršek) Thea Schreiber Gammelin (na fotografiji označena s križcem) je bila neugnana, radovedna deklica, ki se je rada in hitro učila. Pastor je veliko pozornosti posvečal oblikovanju njenega značaja.
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
S seznama učencev nekdanje zasebne Höhere Knaben- und Mädchenschule (Višja deška in dekliška šola) v takratnem Brunshauptnu za šolsko leto 1917/1918 je razvidno, da je bila Thea takrat vpisana v 5. razred. Do nedavnega se je ta šola imenovala po njenem očetu Heinrichu Schreiberju (18. 7. 18646. 6. 1936), ki je v začetku 20. stoletja izjemno pomembno prispeval k razvoju šolstva na tem območju.
V že omenjeni farni kroniki lahko preberemo, da je bil na začetku 1. svetovne vojne tudi ustanovitelj Ma-rien-Frauenvereina (Marijino žensko društvo). Thea v svojih spominih piše o tem, da je v okviru društva, ki je delovalo v povezavi z Rdečim križem in ga je vodila njena mati, tudi sama pomagala zbirati pomoč za vojake. Ohranjena je njena članska izkaznica pa tudi fotografije, ki pričajo o prav posebnem dogodku. Na pobudo društva so 21. avgusta 1915 v Brunshauptnu pripravili zelo odmevno prireditev, na kateri so se z zabijanjem žebljev v križ spominjali padlih vojakov, hkrati pa so zbirali denar za pomoč vojski. Dogodka se je udeležil tudi nadvojvoda vojvodine Mecklenburg-Schwerin Friderik Franc IV. skupaj z ženo, nadvojvo-dinjo Aleksandro.
Thea Schreiber Gammelin se je po končani osnovni šoli vpisala v srednjo šolo v Bad Doberanu. V spominih piše o vpisu v tamkajšnjo gimnazijo, vendar dokumenti, ki bi to potrjevali, doslej niso bili najdeni. Šolo je po svojih besedah končala leta 1923 summa cum laude, torej z najboljšo oceno. Nato se je želela vpisati na hamburško akademijo za likovno umetnost, vendar so jo domači od tega odvrnili. Vpisala naj bi se na univerzo v Rostocku, kjer naj bi diplomirala iz germanistike, dve leti naj bi tam vzporedno študirala tudi medicino. Po podatkih univerzitetnega arhiva pa na to univerzo ni bila vpisana.
Se nadaljuje.
Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Pod cvetočo češnjo pri bloku Štore 77 okrog leta 1960
Fotografija je spomin na čas brezskrbnega otroštva, ki smo ga ob igri preživljali med bloki na sedanji Udarniški ulici v Štorah.
Stojijo od leve: Beba Srebotnjak, Dušan Sre-botnjak, Jožica Zorec In Ivica Jager; čepi Marjan Mačkošek in ob njem stoji brat Bojan Mačkošek.
Prispeval: Marjan Mačkošek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Prvi korak pri reševanju osebnih stisk je prepoznava težave.
eSOS aplikacija - vprašalnik za oceno tveganj
Ste v osebni stiski in ne veste, kako jo začeti reševati? Izpolnite spletni vprašalnik in se naročite na brezplačen posvet s strokovnjakom.
1.	Klik.
2.	Test.
3.	Rezultat.
4.	Nasvet.
5.	Video posvet,
Prosimo vas, da ocenite v kolikšni meri ste zadovoljni s posameznimi področji vašega življenja.
□ o • O O
Več informacij
www.karitas.si/esos

ГП117Г
muiejnuvfjifzgodovine | cel je
NA HERMANOVEM ODRU
Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 22. aprila 2023, ob 10. ali 11. uri
vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na naslednjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru
TA ČUDOVITA ZEMLJA
V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven.
(Če bodo vstopnice za predstavo ob 10. uri razprodane, bomo začeli prodajo kart za dodatno predstavo ob 11. uri!)
http://www.muzej-nz-ce.si
38
RAZVEDRILO
Zelo lep dan je zunaj Želim, da se greš ven igrat.
»Zakaj si žalosten, Miha?« »Ah. Moja ljubica je izvedela, da imam novo dekle, in me bo zatožila moji ženi...«
Oven
Tehtni ca шШ
*****
Vsi kupujejo diplome pravnikov in zdravnikov ter se igrajo s tujimi življenji. Bodi frajer in kupi diplomo električarja!
*****
Nekoč si med filmi, ko so bile reklame, lahko šel na stranišče ali do hladilnika, danes lahko greš vmes v trgovino.
*****
Ko vidim, kdo vse je končal medicino, se bolj bojim zdravnikov kot bolezni.
*****
Lotila sem se urejanja po hiši in videti je, da se mi bolj splača, da se izselim.
*****
Če želiš najti človeka svojih sanj, pojdi spat.
Da se pohvalim: prva vtičnica,
ki sem jo sam namestil. Za vsako malenkost res ni treba klicati mojstra!
Danes sem videl letali, ki sta si pripovedovali šale.
Vplivi planetov so nekoliko te-žavnejši, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne, zato nikar ne obupajte in se lotite načrtov. Dobili boste novice, ob katerih vam bo zastal dih. Vaš vladar biva v znamenju raka, zato boste več energije in moči porabili za družino, partnerstvo in vse, ki so del vašega osebnega življenja. Na vsak način jih boste želeli obvarovati pred blokadami, težavami.
3\k

Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se le prepustite toku dogodkov. Merkur v znamenju bika poudarja sistematičnost, natančnost, pridnost in delavnost. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jo boste, vendar na nekoliko drugačen način. V mislih boste naredili velike načrte, ki jih boste korak za korakom tudi uresničevali. Tudi vaša vladarica vam bo v oporo, prinesla vam bo dobro počutje, močno in mogočno energijo.
Vaša vladarica v znamenju dvojčkov vam bo povzročala trezno presojo, zato boste imeli veliko potrebo po preoblikovanju partnerskega razmerja. Uran še vedno biva v vašem znamenju, prinaša vam globlje poglede na življenje, na vse, kar se dogaja okoli vas. Skušate se oprijeti nečesa, kar vam bo dajalo varnost in bolj sproščeno delovanje. Omejitev in ovire so velika težava, ki jih srečujete na vsakem koraku.
škorpijon
V ljubezni vam bo sreča mila, pripravite lahko presenečenje partnerju. Bivanje Merkurja in Sonca v znamenju bika predstavlja za vas velike izzive. Mogočna energija vas bo silila, da naredite več kot do zdaj. Na poslovnem področju so mogoča presenečenja, vendar jih boste kljub težavam uspešno razrešili.
Strelec
Dvojčka
Spremembe se bodo še naprej vrstile. Poskrbite za veliko počitka, kajti vaša energija je lahko zelo nihajoča. V poslovnem smislu se vam obetajo večje spremembe, dobre priložnosti, zato nikar ne oklevajte pri še tako majhnem koraku, da stopite naprej. Energijo boste imeli usmerjeno predvsem v izboljšanje svojega življenja na vseh področjih. Uspelo vam bo doseči kompromis pri zadevi, ki vam že dlje povzroča težave.
Rak
Za vami je nekaj neprijetnih dogodkov, vendar boste kmalu lažje zadihali. Zadeve burijo vaše duhove, nikakor se ne morete umiriti. Delovali boste izredno samozavestno, kar bo odlična poteza. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, odpre se vam lahko nova pot, nova priložnost. Jupiter, vaš vladar v znamenju ovna, s svojim gibanjem izredno pospešuje čas, zato se bodo dogodki vrstili drug za drugim.
Kozorog
Nehote se boste lotili kočljive zadeve, ki lahko sproži veliko prahu. Delujte v skladu s svojim prepričanjem in svoje mnenje povejte na glas. Veliko lažje vam bo, ko boste z malenkostmi polepšali svoje življenje. Mars je v vašem znamenju, zato boste imeli v naslednjem obdobju veliko več energije kot običajno. Lotite se zahtevnejših projektov, naredite več na poslovnem področju in uravnajte odnose v partnerstvu.
Presenečeni boste nad odzivom nekoga, saj bo vaše mnenje o neki občutljivi zadevi popolnoma drugačno. Vendar tega ne boste odkrito priznali in boste tudi tokrat dobro zastopali svoje znamenje ter z diplomacijo reševali kočljive zadeve. Pred vami je obdobje večjih odločitev, saj dobro veste, da po starem ne morete več delovati. Vaš vladar v znamenju rib vam daje veliko potrebo po svobodi in svobodnem izražanju.
Vodnar 101
Močan vpliv planetov v zemeljskem znamenju bo pripomogel, da boste uresničili še tako drzne načrte. Nič ni zamujeno, boste ugotavljali v ljubezenskih razmerjih, zato se vam obetajo romantične urice. Venera je v znamenju dvojčkov, pomagala vam bo, da boste svoja čustva pokazali bolj konkretno, bolj drzno. Nikakor se ne boste pripravljeni umikati odgovornosti, kar boste pričakovali tudi od partnerja. Nekoliko več energije boste posvetili družinskim in prijateljskim odnosom.
Delo se bo nakopičilo, vaše počutje bo zelo nihajoče. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato veliko počivajte in ne izgubljajte po nepotrebnem dragocene energije. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave, zato, če ne veste, kaj narediti, ne naredite ničesar. Včasih je dobro prisluhniti tišini in poiskati tisto nekaj v sebi, kar že dolgo iščete. Sožitje in neodvisnost od drugih ljudi.
Ribi
Devica
Tokrat morate upoštevati vse okoliščine, ki so prisotne v vašem življenju. Merkur, vaš vladar, biva v znamenju bika in vam daje upornost in moč, zato boste veliko bolj zlahka sprejemali kompromise. Tokrat boste naredili korak naprej tudi na čustvenem področju, ne boste več želeli stati na stranskem tiru, nasprotno, jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Venera v znamenju dvojčkov vam bo pomagala, da boste očarljivi, karizmatični in pripravljeni na nove izzive.
Skočite iz svojega varnega pristana in pojdite novim dogodivščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih življenja, nikar se ne upirajte, prepustite se in uživajte. Stelij planetov v znamenju bika vam prinaša več telesne moči, več odločnosti in več energije. Zato se v tem obdobju ne boste pustili preslepiti ljudem, ki vam samo jemljejo moč in energijo. Delovali boste po svojih principih in bili pri tem uspešni.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
PREDSTAVLJATI Z BESEDAMI
PREBIVALEC DOMINIKE
OSEBNO, ZEMLJEPISNO
NAJDALJŠI VZPOREDNIK
PECIVO S SADJEM
NENARAVNA, SPAČENA OBRAZA
EMIL ADAMIČ
NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU
NATRIJEV BROMID
Povsod z vami
RAZSTRE-LJEVALKI SKAL, OBJEKTOV
SREDIŠČE VRTENJA
SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON)
REKA V SRBIJI
POVEZUJEMO GA Z AL KAIDO
PODPRTI Z OBOKI
ZAVZEMA SE ZA KORENITE SPREMEMBE
JED IZ
SJNGA afriški preSTOLNICI
ZELJA
12
ZDRAVNIK
RAČUNALNIŠKI ZASLON
19
24
RIMSKA 506
MORSKA RIBA
NACIJA
KAJ ... PA MOREJO, ČE SMO VESEL
7
BLIŠČ, SIJAJ
PREBIVALKE SIRIJE
14
INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO BESEDE, KI UROČIJO
16
PIJANEC SE , SPREOBRNE, ... V JAMO ZVRNE
CRES IN KORZIKA
TANZANIJA JE SOSEDA
UPRAVNA ENOTA NA DUNAJU
MESTO V BiH MESTO V ITALIJI
23
NALIL MU JE ČISTEGA ...
SL. ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE
ŽIVAL S KLEŠČAMI
OPIS, PRIKAZ
SEL
VOJAŠKO POVELJSTVO POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE
10
SAMOUP. INTERESNA SKUPNOST RIMSKA 1040
POČELO TAOIZMA
DIJAŠKI DOM TEČAJ (EVRA)
20
TV-VODITELJICA ŠIRCA ROŠ
SOČEN
KDOR ..., TA NAJDE
DOBIMO
DOMAČA ŽIVAL
15
IZROČENA
UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG
13
... HVALA, CENA MALA HITROST POTEKA
VRSTA VOLNE
TROPSKI KOMAR
ROK VIHAR
JAJČECA DVOŽIVK
DELA V LIVARNI
PROUČUJE
GA HISTOLOG
PESNIK ŽUPANČIČ
NEKDANJA HUMORISTKA PUTRIH
SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ)
PREBIVALEC ALABAME
TIP PRVIH PC-JEV
POKRAJINA V GRČIJI
NIZEK ŽENSKI GLAS
ANGLEŠKI IGRALEC REDMAYNE
IZLETNIŠKA TOČKA NA POHORJU
NOVI SAD
SLOVENSKA LITERARNA NAGRADA
NAPAČNA, ZMOTNA
NORVEŠKA IGRALKA ULLMANN RAHLO RDEČ
TO BE, . NOT TO BE
AMERIŠKI SKLADATELJ COPLAND
NAJVEČJI PTICI
VAZA BREZ
prenosni -voka^
TELEFoN pozoabUpsran __SLONU
OKOLI URANA KROŽI 27 ..
BREZBARVNI PLIN NEPRIJETNEGA VONJA
ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA
22
PISATELJICA MIHELIČ
PREBIVALEC ROVT PRI LOGATCU
17
MEDNARODNA OZNAKA TAJSKE
PROPAD
18
SUDOKU 566
1	4							
				9	7			3
		9			2	6		7
			8			4	2	6
	6	8	7					
	1	4	3				8	
						5		4
	2			1	3			
7	3							
SUDOKU 257
						7		2
		8	3		4			
		4	5		1			
	2					4	8	1
				1	9		3	
	5			3				
7					2			
8		1						
						6	9	7
REŠITEV SUDOKU 565
REŠITEV SUDOKU 256
8	3	9	7	5	2	4	1	6
7	5	6	8	4	1	3	2	9
2	1	4	9	3	6	8	5	7
5	6	7	4	2	3	1	9	8
3	9	2	1	7	8	6	4	5
4	8	1	5	6	9	2	7	3
1	7	8	6	9	4	5	3	2
9	4	3	2	8	5	7	6	1
6	2	5	3	1	7	9	8	4
3	4	9	6	5	2	1	8	7
2	1	7	4	8	3	5	9	6
5	6	8	1	9	7	3	4	2
7	9	3	8	4	6	2	1	5
1	8	5	7	2	9	4	6	3
6	2	4	5	3	1	8	7	9
8	3	2	9	6	4	7	5	1
9	5	1	2	7	8	6	3	4
4	7	6	3	1	5	9	2	8
novi tednik
vedi/io? % mmji
radio celie
Nagradni razpis:
1.	nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in odeja
2.	nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in predpasnik
3.	nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in kuhinjska krpa
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. aprila.
Geslo iz številke 15: Cvetoča pomlad
Izid žrebanja:
1.	nagrado: dve vstopnici za Mozirski gaj in odejo prejme Ana Golhleb iz Celja.
2.	nagrado: vstopnico za Mozirski gaj in predpasnik prejme Marija Sluga iz Rimskih Toplic.
3.	nagrado: vstopnico za Mozirski gaj in kuhinjsko krpo prejme Stanko Lorger iz Šmarja pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
je tudi v dvoje lepo.
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
8
2
RIMSKA 16
4
6
TIBERA
3
9
11
5
21
40
PISANI SVET
Gostitelja večera Franci in Jan Podbrežnik v družbi osrednjega gosta Bogdana Finka (Foto: Jernej Vasle)
Ne le skakali, tudi kolesarili
Župan Janko Kos s prejemniki priznanj Saro Agrež, Timijem Zajcem in predstavnikoma šempetrskih odbojkaric (Foto: TT)
Nobenega dvoma ni, da je priznanje za najuspešnejšega športnika leta 2022 v občini Žalec prejel skakalec Timi Zajc, najuspešnejša športnica je postala slovenska nogometna reprezentantka Sara Agrež. Naziva najuspešnejše ekipe so se razveselile članice Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska SIP Šempeter.
Na prireditvi v Domu II. slovenskega tabora Žalec sta priznanji za dolgoletno uspešno delo v športu prejela še Tomaž Melavc za vodenje
odbojkarskih sodnikov in Beno Božič za dolgoletno delo kot odbojkarski trener. Priznanje za življenjsko delo je prejela Jelka Ogrizek za več kot 30-letno delo v Športnem društvu Petrovče.
Športnike in obiskovalce je pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos, medtem ko je bil osrednji športni gost direktor kolesarske dirke Po Sloveniji Bogdan Fink. Zanimivo in zabavno prireditev je povezoval uspešen družinsko--športni tandem - Franci in Jan Podbrežnik.
ŠO
Alya je pesem Dobro jutro, življenje zapela kar z občinstvom.
Zapeli, zaplesali in pomagali
Že deseti dobrodelni koncert v organizaciji Dobrodelnega županovega sklada Polzela, ki je bil v nedeljo zvečer, je k sodelovanju privabil zanimive in raznovrstne goste. Nedeljski večer je v županov dobrodelni sklad prinesel malo manj kot šest tisoč evrov.
Na odru so nastopili tako najmlajši izvajalci, med katerimi so nekateri šteli le približno štiri leta, kot odrasli uveljavljeni izvajalci. Vsi so nastopili s ciljem - s svojim nastopom pomagati pomoči potrebnim in navdušiti obiskovalce dobrodelne prireditve. Za češnjo na vrhu dobrodelne torte so poskrbeli ansambel Igor in zlati zvoki, energična pevka Alya, ki je pesem Dobro jutro, življenje zapela kar z občinstvom, in ena najvidnejših slovenskih pevk zabavne glasbe Nuška Drašček, ki je ob skladbi Tak dan zapela še francosko Apres-toi.	ŠO
Program je postregel tudi z nastopom polzelskega vrtčevskega pevskega zborčka.
Pesem mladih
V	teh dneh v mestu odmeva pesem otrok in mladih, saj Celje po nekaj letih premora spet gosti Mladinski pevski festival. Če je ta letos le v revijalni obliki, pa bodo že prihodnje leto spet na vrsti zborovska tekmovanja.
V	ponedeljek so nastopili slovenski srednješolski zbori
iz Ljubljane, Maribora, Brežic in Celja. V torek je bila v Celjskem domu tradicionalna Pesemca, območna revija osnovnošolskih zborov iz Celja, z Dobrne, iz Vojnika in Štor. Strokovno spremljavo obeh koncertov so organizatorji zaupali velenjski zboro-vodkinji Danici Pirečnik.
Novost letošnjega festivala je sodelovanje pri projektu Vseslovensko petje s srci. V nedeljo, 23. aprila, bo prvi pevski sprehod po Celju, ki se bo začel ob 11. uri na Glavnem trgu. Sodelovalo bo več kot 130 pevcev, folkloristov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol. Dan kasneje bo ob 11. uri zborovska pesem zazvenela v dvajsetih celjskih vrtcih, šolah in raz-
ličnih organizacijah ter podjetjih. Nastope bodo sodelujoči ujeli na videoposnetke, ki bodo dopolnili arhive celjskega Mladinskega pevskega festivala.
Organizatorka dogodkov je Mestna občina Celje v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, Javnim sklad RS za kulturo, Zavodom RS za šolstvo in Gimnazijo Celje - Center.
TC
Uvodne fanfare mladih glasbenikov celjske glasbene šole na Mladinskem pevskem festivalu v Celjskem domu (Foto: Robi Valenti)
Za svojo prvo skladbo so predstavili tudi videospot. (Foto: Luka Hernet)
Novo poglavje šentjurskih rokerjev
Člani zasedbe Demm, ki prihajajo iz občine Šentjur in okolice, predstavljajo svojo prvo pesem z naslovom Za tebe v torek ne ostajam.
Člani skupine Jan Kolbič s Ponikve, Urban Kavkler iz Makol ter Tilen Potočnik in Marko Brglez iz Dolge Gore so v preteklosti ustvarjali pod imenom Lesni štromi. Pod nekdanjim imenom zasedbe so priredili svoj prvi koncert in sodelovali na natečaju Šourock, kjer so se uvrstili v finale, in na natečaju Citybend, kjer so lani postali zmagovalci po izboru poslušalcev. Po prvih pozitivnih odzivih so se glasbe lotili še resneje. Njihova skladba z naslovoma Za tebe v torek ne obstajam govori o mladosti, naivnosti, lažnem sprenevedanju in grenkem priokusu simpatij.	TS