Ncprodgnia <Huiigl& Približno 600 km od indijskega giat nega mesta Kalkutta se razprostira na potu na Darjeling, ob vznožju Himalaje pogorja ležečega anglcškega zdravilišča, znana džungla »Rayama«. Treba hoditi dobre 4 dni peš skozi gosti pragozd, da prideš do pokrajine, ki je zaznamovana na kartah pod iraenora: Kačji'gozd. Pravljica pripoveduje, da prebiva v notrajnosti gozda beli človeški prarod. Nobeden še doslej ni videl teh Ijudi. Pa tudi ni verjetno, da bi sa upal bivati človek v tem najbolj nevar nem kraju. Po džungli kar mrgoli kaC vseh vrst in opic. Trdijo, da so neomejene gospodarice te sicer j-odovitne in še do danes popolnoma neizrabljcne in nedotaknjene džungle: kače, š-korpijoni in orjaške pijavke. Ta gole.zen se plazi v takih množinah, da se upajo med njo pvebivati v stalni smrtni nevarnosti le še pantri in tigri. Zverjad je v neprestanem boju s kačami, škorpijoni t,er pijavkami. Popol.Kmia izključeno je, da bi prodrl človek živ skozi džunglo. Železnica se izogne v krogu Kačjemu gozdu. Lui dje imajo pred to džunglo tak strali, da se ne upa nikdo niti v bližino. Na da se preceniti število živali, ki umirajo dnevno od kačjega strupa aii ob.iema. Ako ue ovije orjaška kača krog telesa panfra ali tigra, je žival izgubljena. Poleg kač se lahko držijo v džungli škorpijoni in pijavke, ker je tudi ta go lazen enako nevarna. Vzdržuje se tukaj beli škorpijon, kojega pik je smrten tekom pol ure. Pijavke dosežejo, ako dorastejo, debelost mcške roke. Po 20 do 30 pijavk skupaj sc zakadi v plen in mu izsesajo kri pri živem telesu. Omenjena golazen bi se v džungii po letih tak«j razmnožila, da bi posiala nevarnost tudi za sosedne kraje. V tem oziru je priskočila na pomoč narava sama. V velikih množinah se podijo po strahovitem Kačjem gozdu majhne opice, ki jih imenujejo mungo. Mungo je največji sovražnik vseh vrst kač. Z drevesa se požene največji in najboli štrupeni kači za vrat in jo usmrti a zobmi. Te opice se ne preživljajo s kačami, ampak jih samo neusmiljeno preganjajo ter uničujejo.