Št./№ 3 Marec/Marzo 2002 letnik/anno XII Na prostoru sedanje portoroške ploščadi - trga Prekomorskih brigad je bil nekje do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja park s palmami, ribnikom in vodometom. Potem se je z velikimi gradbenimi posegi podoba kraja popolnoma spremenila. Zdaj se razmišlja o novi ureditvi zelenic. Kot da bi bil Portorož brezoseben, nevsebinski... Vsak bi v njem nekaj po svoje pre-krojeval ali celo odkrival toplo vodo, kot da se od prednamcev ne bi imeli česa naučiti in potem nadgrajevati, popravljati, dopolnjevati, ne pa da začenjamo na novo... IZ VSEBINE: шг Nas bodo opeharili še za obalo? car Turizem, tretja strateška dejavnost koprskega Istrabenza взг Naši obrazi: Kristina Prelc, Milan Derkovič oar Nova ureditev zelenic: Brez namakalnega sistema bo vse zaman car Hoteli Piran so se izkopali iz najhujšega car Avditorij kot blagovna znamka - breme ali premoženje? шг Velika noč изг Globalizacija v glasbi car Pisma Portorožanu ŽELIMO VAM SONČNO POMLAD IN LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE. KLIMA NAPRAVE 195 000 SIT (montaža in DDV vključena v ccm PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA GORENJE - brezplačno svetovanje in ogled prostorov - servis in vzdrževanje zagotovljen - garancija do 5 let CENTRALNO OGREVANJE Ugodni krediti Banke Koper: - 12 mesecev T+0% - 24 mesecev T+3% - 36 mesecev T+4% TRAMONTAL d.o.o. Scmova 23, Lucija GSM: 041/628-658 Nas bodo opeharili še za obalo? Verjetno je bralcem znano, da se nam v Sloveniji v prihodnjih mesecih obeta nov zakon, ki je po svoji vsebini še kako pomemben za naše kraje, saj je predmet tega zakona med drugim tudi določitev priobalnega zemljišča. Beseda teče o Zakonu o vodah, ki bo v marsičem vplival na odnos ljudi do slovenskega morja in obale. Bojim se, da negativno. Moja bojazen je še toliko bolj utemeljena, ker smo v preteklosti pravico do svobodnega pristopa k obali in koriščenja našega morja jemali kot nekaj samoumevnega. Pravzaprav niti ni čudno, če smo Primorci politično dokaj apatični, saj takšnega arogantnega vedenja, kot smo ga sedaj deležni od naše, slovenske vlade v tem zakonu, nismo vajeni niti iz časov fašizma, kajti celo Mussoli-niju ni padlo na pamet, da bi ljudem preprečeval svobodno gibanje ob morski obali. Tako postaja danes očitno, da imamo v Sloveniji ponovno opraviti s političnim enoumjem in strahopetno opozicijo, ki si zaradi lastnih interesov ne upa dvigniti glasu proti v nebo vpijočim krivicam. In to na vseh področjih. Iz dneva v dan se ljudem manjšajo pravice, pa ni prav nikogar, ki bi proti temu nasprotoval! Sedaj so se znesli nad 42 kilometrov dolgo, zaenkrat še slovensko obalo. Pravijo, da je vse potrebno lastniniti. Tudi slovensko obalo. Tako teh nekaj kilometrov obale ne bo več javno dobro, ampak bo - nasprotno - zasebna lastnina bogatejših posameznikov in dobro- stoječih podjetij. Najbrž ne slovenskih. Kaj bo to pomenilo za nas navadne ljudi, ki smo s srcem povezani z morjem in obalo, v tem trenutku le malokdo ve. Vsekakor bo konec tistih lepih večernih sprehodov ob morju, ki ti jih ni smel in mogel braniti prav nihče. V duhu novega časa in predlaganega zakona je vodstvo avtokampa v Luciji že pričelo prakticirati še ne sprejeti zakon tako, da so lepo sprehajalno pot tik ob morju presekali s kovinsko ograjo, zavarovano z debelo verigo. Kod naj jo mahne sprehajalec, pa je vodstvu avtokampa figo mar. In kaj konkretno o širini in pristopu k morski obali določa predlagani Zakon o vodah? V 28. členu zakon sicer formalno še predvideva ozek pas petnajstih metrov ob vodni črti, kjer lastninska pravica ne bi bila mogoča. Vendar pa je Vlada Republike Slovenije že vložila amandma na zakon in predlagala, da lahko kljub določilu zakona in po lastni presoji privatizira še zadnjih petnajst metrov nekdaj naše, družbene obale. Tako se tiho, brez večje publicitete dogajajo spremembe, ki jih v ozadju diktirajo mogočneži, ki Slovenije in njenih ljudi nimajo radi. In zaman boste pričakovali glas protesta iz ust vidnejših politikov s primorskega konca. Zakaj recimo molčita Franco in Aurelio Juri, ko pa se oglašata vedno, kadar je potrebno ljudem dopovedovati, da je nekaj slabo in narobe? Kot na primer takrat, ko sta - zaradi mojega trdnega vztrajanja, da so vasi ob reki Dragonji slovenske - ljudi javno posvarila pred mojim nacionalizmom". Očitno imamo drugačno vizijo. Moja je pač slovenska. Joško Joras Križev pot po piranskih cerkvah Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija iz Pirana je tudi letos v piranskih cerkvah pripravilo razstavo Križev pot, ki so jo odprli v petek 22. marca, lahko pa si jo ogledate vsak dan med 10. in 19. uro vse do 7. aprila. Razstavo sta v piranski župnijski cerkvi sv. Jurija odprla dr. Ivan Likar, predstavnik koprske škofije in dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodne galerije v Ljubljani. Kulturni program pa sta popestrila igralec Boris Cavazza in stolni pevski zbor Štefan Kovač iz Kopra pod vodstvom Mirana Bordona. Likovna dela križevega pota so postavljena v naslednjih piranskih cerkvah: • v župnijski cerkvi sv. Jurija - Mira Ličen-Krmpotič, akademska slikarka, • v krstilnici sv. Janeza Krstnika - Lojze Čemažar, akademski slikar, • v cerkvi sv. Štefana - p. Ambrož Testen, slikar, • v cerkvi sv. Petra - piranski gotski Križani iz 14. stoletja, • v cerkvi sv. Marije Tolažnice - Krištof Zupet, akademski slikar, • v cerkvi Marije Snežne - Mirsad Begič, akademski kipar, • v Minoritskem samostanu sv. Frančiška - Valentin Oman, akademski slikar. Dominantno obdobje koprskega Istrabenza Turizem, tretja strateška dejavnost družbe Janko Kosmina, prvi mož koprskega holdinga Istrabenz d.d., je na nedavni tiskovni konferenci zatrdil, da nameravajo še okrepiti poslovno udeležbo v turizmu. Turizem za Istrabenz ni nič več samo 'priboljšek', kot je sprva kazalo, marveč je postal poleg nafte in plina njihova tretja strateška dejavnost. Istrabenz doživlja pravi poslovni razcvet. Lansko leto bo ostalo v spominu kot najuspešnejše v 53-letni zgodovini podjetja. "Družba je ustvarila za 6,832 milijarde tolarjev prihodkov, s čimer je za 175 odstotkov presegla prihodke iz leta 2000 in za 110 odstotkov lanski plan. Čisti dobiček je znašal 4,468 milijarde tolarjev. Skupna sredstva družbe so ob koncu lanskega leta znašala 43,3 milijarde tolarjev in so v primerjavi s predhodnim letom porasla kar za 63 odstotkov. Uspešni poslovni rezultati so sad organiziranosti družbe, ki temelji na sklepih vodstva izpred 10-12 let, ko smo se odločili za razpršitev naložb ter za to, da se ne ukvarjamo zgolj z naftnimi proizvodi. Glede na to da ima hol-dinška družba velik del svojih sredstev angažiranih v finančnih naložbah, je čisti dobiček predvsem rezultat prihodkov od financiranja. V teh prihodkih so vključene tako udeležbe v dobičkih odvisnih družb, kot tudi izplačane dividende ter realizirani kapitalski dobički, doseženi s prodajo naložb v letu 2001, v prvi vrsti prodaje delnic družbe Si.Mobil ter deloma delnic Banke Koper," je povedal Kosmina. Glede vključevanja v turizem, je Kosmina dejal, da je njihova strategija jasna. "Istrabenz bo vlagal le tja, kjer bodo vnaprej znane možnosti razvoja. Od namere, da bi kupili Hotel Belevedere Izola in Marino Portorož, smo odstopili, ker so bila pričakovanja obstoječih lastnikov špekulativna. Mislili so, da bo Istrabenz plačal vsako ceno. Prav tako se nismo mogli dogovoriti za ceno in druge pogoje glede zemljišča Toncity (nasproti sodišča v Kopru, op.p.). Na drugi strani potekajo pogovori o prevzemu hotela Adria Con- vent v Ankaranu." Kosmina je spregovoril tudi o čedalje večji prisotnosti Istrabenza v slovenski turistični prestolnici. Istrabenz je že večinski lastnik Hotelov Morje, v njihovi lasti je 52,15 odstotka delnic. Po Hotelih Morje ali sami pa so kupili tudi 51,21 odstotka delnic Hotelov Palace, drugega največjega portoroškega hotelskega podjetja. Da jim ni zgolj za dobiček, dokazujejo tudi njihove aktivnosti okrog portoroškega letališča. Letošnjega januarja so skupaj s partnerji podpisali pismo o nameri o razvoju portoroškega letališča. Po tem projektu naj bi podaljšali letališko stezo (s 1.200 na 1.400 metrov) ter obnovili in razširili letališka poslopja ter parkirišča za letala. Investicijo ocenjujejo na 600 milijonov tolarjev. Potem naj bi postalo mednarodno regionalno letališče, na katerem bi pristajala tudi 60 sedežna letala. Vse to naj bi pospešilo turistični razvoj cele regije. "Naše ambicije prevzemov turističnih podjetij in sploh naša udeležba v turizmu je zaenkrat omejena na obalno-kraško območje, od Obale do Postojne. Prepričan sem, da bi morali na tem območju poenotiti turistično ponudbo, kar bi prineslo sinergijske učinke. Sami načrtujemo oblikovanje turističnega holdinga, krovnega podjetja, ki bi vključevalo vsa podjetja s turistično dejavnostjo v okviru Skupine Istrabenz." je dejal Janko Kosmina, ki se po dolgih letih počasi poslavlja od vodilnega mesta v Istrabenzu. Kot je znano, bo letošnjega junija 'žezlo' predal Igorju Bavčarju. Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Priporočajo se z najboljšimi željami za velikonočne praznike. 0 razvoju Ne razmišljajmo ekonomsko in o razvoju kot o nečem dobrem. Razvoj je pot režima. Razvoj uničuje okolje. Pravi razvoj je razvoj nerazvitosti. Zakaj ne gremo na turizem v Detroit, ampak v nerazvite kraje? Ker je tam lepše. Razvit kraj je uničen kraj. Za 5 % je razvoj dober, za 95 % pa pomeni razvoj uničevanje, padanje. Največji razvoj je, če ohranimo naravo nerazvitih, (dr. Tonči A. Kuzmanič na Večeru z gostom v portoroškem Avditoriju 25. februarja letos). Z dnevnega reda zadnje seje sveta Občine Piran: Največ prostorskih zadev Na dnevnem redu 27. redne seje občinskega sveta Občine Piran, ki je sklicana 28. marca, so številni prostorski akti. Prvič bodo svetniki obravnavali Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa-Pacug (javna obravnava je bila pred poldrugim letom tako v piranski kot portoroški krajevni skupnosti), drugič pa bodo obravnavali Odlok ureditvenega načrta Sečovlje - Košta, na katerega so imeli Sečoveljčani kar precej pripomb. Tik pred sprejemom je tudi Odlok o začasni zemeljski deponiji v območju sečo-veljskega letališča, o kateri tamkajšnji prebivalci prav tako nimajo najboljšega mnenja. Vrsto pripomb so imeli tudi sosedje objekta Virginija v Portorožu, zdaj pa bodo občinski svetniki v prvem branju obravnavali spremembo odloka zazidalnega načrta, ki predvideva ureditev propadajoče Virginije. Na dnevnem redu je tudi drugo branje spremembe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za turistično stanovanjsko območje Riviera -Hotel Slovenija in predlog ugotovitvenega sklepa o odstopanju od Grafičnega dela spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran, ker je bilo ugotovljeno, da je pri pripravi plana prišlo do napak. V nadaljevanju bo razprava tekla o oskrbi s pitno vodo in statutu Javnega podjetja Okolje Piran. V točki Premoženjsko pravne zadeve bodo odločali o menjavi zemljišč (za dva prosilca: Gianni Perosa in Valerij Pucer), o odplačnem prenosu funkcionalnih zemljišč (Marija Frisch, Artes nepremičnine d.o.o. Portorož, Vladimir Pleničar, Anton Bevec, Anton Špeh, Valter Škvor, družina Pergar, Damjan Makovec, Gregor in Majda Fajfer), o izločitvi zemljišč iz režima javnega dobra (prosilec družina Spinelli), o ureditvi premoženjskega stanja (Hoteli Bernardin d.d. in Marina Portorož d.d.). Po hitrem postopku bodo odločali o uporabi sredstev proračunske rezerve za sanacijo brežin (na piranski Punti pod cerkvijo sv. Jurija, na strmem delu ulice Pot pomorščakov v Portorožu) in za popravilo uničenih bankin, ureditev odvodnjavanja ter sanacijo vozišča na cesti Lucija -Korte. Svetniki bi naj potrdili veljavni odlok, s katerim je piranska občina razdeljena na štiri volilne enote, predlagana pa je tudi sprememba odloka o občinskih priznanjih, po kateri bi nagrajenemu pripadal tudi denar (letos bi prejemnik Zlatega grba prejel nagrado v višini 400 tisoč tolarjev bruto). L.S.Z. Mercator Mercator Degro d.d. najboljši sosed vam želi toplo pomlad in veselo velikono no praznovanje. SEDEŽ LDS SE JE PRESELIL V OBRTNO CONO Izvršni odbor in svet občinskega odbora piranske Liberalno demokratske stranke sta se 12. marca prvič sestala v svojih novih prostorih na Liminjanski cesti v Luciji (Obrtna cona), kamor se je preselil strankin sedež. Na nedavnem sestanku so vodilni piranske LDS ocenili, da so bili na nedavnem kongresu svoje stranke v Portorožu uspešni, saj so dosegli, da je kongres sprejel dva za naše območje pomembna dokumenta: Turizem priložnost za trajnostni razvoj in Slovenska Istra, priložnost za razvoj in partnerstvo. Za piransko LDS pa je priznanje tudi izvolitev njihove članice Jane Tolja v svet stranke. Na drugi strani pa so v piranskem LDS ogorčeni nad odločitvijo senata portoroške Fakultete za pomorstvo in promet, da se ne priključijo ustanavljajoči se Primorski univerzi. Od najvišjega organa te visokošolske inštitucije -akademskega sveta - bodo zahtevali ponovno pretehtanje te po njihovem mnenju neprimerne odločitve. O NAJBOLJ RAZŠIRJENI ČLOVEŠKI LASTNOSTI (poljudnoznanstvena razprava) April se začne s praznikom lažnivcev; ljudje pravijo, da jih še nikdar ni bilo toliko na svetu. Ako naj bi ta ocena povsem odgovarjala resnici, bi se morala glasiti takole: še nikdar nismo toliko vedeli o tem, kako lažemo drug drugemu! Da ni krivda v nas marveč izven nas, je več kot na dlani! Kdo nas sili v laž - lastna pokvarjenost ali pa morda okoliščine, katerih nismo sami ustvarili (kaj šele, da bi si jih želeli!)? Odgovor menda poznamo! O tem, da se je laž pojavila istočasno kot človeštvo, priča že prastara, osma božja zapoved, ki žuga proti tej razvadi. Kot je jelenova obramba ostro rogovje in zajčeva hitre noge, tako si je človeški nagon po samoohranitvi izbral za pomočnika potvarjanje resnice. Neka raziskava je pokazala (neverjetno, kaj vse pride raziskovalcem prav, da zapolnijo svoj delavnik!), da največ lažemo na delovnem mestu. Avtor te raziskave je bržkone upošteval dejstvo, da prijateljem, sorodnikom in članom družine med tednom sploh ne utegnemo lagati, saj naša služba terja od nas osem do deset ur dnevno; doma torej lažemo le ob koncu tedna (razen ako v teh dneh ne načrtujemo prepirov, za katere prav tako ni časa med tednom). Od vseh laži, izrečenih na delovnem mestu, je približno šestdeset odstotkov namenjenih nadrejenim, trideset zunanjim strankam in le deset sodelavcem (bržkone zato, ker nas imajo bolj na očeh in nas dobro poznajo, zaradi česar laž nima pravega smisla in učinka). Če smo na vodilnem mestu, je stvar drugačna: tedaj največ lažemo podrejenim (o čemer obstaja nešteto dokazov), sledijo zunanji partnerji in šele nato ožji sodelavci oziroma nadrejeni. Sicer pa velja, da osebe na vodilnih položajih na splošno zelo malo lažejo med svojim delovnim časom (človek posumi, da se je avtor pogovarjal v glavnem z vodji potapljaških društev, za katera se ve, kje je njihovo delovno mesto...). Raziskava pa je ugotovila še nekaj razveseljivega: skoraj vse laži, ki jih človek blekne vsak dan in v povprečnih okoliščinah (ko torej ni zasačen pri kaznivem ali nemoralnem dejanju ali ko ni v hudi stiski), so neškodljive, blage in večinoma celo pripomorejo k boljšemu počutju sogovornika (na primer: "Joj, gospod šef, kako sveži ste videti danes!"). Skratka, nič novega niso odkrili - pobrali pa so masten honorar! Ljudje že sami vemo, da drobne neresnice včasih čudežno rešijo razpoloženje, vrnejo izgubljeno voljo do nadaljevanja poti, pomirijo veter, predno se razbesni v uničujoč orkan. Vemo tudi, da se velika, predrzna laž prej ali slej obrne proti lažnivcu samemu; pametni in dobro misleči se je torej vzdrži (včasih iz moralnih pomislekov, včasih iz čisto praktičnih razlogov). Skratka, tudi za laž velja stara resnica: ne pretiravaj z užitki in zabavo! Sonja Požar, Lucija BENCINSKI SERVIS PORTOROŽ NUDI: V Portorožu, Fizine 17 • oskrbo z gorivom, 9 nakup gospodinjskega plina * izbor različnih izdelkov v mini marketu • osvežitev v BOLERO BARU enota v Piranu * prodajo goriva za ladje na pomolu * prodajo kurilnega olja Informacije na tel. št.: 674-86-50 in 041/884-571. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo. Želimo pa vam tudi lepe velikonočne praznike. Natečaj za najboljši slovenski spominek Turistična zveza Slovenije je razpisala javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2002. Na natečaju lahko sodelujete s spominki in zamislimi, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, kraj ali regijo, Slovenijo kot turistično deželo in jih je mogoče izdelati v poljubni količini za prodajo. Pogoj pa je tudi, da niso bili javno predstavljeni že kje drugje. Trije spominki, ki jih bo kot najboljše ocenila petčlanska strokovna žirija, bodo nagrajeni s po 300.000, 200.000 in 100.000 Sit. Rok za dostavo spominkov na sedežu Turistične zveze Slovenije na Miklošičevi 38 v Ljubljani je 15. junij. PRV0APRILSKA??? V Avditoriju preurejajo svoje dvorane v hotelske sobe. Hoteli Bernardin in Hoteli Morje gradijo nove in nove kongresne dvorane, sob je premalo, zato se je vodstvo Avditorija odločilo, da zaokroži turistično ponudbo Portoroža z dodatnimi spalnimi zmogljivostmi... Skladno z dolgoročno strategijo o dolgoročnem razvoju turističnega gospodarstva v Sloveniji, ki obeta v Portorožu novih 3500 postelj. "Moje srce se bo s človekom smejalo ali trpelo..." Vsi jo poznamo kot sestro portoroškega župnika, gospoda Franca Prelca. Kdor jo spozna pobliže, ve, da lahko pri njej spije najboljši čaj v Portorožu, da ga bodo pri njej vselej pričakala odprta vrata in topla beseda, ki včasih dela čudeže. Takšna je Kristina Prelc, rojena februarja pred sedemdesetimi leti v Podgradu pri Vremah. Kristina izhaja iz velike družine: bilo jih je devet otrok- pet bratov in štiri sestre, ena je umrla že kot dojenček. "Moja mama je kot mlado dekle hotela v samostan, vendar se je potem raje odločila, da bo imela svojo družino, saj si je vedno želela veliko otrok. Poročila se je v malo vasico Podgrad in prinesla vanjo veliko življenja. Bila je razgledana, požrtvovalna in mila. Na kulturnem področju je dekleta iz vasi učila igre, nov veter je prinesla tudi v kmetovanje, saj je od doma prinesla razna nova semena, kakršnih prej v Podgradu niso poznali. Mama je bila tudi več let babica za vse okoliške vasi in je tako pomagala pri porodih. Bila je tudi dobra šivilja: šivala in krojila je za vse v vasi. Če pa se je kdo ranil ali poškodoval, je pritekel k naši mami, saj v vasi nismo imeli zdravnika, ona pa je bila prava mojstrica v pripravljanju zelišč", se Kristina z ljubeznijo spominja svoje matere. Danes pa njeni otroci nadaljujejo tradicijo nabiranja zelišč in pripravljanja čajev. Kristinin spomin seže nazaj v otroštvo, ko so hodili k maši v uro hoda oddaljeno cerkev in jim je mati med potjo pripovedovala zgodbe. Ob zimskih večerih je našla čas za igro s svojimi otroki, prebirala pa jim je tudi sveto pismo, ki je bilo zanjo knjiga življenja. "Spominjam se tudi, da se je med vojno k nam zatekel ranjen partizan, mama pa ga je šest mesecev zdravila in negovala," nadaljuje Kristina s svojimi spomini na mater. Očeta se spominja kot močnega in odločnega značaja, vztrajnega in dobrega po srcu. "Kar je name in vse nas otroke najbolj vplivalo, je bil razumevajoč odnos medsebojne ljubezni staršev. Otroci smo prav čutili, kako se imata starša rada. Oče nas je vzgajal brez besed, vedno samo z vzgledom. Starša si nista nikoli prišla navzkriž o vzgoji nas otrok," pripoveduje naša sogovornica, "naša hiša je imela vedno odprta vrata za vsakega popotnika - v vsakem smo sprejemali Jezusa - tako da je bila naša hiša vedno registrirana kot planinska transverzala." Sestre in bratje so bili med sabo zelo navezani, kar so še danes. Vsi se še vračajo na domačijo, kjer sedaj gospodari eden od bratov. Dva od bratov sta se odločila za duhovniški poklic, dve sestri pa za služenje v cerkvi kot katehisti-nji in gospodinji. "Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da boste služili v cerkvi? Ali si niste želeli ustvariti lastne družine?" podrezamo vanjo. "Kot mlado dekle sem veliko premišljevala o poklicih. Veliko let je preteklo, da sem prišla do jasne odločitve, ki je ne obžalujem. Nekaj let je hodil k meni vasovat fant, ki sem ga imela zelo rada, vendar sem v sebi čutila, da poroka ni moja pot. Premišljevala sem tudi o redovniškem poklicu. Ko pa sem imela možnost redovništvo spoznati pobliže, sem ugotovila, da tudi ta pot ni prava zame. Potem mi je umrl oče in na domačiji sva ostali sami z mamo. Skrb za dom in brate, ki so študirali, je ostala na meni in mami. Seznanila sem se z duhovnostjo Mariji- nega dela in začutila sem, da bi to lahko bila prava pot. Spoznala sem namreč, da ni pomembno, kateri poklic imam, pomembna je dobrota in odprtost za sočloveka. Začutila sem željo pomagati vsem, ki me potrebujejo, da bi bila nekomu na razpolago ob vsakem trenutku dneva. Vrata našega župnišča so vedno odprta, vsak je dobrodošel. Naj prinese v hišo smeh ali trpljenje - moje srce se bo z njim smejalo ali trpelo. Tudi sedaj, ko v naši župniji pnjihovo stisko in želim jim biti kot mati, oni pa so kot moji otroci. Pa veselje, ki ga doživljam ob naših veroučencih... Koliko lepih trenutkov sem doživela z njimi!" nam gospa Kristina izpove svoje življenje. Heidi Mikuš Družina naše sogovornice Kristine Prelc iz časov njenega otroštva (fotografija je bila posneta leta 1947). Njo lahko spoznamo v dekletu v zadnji vrsti (prva z desne, za očetom), poleg nje je brat Milan (tudi on je duhovnik; od upokojitve pred dvema letoma živi tudi on v portoroški župniji), portoroški duhovnik oče Franc pa je v prvi vrsti (prvi z desne). NAŠI OBRAZ SOF V SOLINAH 90 let Milana Derkoviča, Zasavca ob morju: Pomembne so drobne stvari Lucijčan Milan Derkovič je na Valentinovo (14.februarja) praznoval 90 let. Kljub letom ga odlikujeta izjemna pronicljivost in čut za urejenost in življenje kraja. Ob vsakodnevnih sprehodih s svojo psičko Dodi - po tem ga Lucijčani najbolje poznajo - opaža razne stvari, tudi pomanjkljivosti, ki bi jih odgovorni z malo truda in denarja zlahka odpravili. Prav njegovo opozarjanje je v veliki meri botrovalo, da so ob obali in drugod postavili klopi. Starejši občani in turisti, ki se sprehajajo po naših čudovitih obalah, se radi spo-čijejo, pokramljajo, pravi. Preden so postavili ali zamenjali uničene klopi, se je človek lahko usedel le na pločnik. Redno tedensko čisti vodnjak v parku v bližini semafori-ziranega križišča v Luciji. Zaradi stoječe vode in zelene sluzi, ki se nabira, se je že veliko ptic zastrupilo in poginilo. Zakaj fontane nihče čisti? In bližnja hiša, Bog se je usmili!? Zakaj se je po desetih letih, kar so jo zapustili stanovalci, in po treh letih od velikega požara ne obnovi? Hiša je vir nesnage in zalege in s tem bolezni! Derkovič si postavlja še veliko tovrstnih vprašanj. Od vsega pa ga morda še najbolj zaznamuje velika ljubezen do živali. To na primer dokazuje njegovo nekdanje predsednikovanje društvu proti mučenju živali. Človeka sodi po tem, kakšen odnos ima do živali. V galebih in golobih vidi okras kraja, zato bi morali imeti poseben odnos do njih. Posebno poglavje so race v kanalu Fazan. Ima jih preštete! V trenutku, ko to pišemo, jih je 85. Na svojem obhodu jih vsakodnevno hrani s starim kruhom. Race so se že privadile okusne hrane, ki točno ob določeni uri kar "prileti" z neba; nanjo čakajo na treh različnih koncih kanala. Derkovič se je rodil leta 1912 v Zagorju ob Savi. Na Obalo je prišel leta 1953, še v takratno Svobodno tržaško ozemlje - Derkovič, njegova psička Dodi (levo) in psica Punči, ki se večkrat pridruži tej vsakodnevni karavani. STO, in kot poslovodja takoj prevzel trgovino v Piranu (na mestu, kjer je danes banka). Trgovini je ostal zvest do upokojitve leta 1972. Vselej so mu zaupali najodgovornejša dela in naloge, kljub temu da ni bil včlanjen v takratno komunistično partijo in da je veren. Na "priporočila", da bi se bilo vendarle dobro včlaniti, je odgovarjal jasno in glasno: "Sem trgovec, ne partijec!" Hud življenjski udarec je doživel 20. februarja 1990. Vinjen voznik je do smrti povozil njegovo ženo Jožico, s katero sta bila poročena dolgih 52 let. To je bila res huda preizkušnja. Ljubljeno ženo na razne načine ohranja v živem spominu. Nadomestil jo je z veliko ljubeznijo do ljudi, živali in kraja. Za konec pa je naš sogovornik Milan Derkovič nekaj misli želel posredovati še svojim sokrajanom, da bi skupaj naredili svoj kraj prijetnejši za vse: "Mislim, da bi morali prebivalci tesneje živeti s svojim krajem. Tako bi počasi spoznali, kako je pravzaprav lep. Živimo v turističnem kraju in smo zato vsi nekakšni turistični delavci. Do turistov moramo biti prijazni, z veseljem jim moramo postreči s to ali ono informacijo, če jo zaprosijo. K lepemu občutku bi lahko svoje dodala tudi policija. Mar ne bi bilo čudovito, če bi dva strumna policista vsakodnevno obhodila kraj, turistom postregla s kakšno informacijo, pri vseh pa krepila občutek varnosti in pripadnosti kraju?" Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič "A prideste?" so vabili organizatorji SOF-a 14. marca na Primorski večer v soline na Sečo, v bivšo halo tovarne Droga (domačini smo ji rekli Začimba), ki jo je nedavno kupil lokalni premožnež. Vam ne pride na misel, kaj na bi ta SOF pomenil?! Tudi nam ni prvi hip, ko nas je v uredništvo poklical razburjeni prebivalec Seče in nam potožil, da je bilo to, kar so SOF-ovci ponoči 14. marca uprizorili v krajinskem parku, pravi "urnebes", popolno onesnaženje s hrupom, necivilizirano, nekulturno obnašanje "rulje". SOF je kratica za Slovenski oglaševalski festival, tokratni je bil že enajsti, ki je letos zbral okoli 700 udeležencev. Potekal je v kongresnem centru na Bernardinu, za svojo velezabavo pa si je - na Slovenskem najbolj "in" druščina izbrala sebi primeren "in" ambient. Kje neki bi lahko našli bolj "odštekano" mesto za zabavo, kot so soline?! Tako so one noči v Sečo vozili avtomobili in avtobusi polni nore zabave željnih in žejnih oglaševalcev in dodobra splašili ptice in do kraja razburili tamkajšnje idiličnega miru navajene prebivalce. Dovoljenja za ta Primorski večer v krajinskem parku menda organizatorji niso imeli, na upravni enoti Piran (ki je zdaj v Luciji) pa so krajanom rekli, da ga organizatorji niti niso potrebovali, saj je bila to zabava internega (?!) značaja... Razgrajanje do najvišjih decibelov razigranih veseljakov pa naj bi sodilo le v kršitev, ki se ji reče kaljenje nočnega reda in miru. Ljudje na Seči so se zaradi tolikšne brezobzirnosti razburili, poklicali so tudi policiji... H komu pa naj se po pomoč obrnejo ptice: race, sive gosi...? L.S.Z. Nova ureditev zelenih površin BREZ NAMAKALNEGA SISTEMA BO VSE ZAMAN... Glavna ugotovitev lanske delavnice študentov za krajinarsko arhitekturo, ki sta jo pripravila Občina Piran in Hortikulturno društvo Portorož, je bila, da je zelene površine treba celovito prenoviti. Od tod odločitev piranske občine, da naroči projekt ureditve portoroške zelenice sredi štiripasovnice; od območja pred hotelom Metropol do Hotela Marko z možnostjo nadaljevanja v Lucijo. Nostalgija z elementi modernega Občina Piran je načrtovanje zamisli, kako urediti zelene površine - najprej sredi prometnice skozi Portorož, kasneje pa tudi drugih zelenic - na podlagi pozivnega natečaja zaupala ljubljanskemu podjetju Populus, ki je bilo najugodnejše (za projekt je piranska Občina Na zelenici sredi cestišča bi po zamisli projektantke mag. Darje Marinček Prosenc ostale palme in viseče cedre, ohranili bi tudi vrtnice, ki simbolizirajo ime portoroškega letovišča. Presadili pa bi oleandre, ki s svojo bujno rastjo po mnenju nekaterih ovirajo promet, drugi pa menijo, da so trpežna sredozemska grmovnica, ki - kot malokatera - vzdrži neznosne tukajšnje poletne razmere. Ta del zelenice nasproti parka pred starim Palece hotelom bi naj postal najbolj atraktiven. Če bo šlo po načrtih piranske občine, bi to zelenico in del v območju hotelov Morje, preuredili še to pomlad. ki bi jih obrobljale prosto rasteče živice: sivke, santoline in drugo rastje, ki prenaša žgoče sonce. Načrtovalka ohranja sedanje viseče cedre in palme, uvaja pa likovno nov element - stožec (zato predvideva zasaditev stožča-stih tis) -, ki bi se kot rdeča nit pojavljal po vsej zelenici. Seveda ohranja tudi vrtnice, s katerimi je ime kraja - Portorož - simbolično močno povezano. Celo več: kasneje bi na zelenici pri stavbi Krajevne skupnosti Portorož lahko uredili rozarij (mimogrede: zamisel ni nova), kjer bi gojili najrazličnejše vrste vrtnic, predstavili pa bi jih tudi z njihovimi botaničnimi imeni. Naj-privlačnejši del zelenice bi naj nastal v območju pred hotelom Palace. Pogoj nove ureditve pa je vzpostavitev učinkovitega namakalnega sistema (vsi dosedanji poskusi so se izkazali kot neuporabni), kajti sredi ceste so pogoji za rastline zares hudi: Prva faza ureditve še to pomlad Novo ureditev je mogoče uresničevati postopoma, zato si županja Vojka Štular prizadeva, da bi del zelenice preoblikovali še to pomlad, hkrati z obnavljanjem javne razsvetljave, ki bo v portoroškem centru potekala predvidoma v aprilu. Direktor portoroškega Casinoja, Aldo Babič je menil, da je zdaj -potem ko so hotelska podjetja uredila vsak svoj košček prostora - pravi čas, da začnemo z urejanjem vsega kraja. Tako naj bi torej do letošnje glavne sezone na novo uredili predel v območju pred hoteli Morje in starega Palača, za kar bi bilo treba odšteti nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev. Ocena stroškov za uresničitev celotnega projekta pa je bila še precej nejasna; giblje se okoli 35 milijonov tolarjev. Občina kot glavni nosilec naložbe seveda pričakuje, da bodo zamisel finančno podprla tudi turistična podjetja, saj je lep in urejen kraj v interesu vseh. Pa vzdrževanje? Odgovora na vprašanje Mitje Jančarja, člana sveta portoroške krajevne skupnosti, kolikšni bodo potem stroški vzdrževanja novo urejene zelenice, ni bilo. Čeprav bi bilo to mogoče izračunati, saj projekt zajema 2590 kvadratnih metrov zelenih površin. Vodjo skupine delavcev, zaposlenih pri piranskem podjetju Okolje, ki so zadolženi za negovanje № zelenic, pa je skrbelo, koliko delavcev odštela 1,6 mio tolarjev) in ima tudi dobre reference. Projekt je na začetku marca predstavila mag. kraj. arhitekture Darja Marinček Prosenc, ki se z urejanjem urbanih površin ukvarja že od leta 1983 (njena zamisel je na primer Linhartova promenada v Ljubljani). Pri načrtovanju nove hortikulturne ureditve zelenice sredi portoroške prometnice, ki daje pečat celotnemu središču letovišča, se je oslonila na zgodovino in jemala elemente iz parka starega hotela Palace. Novourejene portoroške zelenice bi naj torej imele pridih nostalgičnosti z dodatkom modernejših elementov. Ob vstopanju v kraj bi moral obiskovalec dobiti vtis, da prihaja v zelo negovano območje. Na zelenici v območju pod Metropolovim gričem (Vesna) bi barvitost pričarale cvetlice, zemlje je malo, pa še ta je prepletena s kabli, povsod je beton, ki se poleti pretvori v pravcato peč, jaški... Razen tega je zdaj na zelenici pravi gozd razno raznih informativnih in prometnih tabel, ki bi jih bilo nujno zredčiti in ločiti, kaj je za obiskovalca koristno, drugo pa odstraniti. Če je prostor s tablami prenasi-čen kot zdaj, so prav za prav nekoristne. Skupino "parkovci", ki so pri piranskem Okolju zadolženi za urejanje zelenih površin, skrbi, koliko vrtnarjev bodo potrebovali za vzdrževanje na novo urejenih zelenic, ki predvidevajo strižene živice pušpana, sivke, santoline... взг bo potem potrebnih za vzdrževanje. Ze zdaj jih petero komaj zmore postoriti vse. Boris Kočevar, vodja piranskega občinskega Urada za okolje in prostor pa je menil, da bi - ob kvalitetnejši ureditvi - lahko vzdrže- wwmz Sedanje narcise na zelenici pri stavbi Krajevne skupnosti Portorož bi naj po novih načrtih nadomestile vrtnice. Tu naj bi namreč nastal rozarij. vanje bilo z manj dela učinkovitejše. Sicer pa bo uresničevanje tega projekta tudi učenje. Še največ dvomov sta o predstavljenem projektu imeli študentka krajinarstva Nina Vrhov-nik in članica portoroškega Hortikulturnega društva Jasmin Vrhovnik, ki sta sodelovali na lanskih študentskih delavnicah. Menili sta, da je avtorica predstavljene ureditve premalo ali nič črpala iz študentskih zamisli, predvsem pa ju je motil postopek, s katerim je Občina pridobila izvajalca projekta. Ta ima sedaj tudi največ možnosti, da bo ureditev zelenih površin tudi uresničil. Livija Sikur Zorman Okrogla miza o urejanju zelenic: So zelenice že zdaj nadstandarno urejene? Projekt nove ureditve zelenice, ki deli portoroško cesto in ga je pred kratkim javnosti predstavila Občina Piran, je Hortikulturno društvo Portorož vzpodbudil k pripravi okrogle mize, na kateri so se razpravljalci lotili - urejanja zelenic. Razprave, ki je bila 19. marca v lucijski krajevni skupnosti, so se poleg članov Hortikulturnega društva med drugimi udeležili še: Majda Skrinar z občinskega Urada za okolje in prostor, avtorica projekta ureditve portoroške zelenice Darja Marinček Prosenc, podžupan Občine Piran Ugo Fonda ter profesorji krajinske arhitekture - mentorji študentske delavnice, ki sta jo lani organizirala piranska Občina in portoroško hortikulturno društvo. Že ob lanski predstavitvi študentskih reši- vidnejše. Darja Marinček Prosenc je študent- Vsakodnevna idila pred Planet pubom. tev o ureditvi zelenih površin so v društvu nameravali pripraviti okroglo mizo, da bi zbrali mnenja in predloge o osnovnem konceptu podobe Portoroža in tudi Lucije. Preureditev zelenih površin je, kot je povedal predsednik hortikulturnega društva Marko Moškon, tako pomemben poseg, da bi morali pri tem sodelovati vsi: od strokovnjakov do turističnih delavcev in občanov. In zakaj so na piranski občini lani študentom zaupali iskanje rešitev za zelenice? Majda Skrinar z Urada za prostor je pojasnila, da so se tako odločili zato, ker je bilo takrat pač največ kritik na račun zelenih površin, ki jih vzdržuje podjetje Okolje in še dodala: "Nezadovoljstvo s turistično ponudbo ljudje izenačujejo z neurejenostjo zelenic..." Profesor Gazvoda, mentor študentskih delavnic, je poudaril, da so bili študentje pri načrtovanju ureditve zelenic razpeti med dva ekstrema: na eni strani realnost, ki jo predstavlja predvsem večno pomanjkanje denarja, na drugi pa želja po celovitem konceptualnem urejanju prostora. Izognili so se vzdrževanja zelenic, ker je to problem dobre vzdrževalne prakse, ampak so se raje lotili iskanja kritičnih prostorov, ki so krivi, da se govori o neurejenosti. Tak prostor je na primer Valeta, kjer bi se turistu morala najprej odpreti veduta in bi moral dobiti prvo informacijo o letovišču, pa mu pogled zastrejo ogromne table... Velik, splošno znani problem Portoroža so zaznali tudi študentje: promet. Res je, da je ta problem težko načeti. Lahko pa bi naredili prvi korak in uporabili psihološki trik: cesto bi tlakovali kot površino za pešce, na primer s kockami. To bi zagotovo vplivalo na voznike, da bi se obnašali kot v peš coni - vozili bi počasneje in pre- skim delavnicam očitala izrazito akademski pristop. Sama pa se je pri projektiranju pre-reditve portoroške zelenice morala soočiti z realnostjo: z betonom, jaški, kabli, tablami, prometom - težkimi tovornjaki in avtobusi, ki vozijo skozi kraj. Sebastjan Jeretič, eden od novih direktorjev Okolja in član sveta Občine Piran pa je opozoril, da ima naša občina - kar se tiče urejenosti zelenic - že zdaj nadstandard (v proračunu je zanje letno namenjenih 10 mio Sit). Po njegovem mnenju bi si kaj več težko privoščili. Kakšna bi naj torej bila vizija o urejanju zelenih površin v naši občini? "Ni nujno, daje vizija," je menil profesor dr. Davor Gazvoda z Biotehnične fakultete "šlo naj bi predvsem za niz odločitev, ki bi zagotavljale kontinuiteto." Te kontinuitete pa žal doslej ni bilo ne na ravni občine, še manj pa na ravni obale, kjer bi se morali opredeliti o realnih možnostih za razvoj. Livija Sikur Zorman * Novi projekt ureditve portoroške zelenice sredi štiripasovnice ohranja palme, ker se nanje ljudje odzivajo emocionalno. Spominjajo jih namreč na tople, južne kraje. Medtem pa so v študentskih krajinarskih arhitekturnih delavnicah spraševali, ali bi bilo s palmami sploh smotrno nadaljevati. Avtorica nove ureditve se je pri načrtovanju oprla na za Portorož pomemben objekt, stari hotel Palace. Mentor študentskih delavnic, prof. Gazvoda pa je nasprotno menil, da si hotela, dokler se ne ve, kaj bo z njim, ne bi jemal za izhodišče. Raje bi se ozrl na primer po zalivu in iskal povezave z morjem. Ob vseh projektih in delavnicah, ki iščejo rešitve za ureditev zelenice na štiripasovnici v Portorožu, bi človek pričakoval, da se bo kdo obregnil ob opustošenj košček zemlje, nekdanjo zelenico pred gostinskim lokalom in igralnico Planet pub. Morda pa je lažje projektirati na papirju, razglabljati, kako bi kaj uredili, kot pa kaj v resnici narediti... Avditorij kot blagovna znamka - breme ali premoženje? Sredi marca se je sestal svet portoroškega Avditorija v sestavi: Tomi Brezovec, Fulvia Zudič, Dragomir Mikelič, Milena Oblak Juh, Sebastjan Jeretič, Rajko Ožbolt, Borut Valenčič, Katja Mevlja in Borut Bažec. Obravnavali so tudi poslovno poročilo za leto 2001, peto letom, odkar ga vodi Jana Tolja. Bilanca je pozitivna in denar iz občinske malhe porabljen namensko. V lanskem letu je bilo 426 dogodkov: 169 kulturnih prireditev, 218 filmskih predstav in 69 kongresov. Vseh obiskovalcev je bilo 96.962 (za primerjavo: število prebivalcev piranske občine je okoli 18.000, vseh treh istrskih občin pa 80.000). Portoroški Avditorij ima že dolgo tradicijo, ki se je začela že zdavnaj. Izgradnja stavbe Avditorija leta 1972 predstavlja le novi sedež in boljše prostorske pogoje za vse, kar je že potekalo, odkar v Portorožu živi turistična dejavnost. Avditorij je povezovalec kulture in turizma. Domačemu prebivalstvu omogoča vrhunsko kulturno ponudbo, osrednjim slovenskim kulturnim ustanovam pa pripelje novo publiko. Lahko ga štejemo med večja kulturna središča v Sloveniji, čeprav deluje v kraju z le 3.000 stalnimi prebivalci in je najbolj obiskana kulturna ustanova v Slovenski Istri. Uveljavlja se kot eden bistvenih spodbujevalcev preobrazbe celotne družbe, sprožene z razvojem primorske univerze. Na svoji zadnji seji so člani Avditorijevega sveta ugotavljali, da njegov pomen raste in da se (tudi) zaradi njega občina Piran lahko uvršča med evropsko razvite lokalne skupnosti. Na drugi strani pa Občina Piran ugotavlja, da je zanjo Avditorij preveliko finančno breme. Dragomir Mikelič (direktor RTV Koper Capodistria) je presenečen nad odnosom Občine Piran do svojega kulturnega zavoda in ne razume izjave županje Vojke Štular, objavljene v Delu, da je Avditorij na prodaj. Občinski svet kot predstavnik oblasti pa o tem sploh še ni razpravljal! Ob tej izjavi Mikelič pravi: "To je sramota za občino. Avditorij je pomemben za vso Istro. Je blagovna znamka. Občina Piran ima v rokah zlato, ki ga ne sme zapraviti." Nada Kozina BERLIN PO BERLINU NA TURISTICI Mednarodno turistično borzo v Berlinu (ITB), ki je najpomembnejši pokazatelj svetovne turistične ponudbe, je kot vsako leto obiskala skupina študentov in predavateljev s portoroške Visoke šole za turizem - TURISTICE. Bogata ponudba skoraj 10 000 razstavljalcev z vsega sveta je na študente turizma napravila tako močan vtis, da so se ob prihodu v Portorož odločili pripraviti razstavo BERLIN PO BERLINU. Z njo so kolegom, ki se niso utegnili podati v pravi Berlin, predstavili svetovno turistično ponudbo skozi promocijske materiale kar v avli šole. Razstavili so najlepše plakate destinacij in prospekte po aktualnih produktnih sklopih. Dogajanje, ki je na šoli potekalo le dan po zaključku pravega ITB-ja, so popestrili še z deseturnim prikazovanjem promocijskih filmov in kratkimi strokovnimi predstavitvami aktualnih tem. Študentje so se namreč v Berlinu udeležili tudi številnih vrhunskih predavanj - od poročila WTO o premagovanju kriznih trenutkov svetovne turistične industrije, do predstavitve nove metodologije tržnega raziskovanja lojalnosti gostov. Ob tem so se uspeli "preriniti" tudi na novinarske konference nekaterih turističnih držav (posebno pozornost so potem namenili primerjavi med slovensko in hrvaško konferenco). Odziv na študentsko razstavo Berlin po Berlinu je bil takšen in tolikšen, da so se na Turistici odločili, da bo to postal tradicionalen dogodek, ki ga bo šola vsako leto ponudila svojemu okolju. Občinski svet je julija 2001 sprejel sklep o izdelavi smernic o možnem preoblikovanju javnega zavoda Avditorij Portorož. V Avditoriju so izdelali več možnosti, med njimi: • ohranitev statusa javnega zavoda z ustanoviteljico Občino Piran, • ohranitev statusa javnega zavoda z vložki izolske in koprske občine, • prodaja na trgu, • organizacija nove družbe z vključitvijo drugih enot s področja turistične ali kulturne infrastrukture (n.pr. Turistično združenje Portorož), • ustanovitev nove gospodarske družbe z vključitvijo starega hotela Palace, • uvrstitev zavoda med javne zavode, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Realni in razvojno najbolj smiselni sta zadnji dve smernici, saj obe prinašata nove prednosti, predvsem pa bi se okrepila dejavna vloga Občine Piran na področju urejanja gospodarskih odnosov in krepitve tvorne konkurence znotraj piranskega turističnega gospodarstva. Prednosti usmeritve Ustanovitev nove gospodarske družbe z vključitvijo starega hotela Palace pa so: • dotok svežega kapitala v delniško družbo (s prodajo delnic na trgu) bi dejansko pomenil nov gospodarski zagon v občini Piran, • s svojim vložkom osnovnih sredstev (objekt Avditorij in stari hotel Palace) bi Občina Piran kot lastnica 30-35% delnic lahko vplivala na razvoj nove družbe kot sile med sedanjimi turističnimi veljaki v Portorožu, • v občini Piran bi se odprlo najmanj 80 novih delovnih mest. Zadnja smernica - večja podpora iz državnega proračuna - bi za Avditorij pomenila, da bi več prispeval k usklajenemu kulturnemu razvoju Slovenije, varovanju kulturne dediščine, mednarodni izmenjavi kulturnih dobrin, promociji kulture doma in po svetu. Ta predlog naj bi Občina Piran poslala na Ministrstvo za kulturo RS. Prelepi predstavnici Uzbekistana na portoroškem Berlinu po Berlinu, ki so ga pripravili v Turistici. HOTELI PIRAN SO SE IZKOPALI IZ NAJHUJŠEGA 0 Hotelih Piran smo zadnja leta - vse do zdaj - vselej slišali le slabe novice: da se utaplja v rdečih številkah, da hira, da bo šel v stečaj... Pred kakim letom dni pa je direktorsko mesto piranskega hotelskega podjetja prevzela gospa Ana Žerjal, ki se je takoj lotila sanacijskih ukrepov. Tako se je z največjimi upniki uspela dogovoriti za reprogramiranje dolgov. goročne kre- novanja v stavbi hotela Tartini in poslovnega фтш ^лт Direktorica Hotelov Piran gospa Ana Žerjal (stoji) je v podjetju vzela uspešno vajeti v roke. Za njenim hrbtom je nov simbol piranske hotelske firme -hobotnica. Na sliki je poleg nje predsednica nadzornega sveta podjetja gospa Metka Kandič. Predlani je imelo podjetje še milijardo kratkoročnih obveznosti, lani so jih zmanjšali le na 830 milijonov - 230 so jih spremenili v dol- Največji lastniški delež ima v Hotelih Piran Nacionalna finančna družba (NFD)-(31,2%), ki je na obalnem območju najpomembnejši lastnik turističnih kapacitet. Tako je v njenih rokah 60 odstotni lastniški delež portoroške Metropolove družbe. 25 odstotkov delnic Hotelov Palace, s 27 odstotnim deležem so vstopili v Hotele Bernardin... NFD je torej v občini Piran prisotna v vseh velikih hotelskih družbah, razen v Hotelih Morje. "Zdaj je čas povezovanja", meni Stanislav Valant, predsednik NFD, "vendar je najprej treba doseči učinkovitost posameznih enot, šele potem preiti na enakovredno povezovanje". Povezovanja pa po njegovem mnenju ne bo brez sodelovanja lokalne skupnosti, ki si bo morala jasno odgovoriti, kaj je temeljna gospodarska dejavnost na njenem območju in temu prilagoditi svoje odločitve. Tako si bo morala piranska občina odgovoriti, ali je res potrebno ohranjati stara skladišča soli, oziroma v kolikšni meri so to res pomemben spomenik. Pa tudi takšnih situacij, ko so Hoteli Metropol najprej občini zgradili infrastrukturni objekt - garažo - potem pa od njih občina s tožbo terja vračilo dolga za komunalni prispevek, ne bi smelo biti. dite - trudijo pa se, da bi enako naredili še za preostalih 600 milijonov. Še leta 2000 je njihova izguba iz poslovanja znašala 93 milijonov tolarjev, ki so jih lani uspeli znižati na 11 milijonov, kar je celo manj od načrtovane. Podjetju je tako zdaj ostalo za okoli 60 milijonov obveznosti, za katere so prepričani, da jih bodo uspeli z boljšim poslovanjem redno odplačevati. V Hotelih Piran seveda optimistično napovedujejo, da bodo v petih letih družbo popolnoma sanirali, saj so dokazali, da so sposobni preobrniti doslej le negativne trende v pozitivno smer. Pri prevzemu vodenja podjetja se je Ana Žerjal soočila tudi s povsem iztrošenimi zmogljivostmi hotela Piran. Letos so v izjemno kratkem času -nekaj več kot mesecu dni - v sobah in apartmajih zamenjali več kot štirideset let staro pohištvo, obnovili sanitarije, recepcijo, nabavili novo računalniško tehniko, uredili manjšo dvorano Piranesi, ki bo na voljo tudi meščanom za organizacijo sestankov, predavanj in podobnih srečanj. Naložbo v višini 135 milijonov so vso pokrili z lastnimi sredstvi, ki so jih večino dobili s prodajo premoženja: restavracije Tri vdove, sta- prostora, v katerem njihova bivša delavka nadaljuje z dejavnostjo posredovanja zasebnih turističnih sob, s čemer se sami ne bodo več ukvarjali. Vlaganja pa je pocenilo tudi sodelovanje s portoroško družbo Metropol Group (na čelu katere je njen soprog Vojko Žerjal), ki je v istem obdobju obnavljala svoj hotel Barbaro. Hoteli Piran pa so se povezali tudi s prodajno službo Metropolovih hotelov in tako lani bistveno izboljšali zasedenost apartmajskega naselja Salinera. Odločitev, da začno najprej obnavljati hotel Piran, s čemer je pridobil tri zvezdice, je bila logična, saj obratuje skozi vse leto, medtem ko so zmogljivosti Salinere le 37 odstotno izkoriščene. V naslednjem letu načrtujejo še obnovo pročelja piranskega hotela, medtem ko so obnovo strunjanske Salinere, ki je zahtevnejši zalogaj, prestavili v kasnejše obdobje. Stanislav Valant, član nadzornega sveta Hotelov Piran in direktor Nacionalne finančne družbe (NFD), ki ima v podjetju največji lastniški delež, je povedal, da je bivše vodstvo s prodajo nekaterih svojih Hotel Piran je bil zgrajen v zgodnjih šestdesetih letih. Leta 1984 je bil obnovljen stari prizidek s 192 ležišči. Hotel ima status mestnega hotela z izjemno lego tik ob morju. V hotelu gostujejo večinoma tuji gostje (85%) - največ jih je iz nemško govorečih dežel, sledijo jim Angleži -15 odstotkov pa je domačih. hotelov - dveh v naselju Salinera in hotela Tartini v Piranu - naredilo družbi težko popravljivo škodo. Nikakor pa ne nameravajo ponoviti napake, zato ne bodo odprodali svoje uprave v nekdanji stavbi gimnazije Piran, ki je v njihovi dve tretjinski lasti. Livija Sikur Zorman KOZMETIKA - PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto Naročite se lahko po telefonu 674-84-20. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. ej^IP,; ЧС 1 g - ШШ * HD Portorož pripravlja razstavo o svojem 30-letnom delovanju Hortikulturno društvo Portorož praznuje letos že 30. obletnico svojega delovanja in prvomajskega sejma rož, po katerem je društvo najbrž najbolj znano. Ob tem jubileju želijo člani pripraviti cve- vilki. tlično še posebej bogat sejem, čeprav se zavedajo, da je v današnjih, tržno naravnanih časih to zelo težko, saj je povezano z visokimi stroški. Ne glede nato bodo poskušali kljubovati pripravljajoči komercializaciji in se bodo potrudili pripraviti res dober sejem cvetja. Podrobnejši program tradicionalne prireditve bodo podrobneje predstavili v naslednji šte- Vsakoletni sejmi cvetja, ki jih organizira Hortikulturno društvo Portorož, so pri nas postali prvomajska tradicija. Na tridesetem sejmu rož namerava Hortikulturno društvo Portorož pripraviti tudi dokumentarno razstavo, na kateri bi predstavili vso svojo dolgoletno dejavnost. Kot se najbrž vsi spominjate, je imelo Hortikulturno društvo svoje prostore v leta 1998 pogoreli stavbi Krajevne skupnosti Portorož. V požaru je zgorel tudi ves družbeni arhiv, zato so izgubili tako rekoč vse gradivo, ki dokumentira delo društva. Tako se zdaj Hortikulturno društvo obrača na vse, da jim pomagate pri zbiranju gradiva za razstavo. Dobrodošlo je vse v zvezi z delovanjem društva: od fotografij (s plesov, sejmov rož, izletov, delovnih akcij), starih vabil, plakatov, podatkov o plesih, izletih, lahko napišete tudi svoje spomine na delovanje društva...). * Hortikulturno društvo Portorož prosi vse, ki lahko odstopijo kakršnokoli gradivo v zvezi z delovanjem društva, naj se jim javijo. Gradivo (fotografije, stara vabila, spomine) bodo uporabili za razstavo ob 30. obletnici društva. Hortikulturno društvo Portorož ima sedež v Luciji, Obala 107; uradne ure so vsako drugo sredo v mesecu od 18. do 20. ure. VELIKA NOČ Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Na Veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Kristus je vstal ponoči oz. ob prvem jutranjem svitu. Po krščanskem verovanju je Kristus z vstajenjem odrešil svet, zato je bila tista noč res velika, ime za ta praznik v slovenščini pa je kar ustrezno. Drugi evropski jeziki so prevzeli večinoma staro hebrejsko ime Pasha ali pa domača, poganska imena. Tako Francozi Veliki noči rečejo Paques, po holandsko je Paach, Italijani ji rečejo Pasqua, špansko je Pasena, portugalsko Pascoa, grško Pasha ali Lampri, rusko Pasha, hrvaško in srbsko Uskrs (vstajenje) in češko velikonoce (kot naša Velika noč). Slovenska narečja pa poznajo Vuzam, Vezom (Bela Krajina), Vüzen (Prlekija), Vazem (Istra), kar izvira iz "vzem" mesa po postu. Velika noč se navezuje na starejši judovski praznik, na Pasho (obed ali jagnje), judovsko Veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Ta dan so torej Judje obhajali kot sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta, ki postane kasneje simbol za Kristusa, ki se je daroval za grehe ljudi. Velika noč označuje noč od velike sobote na veliko nedeljo, praznik Kristusovega vstajenja. Uvod v teden pred Veliko nočjo je veliki teden, v njem je Cvetna nedelja, ko v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je splošno razširjeno tako pri nas kot drugje v Evropi. Ta običaj je ostal kot spomin na palmove veje, ki so jih ljudje od navdušenja lomili in z njimi postlali Kristusu, ki je prihajal v Jeruzalem. Veliki četrtek je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. To evharistično daritev podoživljamo vsak dan pri sveti maši. Naslednji dan, na veliki petek je bil Jezus križan. Umrl je ob deveti uri, po našem času okoli treh popoldan. Kot pravi Sveto pismo so Kristusa pokopali še isti večer, ker je bila sobota strog dan počitka; v grobu naj bi ostal vso soboto, v nedeljo pa vstal od mrtvih. Na Veliki četrtek utihnejo vsi cerkveni zvonovi, do sobote (do velikonočne vigilije). Utihnejo pa tudi vsi zvonci in zvončki ter orgle. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše. (Povzeto iz Velike knjige o praznikih). POMEN VELIKONOČNIH JEDI Velikonočna jedila v družini ustvarjajo praznično ozračje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci in hkrati podoba daritve svete maše - velikonočne gostije. Velikonočna jedila se blagoslavljajo na veliko soboto v povezanosti s čaščenjem pri božjem grobu v cerkvah ali pa pri samostojnem bogo-služnem opravilu: npr. v kapelah, pri križih ipd.. Blagoslov velikonočnih jedi opravi duhovnik ali dijakon. Kruh: Velikonočna jedila niso samo jed, ampak so tudi znamenje, ki nas opozarja na razne življenjske resnice. Tako je kruh znamenje življenja, saj ohranja človeka pri življenju in mu daje življenjsko moč. Kruh spominja tudi na Jezusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Jezus, ki je moral skozi trpljenje in smrt, da je človeštvo popeljal na pot odrešenja. Spominja tudi na evharistični kruh - sveto hostijo v kateri je Jezus ostal med ljudmi. Meso: Meso je po ljudskem izročilu podoba Jezusa, ki je trpel in umrl za človeštvo. Meso je tudi spomin na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egipčanske sužnosti. Pirhi: Pirhi, posebej še rdeči, so simbolika krvnih kapljic, ki jih je Jezus prelil za ljudi. Prav tako so podoba groba. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in prikljuje na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Jezusov grob, a jih je vstali Jezus zdrobil. Hren: Hren, ki je po svoji obliki podoben žebljem, naj bi v ljudeh vzbudil sočutje do Križanega. Njegovi ostri okus, bi naj človeka opomnil na Jezusovo trpljenje, ki je bilo cena odrešenja človeka. Grenki okus hrena pa naj bi spominjal na Jezusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in božji bližini. Heidi Mikuš POZIV VSEM MLADIM, KI SE ŽELIJO JAVNO PREDSTAVITI, SVOJE ZNANJE IN SPRETNOSTI Mladinski EPICENTER v Piranu vabi vse mlade k sodelovanju na "POKAŽI KAJ ZNAŠ". To bo priložnost za nastop, za predstavitev tvoje ustvarjalnosti, lahko boš razstavil(a) svoje delo, organiziral(a) delavnice, imel(a) potopisna predavanja, kaj zaigral(a) ali žonglirala) in še in še... Vse to bo potekalo od 20. do 27. aprila 2002, ko bodo v Epicentru pripravili PRAZNOVANJE POMLADI v Piranu. Svoje predloge, pobude in želje sporočite čimprej na naslov: Mladinski epicenter Piran, Rozmanova 7, 6330 PIRAN ali na GSM: 031/ 381-765 Mojca EPICENTER vam lahko ob tej priložnosti pomaga pri organizaciji, zagotovitvi prostora in oglaševanju. Globalizacija v glasbi Globalizacija je proces izničevanja razlik v svetu: med narodi, kulturami, gospodarstvi, celo v naravi... Je beseda, ki te lahko veseli ali pa plaši. Veseli te, če jo razumeš kot prinašalko dobrin z mize bogatih držav. Plaši te, če te razoseblja. Globalizacija se v glasbi izraža v dveh smereh: preplavlja nas komercialna zvrst, prevladuje pa glasba z anglosaksonskega kroga. Glasba, če ni prava, je zvočno onesnaženje. Če je prava, boža našo dušo. Glasbeni hrup najbolj moti v Piranu. Tudi ko se želi človek z znancem pomeniti v kavarni. Po svetu je veliko srednjeveških mest, kakršen je Piran. Največ in najboljše turiste privabijo v tista, v katerih znajo ohraniti vzdušje iz preteklosti. Ko se zmrači, utihne vse, kar je neprijetno. Noč je za čistost misli in za počitek. Detajli zunaj in znotraj zgradb, gostilnic, turističnih sob in trgovin spominjajo na srednji vek. Dogajajo se baročni klasični koncerti in festivali stare glasbe. Pri nas sili v ušesa hrupna komercialna glasba od vsepovsod. Radio je običajno naravnan na komercialne postaje in navit na ves glas: na avtobusih, v avtomobilih, gostilnah, trgovinah, šolah, pred javnimi lokali, na kopališčih... Povsod. Ne moreš ubežati. Nimaš izbire. Šolska mladina posluša tako glasbo med odmori. Piranske Flipice plešejo na tako glasbo. Slovenski pevci se postavljajo s petjem tujih popevk. "Tuje" je preširok pojem. Načelno ni nič slabega, kaže na našo odprtost v svet. Slabo je, ko se osredotoči v eno samo smer: v komercialno glasbo z angleškim besedilom. Pedagogom se zdi normalno, da imajo mladi radi to glasbo. Kot bi matematik učil vsa leta samo seštevanje, ker imajo otroci pač radi samo to, množenja pa ne marajo in jih s tem ne bi posiljeval. Pa ne gre za posiljevanje, kot mislijo naši vzgojitelji. Zgodilo se je lani v Tartinijevem gledališču. Skupina otrok pride na ogled raz- stave fotografij življenja v morju. V zvezek vtisov je neka deklica zapisala: "Najbolj od vsega mi je bila všeč glasba." V gledališču se je vrtela glasba Vivaldija in Tartinija... Pravi vzgojitelj vzgaja tako, kot misli, govori in živi. Naši vzgojitelji so razcepljene osebnosti: plačani so, da govorijo o ljubezni do domovine, materinega jezika, dediščine... A tem mislim namenijo redke posvečene trenutke v točno določenih šolskih urah. Sicer pa vzgojiteljev in nas že "vzgojenih" te plemenite vsebine ne zanimajo in ne vplivajo na naše življenje in delo. Tuja imena dajemo svojim otrokom, podjetjem in izdelkom, kupujemo na tujem, tujke so v naših ustih. Amerikanizacijo naše družbe vodijo Američani, mi pa jim pomagamo prostovoljno. Škoda. Toliko lepe glasbe je na svetu. Včasih smo radi poslušali slovenske ljudske, dalmatinske "pisme", francoske šansone, španske kitare, rusko balalajko, srbske gusle. Pa Čajkovskega, Bacha, Rahmaninova, Mozarta, Smetano in Chopina. Vse to je skoraj povsem odrinjeno v 3. program slovenskega radia. Redki ga poslušajo. Kdaj se bo naš duh vrnil domov s potovanja nikamor? Kdaj bomo odčarani od kulture držav z obal ob Atlantskem oceanu? Kdo bo pel naše pesmi? Lepše in bolj iz srca od nas, ki jih nosimo v srcu. Pesmi, ki so jih peli naši dedje. Ali jih bomo znali zapeti svojim vnukom? Nada Kozina PORTOROŽ KOT CANNES Podobno kot lani bo prikazan tudi izbor kratkih, dokumentarnih, študentskih in video filmov. Na posebni projekciji si boste lahko ogledali Nikogaršnjo zemljo Danisa Tanoviča, ki je nominiranec za oskarja. V okviru izobraževalnih programov avdiovizuelne Eureke na temo Kako se spopasti s koprodukcijami bo festival letos gostil enodnevno mednarodno producentsko delavnico, na kateri bo Studio Viba pripravil predstavitev svoje dejavnosti, revija Literatura pa okroglo mizo na temo Literatura in film. Od letošnjega 4. do 6. aprila bo portoroški Avditorij spet gostil -tokrat že peti - festival slovenskega filma. Začel se bo s projekcijami izbrane televizijske produkcije in se nadaljeval z odprtjem razstave o Jožetu Galetu, letošnjem dobitniku Badjurove nagrade za življenjsko delo na filmu. Že prvega večera bo slovenska premiera celovečernega filma Maje Weiss Varuh meje. Za nagrado se bodo potegovali še Šelestenje Janeza Lapajneta, Amir Mihe Čelarja, Zvenenje v glavi Andreja Košaka in Pesnikov portret z dvojnikom Francija Slaka (vsi ti filmi bodo uprizorjeni premierno) ter Ljubljana Igorja Šterka, ki so jo v kinematografih že vrteli. V izboru pa bo sodeloval tudi edini celovečerni dokumentarni film - Zgodba gospoda P.F. Karpa Godine. RAZSTAVE: • GALERIJA KRKA-ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: od 21. marca do 24. aprila si lahko ogledate razstavo grafik Janeza Mateliča, akademskega slikarja iz Kopra. Ustanovil je galerijo in grafični atelje SQART v Kopru, kjer živi in dela. Deluje na področju umetniške grafike, slikarstva, oblikovanja in scenografije. Imel je preko 250 samostojnih in skupinskih razstav. • MESTNA GALERIJA PIRAN: od 27. marca do konca aprila je na ogled razstava z naslovom Okus po sliki, slikarski nagovori štirih umetnikov: Žige Okorna, Irene Romih, Majde Skrinar, Andraža Šalamuna. Skupinska razstava ne predstavlja običajnega širokega panoramskega pogleda večjega števila avtorjev različnih slogov in likovnih zvrsti, ampak podaja omejen izbor. Štirje umetniki s poudarkom na "tradicionalnem" izrazu slikarskega jezika izpostavljajo svoje individualne, avtorske poglede. Tudi pomlad je čas za knjigo: ZANIMIVE KNJIŽNE NOVOSTI V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN • Če ne poznate vseh odgovorov na vprašanja o mobilni telefoniji, sezite po priročniku avtorja Rostislava Kosmana z naslovom 414 nasvetov in trikov za uporabo mobilnega telefona. • V knjigi Sonjine slaščice - dobrote iz Števerjana v Brdih avtoric Sonje M.M. Bednarich in Irene Bednarich so zbrani recepti, ki so se ohranili po ustnem izročilu in vsebujejo skrite veščine naših izkušenih babic. • Roman Nikoli več spati nizozemskega pesnika, dramatika, predvsem pa romanopisca W. Friderika Hermansa se uvršča med avtorjeva najboljša dela, je pa tudi v svetovnem merilu eden boljših potopisnih romanov. • Knjiga avtorja Romana Kuharja Mi, drugi, s podnaslovom Oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete nam pokaže tudi zgodovinski pregled odnosov do homoseksualnosti ter gejevsko in lezbično gibanje na Slovenskem. • V priročniku avtorja Rogerja W. Mclntire Najstniki in starši so zbrani nasveti za starše in vzgojitelje, kako ustvariti varen dom in kako postati zadovoljni starši samozavestnega najstnika. • Avtorica psihiatrinja dr. Vesna Švab se v knjigi Priročnik o shizofreniji posveti odgovorom in razlagam, ki jih v zvezi s shizofrenijo zastavljajo bolniki in njihovi svojci. • Knjiga treh avtorjev Mojce Pajnik, Petre Lesjak Tušek in Marte Gregorčič z naslovom Prebežniki, kdo ste? Je rezultat terenskega raziskovalnega dela po domovih za azilante in centrih za tujce v Sloveniji in razkriva zgodbe prebežnikov, ki so na poti v Evropo obtičali v Sloveniji. • Kozmokomične so kratke zgodbe pisatelja Itala Calvina in vse vodijo k iskanju izgubljenega - največkrat ljubezni v njenih mnogoterih oblikah. • Roman Jordana Savrova Skrivna zaveza temelji na biografskih elementih, ki v središče dogajanja postavlja migranta Gordana. Avtor je v svojem romanu podal ostro kritiko naše družbe. Napisan je bil v srbščini, toda govori o nas, zato je del naše literarne ustvarjalnosti. • Roman Nomadi brez oaze, afriška kronika pisatelja Boris Pahorja, je prvič izšel leta 1956, zdaj pa je pred nami druga dopolnjena izdaja. Knjiga je nastala iz zapiskov, ki jih je pisatelj pisal med svojim služenjem vojaškega roka v Libiji. • Najnovejša pesniška zbirka Milana Dekleva Sosledja ponuja poezijo zrele pesniške pisave. • Bratovščina prstana je prvi del veličastne epske trilogije Gospodar prstanov angleškega pisatelja J.R.R. Tolkiena, zdaj upodobljene tudi na filmskem platnu. Novi slovenski prevod je delo Branka Gradišnika. • Roman Alamut pisatelja Vladimira Bartola, ki je prvič izšel leta 1938, je doživel svojo 34. in slovensko peto izdajo, dobiva nove in nove bralce tako pri nas kot v svetu. Njegovega junaka Hasana Ibn Saba lahko primerjamo z Osamo Bin Ladnom. Bartolov junak gradi popoln sistem osnovan na filozofiji islamizma, ki se bojuje zoper imperij zla in spletk. Z vzgojo fedaijev dobi vojščake, ki bi za pot v paradiž naredili vse. • Prevzemi podjetij so v slovenskem prostoru relativno nov pojav. V knjigi Janeza Tekavca in Janka Pučnika Prevzemi podjetij m varo- OB 310. OBLETNICI ROJSTVA POKLON GIUSEPPEJU TARTINIJU Letošnjo počastitev 310. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija sta Avditorij Portorož in Skupnost Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana zasnovala s podporo Občine Piran in Ministrstva za kulturo RS. Vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile aprila, so imenovali Poklon Tartiniju in so odraz zavedanja o dragocenosti tukajšnje kulturne dediščine, ki s svojo tradicijo prispeva k rasti slovenske kulturne identitete. Poklon Tartiniju je sestavljen iz Svečanega koncerta in vzgojno- izobraževalnega programa. Osrednji koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske Filharmonije bo v nedeljo 7. aprila v piranskem gledališču Tartini. Pod umetniškim vodstvom maestra Andreja Petrača in Prešernovim nagrajencem, solistom ter koncertnim mojstrom Miranom Kolblom, bo orkester zaigral dela Tartinija, Corellija, Mozarta in Čaj-kovskega. Tako imenovani vzgojno-izobraževalni program za mladino pa bo potekal v Dvorani vedut Tartinijeve hiše v Piranu. Najprej bo 8. aprila Walter Macovaz predaval o Goslarstvu -nastanku godalnih inštrumentov, violini in njeni družini. Macovaz, ki je rojen v Kopru, se je dolga leta ukvarjal z goslarsko obrtjo: izdeloval je kitare, godala, inštrumente iz ljudske tradicije in didaktična glasbila. To predavanje je namenjeno predvsem učencem višje stopnje osnovne šole. Naslednje predavanje je namenjeno dijakom srednjih in gojencem glasbenih šol in govori o še neraziskanem obdobju Tartinijevega ustvarjanja v Pragi (Tartini v Pragi in Tartini in opera) Poklon velikemu piranskemu meščanu se bo zaključil 22. aprila s koncertom in predavanjem "Giuseppe Tartini oltre il Trillo del Diavolo" (Giuseppe Tartini preko Vragovega trilčka"), ko bodo predstavljena manj znana Tarti-nijeva dela za violino in čembalo. vanje konkurence se avtorja ukvarjata s problematiko prevzemov. • S knjigo Rogerja Gogale Tisočletna govorica zastav smo dobili delo, ki ga lahko imenujemo abecednik slovenskega zastavoslovja. V knjigi so tudi opisi in slike občinskih zastav in grbov, zapisi o praporjih in pravila o izobešanju zastav. • V knjigi Pot k sreči avtorja Martina Kojca, ki ga poznamo po Učbeniku življenja, se prepletajo različne modrosti. Vsak trn v našem življenju je temeljni kamen za srečo. • Vzemite v roko knjigo Slovenski pregovori in reki ilustrirani z Gasparijevimi podobami. Pregovori so iskrice življenja. Med njimi boste našli iskrico tudi za vašo priložnost. Prijetno branje vam želim, Olga Drenik IS Pesnica Istre Alterija Bržan v Piranu Mestna knjižnica Piran in knjigarna Libris sta v nabito polni Pečaričevi galeriji sredi marca gostili priljubljeno istrsko pesnico Alfe-rijo Bržan, ki je piranskemu občinstvu predstavila svojo novo pesniško zbirko Ud kapce du murja (Od kaplje do morja). V uvodnem delu večera je glasbeni vložek prispevala flavtistka Alenka Zupan. Pogovor z avtorico je vodila prof. Elen Slavec, pesmi pa sta izjemno doživeto predstavili oziroma recitirali Luisella Ravalico in Mirella Arzenšek. V predstavljeni pesniški zbirki je Bržanova svoje narečno -izvirno besedilo objavila v rokopisu, knjižni prevod pa v tiskani obliki. Njena pesniška izpoved o Istri je ljubeča odslikava narave in ljudi, s katerimi jo veže skupna mladost in sedanjost. Pripadnost temu prostoru, ki ga greje toplo mediteransko sonce, je večplastna: rastlinje (oljka, trta), kamnite hiše in dvorišča, tiho žuborenje istrskih voda... so tiste silnice, iz katerih črpa vednost o sebi, o svojem poreklu. Čeprav je pesniški prostor teh pesmi pretežno ruralen in časovno odmaknjen, se občasno spogleduje tudi s sedanjostjo. Po starem istrskem ljudskem izročilu bistra izvirska voda (npr. izvor Zvro-ček, izviri pod Laborjem) zdravi vse bolezni in podaljšuje življenje. Bržanova pesni najprej o vodi, ki pomeni hkrati iz/vir in razkošje. Na simbolni ravni pa se ji žuboreči izvir širi v podobe pretakanja v času, kot življenjski pretok bivanja v obliki drobnih kapljic. Zaključni razdelek zbirke H Koreniken (H koreninam) Bržanova izpelje kot izpoved o izvornem in temeljnem, bivanjskem in usodnem življenjskem krogoteku. Esenco najde v podobi oljke, v zgodbah o starem Božiču in Matiji, v osrediščeni freski Istranov, ki jih najprej in najbolj zaznamuje pripadnost rodni grudi. Slavko Gaberc Velikonočna razstava Trgovina Unikat je v avli lucijskega trgovsko poslovnega centra v predve-likonočnem času (28. marca) s člani univerze za tretje življenjsko obdobje Faros pripravila razstavo velikonočnih izdelkov: pisanic, voščilnic, košaric, ikeban, pirhov... SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2002: GIBANJE ZA ZDRAVJE Letošnji Svetovni dan zdravja - 6.april - je posvečen gibanju za zdravje, kar naj bi izpostavilo, kako pomembno in koristno za zdravje je gibanje oziroma telesna aktivnost. To dokazujejo tudi zdravstvene raziskave, saj kažejo, da pol ure zmernega gibanja na dan lahko bistveno človeku izboljša zdravje, ga ohranja aktivnega in samostojnega tudi v poznem življenjskem obdobju. KAKO ZAČETI Z AKTIVNIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM? V svoj vsakdan vključite čimveč gibanja, v prostem času se izogibajte dolgega posedanja pred televizorjem in računalniki itd. Če ste bili dolgo telesno nedejavni, začnite z gibanjem počasi in postopno napredujte! V naši občini se bomo pridružili gibanju za zdravje in vam omogočili začeti aktiven življenjski slog. Referat za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Piran, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola, organizira "TEST HOJE NA 2 km". Aktivnost bo potekala pod okriljem strokovne ekipe Športne unije Slovenije v Strunjanu. (Sponzor srečanja je KRKA Zdravilišče Strunjan d.o.o., kjer bo dogajanje tudi potekalo.) Nad vami bomo bedeli zdravstveni delavci obeh zdravstvenih domov in ekipa nujne medicinske pomoči ZD Izola. Pridružilo se nam bo tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Slovensko Istro. KDAJ? V soboto, 6. aprila 2002 ob 9.00 uri. KJE? KRKA Zdravilišče Strunjan KDO? Vabljeni: vsi normalno tele- sno dejavni odrasli moški in ženske, če niste akutno bolni in nimate bolezni, ki bi preprečevale hitro hojo, če ne jemljete zdravil, ki ob naporu vplivajo na reakcijo srca. Udeležba na lastno odgovornost! PRIPRAVE: 2 do 3 ure pred pričetkom ne uživajte obilnejših obrokov hrane in ne kadite! Na dan preizkusa in dan pred njim se izogibajte težjim telesnim naporom! Na dan preizkusa in dan prej ne pijte alkohola in ne uživajte poživil! Za preizkus se oblecite in obujte udobno in športno! V primeru deževnega vremena akcija odpade! UŽIVAJTE V TELESNI DEJAVNOSTI IN OSTANITE ZDRAVI! Tadeja Bizjak, dipl. med. sestra, referentka za zdravstveno vzgojo, Zdravstveni dom Piran Na Slavnik Člani piranskega društva Faros, univerze za ljudi v njihovem tretjem življenjskem obdobju se ukvarjajo z vsem mogočim: učijo se računalništva ali tujih jezikov, kljekljajo, slikajo, pišejo, imajo literarne in debatne večere, družabna srečanja, hodijo na izlete, se sprehajajo... skratka imajo se "fajn". Na našo fotografijo smo ujeli le tri od njih, medtem ko so si med vzponom na Slavnik, za hip oddahnili. Od leve k desni so predsednica društva Fanči Kuhar, mentor pohodništva Darko Turk (aktiven je tako pri Farosu kot Društvu za zdravo srce in ožilje) ter animatorka Gordana Borak. Nismo pa izvedeli, če je nemški ovčar pravi ali le pridruženi član društva. RAZSTAVA PRISLUHNITI BELIM KAMNOM V PULJU Slavnostna otvoritev razstave PRISLUHNITI BELIM KAMNOM v Galeriji Vincenc iz Kastva, ki je bila 20. marca, je bila hkrati otvoritev "Dnevov slovenske kulture v Istri" med 20. in 24. marcem, ki v Pulju letos potekajo drugič z ambicijo, da prerastejo v tradicionalno prireditev. Ob predstavitvi novejše slovenske gledališke produkcije v Istarskem narodnem kaza-lišču so po izbiri Damirja Domitroviča Kosa gostovale predstave: Plešasta pevka ( E. lonesca v režiji V. Tauferja) Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, gledališki raziskovalni projekt Olga Grad vs Juanna Regina (v režiji B. Jablanovca) Prešernovega gledališča Kranj, plesna predstava 1:0 ( v režiji G. Bogdanovskega) Gledališča Glej Ljubljana v kooprodukciji s SNG Opera in Balet Ljubljana ter predstava Sex, droge in rock'n roll ( E. Bogosiana v režiji V. Dragana) Gledališča Glej Ljubljana. Predvajan je bil film Zadnja večerja Vojka Anzeljca, koncert je imela glasbena skupina Terra Folk, predstavili pa so še kulturno revijo Balcanis. Dneve slovenske kulture organizirata Istarsko narodno kazališče iz Pulja in Društvo B-51 iz Ljubljane, ki so letos povabili k sodelovanju še Galerijo Cvajner in Obalne galerije Piran. Razstava Prisluhniti belim kamnom, skulp-ture iz istrskega kamna - prvič je bila predstavljena novembra 2001 v Galeriji H. Pečariča v Piranu, decembra pa še v slovenski Galeriji II Ginnasio Antonio Sema al Val 202 A+A v Benetkah - povezuje in predstavlja kiparje iz Hrvaške, Italije in Slovenije, ki kljub različnim avtorskim izrazom, ustvarjajo z belim istrskim kamnom. Selektor avtorjev in razstavljenih kamnitih skulptur, tudi dolgoletni organizacijski vodja mednarodnega kiparskega simpozija Forma Viva Portorož in ravnatelj Obalnih galerij Piran, Toni Biloslav je na puljski otvoritvi predstavil koncept razstave in vlogo portoroške Forma Vive pri izbiri avtorjev: vsi so namreč, nekateri tudi večkrat, sodelovali na tej manifestaciji, ki je lansko leto slavila štiridesetletnico delovanja. Avtorje razstavljenih skulptur: JANEZA LENASSIJA, JANEZA PIRNATA, ZMAGA POSEGO, VILLIA BOSSIA, GUALTIERA MOCENNIA, GRAZIANA POMPILIA, LJUBA DE KARINO, GAIL MORRIS IN MASAYUKIA NAGASEJA ter fotografije beneških motivov iz belega kamna avtorja MARKA SMITHA pa je predstavila likovna kri-tičarka in vodja Galerije Cvajner, Gorka Ostojič Cvajner. Razstava Prisluhniti belim kamnom bo na ogled v puljski Galeriji Vincenc iz Kastva do konca aprila, nato gostuje še v Labinu in Umagu. Nives Marvin Al Ginnasio italiano Antonio Sema di Pirano e' stato portato a termine un modulo didattico interdisciplinare sul giornalismo. Lo hanno realizzato congiuntamente gli insegnanti di italiano, sloveno e inglese. Nella prima tappa del progetto gli študenti sono venuti a conoscenza, nell' ambito della lingua italiana, dei vari tipi di articoli di gior-nale, di testi non letterari. Quindi sono stati ospiti della scuola i noti giornalisti Marjan Jerman, sloveno, e Peter Semler, inglese, entrambi esponenti del giornalismo d'inchie-sta. Poi, nel mese di febbraio, e' stato pubbli-cato il primo numero del nuovo giornale della scuola, "II Gaspino", con ambizioni di men-sile. Infine, mercoledi' 13 marzo, gli študenti della prima, seconda e terza classe sono stati ospiti, a Lubiana, del secondo programma radiofonico sloveno, Val 202. Hanno seguito due ore di programma in diretta e quindi un gruppo di quindici študenti e' stato protagonista della rubrica settimanale "Sence adolescence" (Ombre dell'adolescenza). £Lu St* алггс^Ји^г; fwv4ЈД^ »c tevti^, АЛС fXJL СлхА , MtyL QJL осла. . X*vcA- гНЈ^, , /»jvrulvrAs. аДлђ ЛСГ (AaJ^v^j лХАии. , , JU^. 4€htlovn4_ imto^ LucJj'q, Velikonočno obredje v Portorožu PORTOROŠKA ŽUPNIJA PRIPRAVLJA ŽE VEČNO IN TRADICIONALNO BLA-GOSLAVLJANJE VELIKONOČNIH JEDI, KI BO NA velikonočno vigilijo: najprej v župnijski cerkvi v Portorožu ob 15. uri, uro kasneje na Bernardinu, na Belem Križu ob 16.30 in v Hotelu Palace zvečer ob 18. uri. Velikonočna maša bo v nedeljo ob 10. in 18. uri, ob 16. uri pa bo maša v hrvaškem jeziku. Na velikonočni ponedeljek bo jutranja maša ob 10. uri, zvečer pa ob 18. Slaščičarna v Portorožu in butik sladkih dobrot v Luciji vam želita veselo velikonočno praznovanje in vas vabita na slaščice. S pisateljem Primožem Suhodolčanom Učence Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je konec februarja obiskal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Pred njegovim prihodom so seveda učenci prebirali njegove knjige, potem so narisali glavne junake iz njegovih zgodb in napisali številne obnove. Vse pa so pred pisateljeviom prihodom razstavili. Nestrpno so ga pričakovali in dočakali veselega, prijetnega, zabavnega mladeniča s smešno čepico na glavi, brez katere ne gre nikamor. Predstavil se jim 8. MAREC V PIRANU Na letošnjega 8. marca dan so člani Mladega in Ženskega foruma Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) na Tartinijevem trgu v Piranu piranskim občankam delili nageljne. On nageljčku so obdarjene dobile še pisno izjavo foruma, ki so jo spisali prav v počastitev sveta Ženskega praznika, govori pa o nenasilju in toleranci. Simbolično so nageljček podarili tudi piranski županji Vojki Štular. je in začel pripovedovati svoje zgodbe. Najbolj smešno je bilo pripovedovanje o papagaju, ki je bil nekaj posebnega in smešnih opicah. K sodelovanju je povabil tudi nekaj fantov, ki so zapeli podoknico za vse zaljubljene. Učenci so ga zasuli s številnimi vprašanji: kje živi, kdaj in o čem je začel pisati, katera knjiga mu je najbolj všeč... Na koncu mu je ena od učenk podarila svojo sliko njegovega junaka Petra Nosa. POMLAD kcJbzL- tedlJkcL^ Љ-М&4i Aktivistke in aktivisti obeh forumov - Mladega in Ženskega (tega vodi Loma Lovrečič) - so želeli mimoidoče opozoriti na ideale nenasilja in strpnosti. ..steOLf........................... .............Ш.ШЉ..........\/£М/£ЛЉШ.С1к .......-А.Љ.......Ољ,.ШСЈЈА___ ZAUSTAVIMO MORIJO NA NAŠIH CESTAH' Zgornji naslov ste najbrž v medijih že velikokrat opazili, predvsem na časopisnih straneh črnih kronik. Vendar nikoli v narekovajih. Tokrat sem ga namenoma ogradila, saj bo sledilo moje osebno razmišljanje o tem. K pisanju me je spodbudilo radijsko oglaševanje telefonske številke radijske postaje, na katero lahko sporočite prisotnost policijskih radarskih kontrol na naših cestah. Modni hit lokalnih radijskih postaj osrednje Slovenije sedaj povzema tudi obalna komercialna radijska postaja. Na RDS prikazovalniku se vam med vožnjo v avtomobilu stalno prikazuje številka mobilnega telefona. Dodatna ponudba, privlačna za uporabnike, hvalevredna poteza radijske postaje, ki želi ustreči svojim poslušalcem. Koliko in v čem, se sprašujem. Voznik-poslušalec, ki se seznani s to informacijo, jo lahko razume na dva načina. Prvi voznik bo vozil brez omejitev, kakor mu bodo narekovale potrebe: službene, družbene, družabne, osebne... Poslušal bo radijski sprejemnik in zaradi hitre in ustrezne informacije "ob pravem času na pravem mestu" vedel, kje mora paziti na hitrost vožnje, upočasniti in se izogniti morebitnemu kaznovanju ob radarski kontroli. Hvaležen radijski postaji, ki mu je to omogočila, bo veselo pospešil in nadaljeval vožnjo. Drugi voznik bo vozil, kakor mu narekujejo okoliščine: cestne, prometne, vremenske, osebne... Prilagodil bo vožnjo omejitvam hitrosti, saj ve, da so omejitve zato, da zmanjšamo nevarnosti za druge udeležence v prometu, predvsem pa zase. Pospešil bo vožnjo tam, kjer je to mogočen dovoljeno, saj ve, da tam ne ogroža nikogar, razen sebe in sopotnikov. V poenostavljenem zaključku bi lahko rekla, da radijske postaje z obveščanjem o radarskih kontrolah voznikom sporočajo: "Vozite brez omejitev, saj smo mi tu, da vas opozarjamo na radarske kontrole in vam prihranimo kaznovanje. Zmanjšajte hitrost zaradi kontrol to je zaradi policistov in ne zaradi varne vožnje." Ali bomo s takšnim razmišljanjem kdaj dosegli, da bo na naših cestah manj prometnih nesreč? Nikakor ne. Doseči pa moramo prav to - da bomo vozniki vozili previdno zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu! Ne potrebujem opozoril o policijskih radarskih kontrolah. Vem, kje moram omejiti hitrost: na križiščih, naseljih, v bližini šol... Vem, kjer lahko pospešim: na hitri cesti, avtocesti... Če pa teh omejitev ne upoštevam, naj me policisti ustavijo in opomnijo, tudi kaznujejo, saj s tem ogrožam druge in sebe. Veste, ko gredo moji otroci brezskrbno v šolo in so neposredni udeleženci v prometu, mi ni vseeno, če jih drugi ogrožajo. Tako tudi staršem drugih otrok ni vseeno, če bi jih ogrožala jaz s svojo nevarno vožnjo. To bi nam moralo biti vodilo. Samo to. Tadeja Bizjak m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design Zupančičeva 14, 6330 Piran tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož tel./fax 05/674-70-18 http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-nnp. si Preoblikovanje MZVNKD Piran Po nekaj letih priprav se je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran z letošnjim letom razformiral. Tako je skladno z Zakonom o ohranjanju narave, sprejetim leta '99, v Piranu začela samostojno delovati Območna enota Republike Slovenije za varstvo narave, ki jo vodi magister bioloških ved Robert Turk. Z mesecem marcem se je piranska območna enota za varstvo narave preselila na novo lokacijo na Tartinijevem trgu 4 v Piranu. 'MOS'K&N Piran Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita..... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic..... Portorož Rdeči križ smo ljudje Udarilo je kot strela z jasnega. Afera Rdečega križa Slovenije! Naslovnice polne bombastičnih naslovov, sočni članki, reportaže, izjave za javnost... Pravi medijski bum! O (ne)zakonitem delovanju Rdečega križa Slovenije se v tem sestavku niti ne želim niti ne morem spuščati, saj vsi še nestrpno čakamo poročilo pristojnih organov oziroma institucij. Želela pa bi izpostaviti, da naš - to je piranski Rdeči križ, z vsem spornim delovanjem v vrhu Rdečega križa Slovenije, nima nič. RKS je član Federacije Rdečega križa in Mednarodne organizacije RK-ja s sedežem v Ženevi. V naši državi deluje 56 območnih organizacij Rdečega križa, ki delujejo vsaka na določenem (prostorskem) območju in so samostojne pravne osebe s svojimi računi, svojimi viri financiranja (predvsem občinski proračun in nekaj lastno pridobljenih sredstev od izvajanja tečajev prve medicinske pomoči), svojimi organi in donatorji, ki delujejo neodvisno od Rdečega križa Slovenije. Skupna točka so javna pooblastila, ki jih določa Zakon o Rdečem križu (Ur.l. RS št. 7/93). Prostovoljni prispevki, ki so jih ljudje nakazali v vseslovenskih solidarnostnih akcijah "NIKOLI SAMI" in "SOSED SOSEDU", so se zbirali v Ljubljani na računu RKS Slovenije. Z zbranimi sredstvi so nabavili osnovna življenjska sredstva, ter potem določeno šte- vilo živilskih paketov razdelili na območju posameznega združenja RK, del sredstev pa so namenili za letovanja socialno ogroženih otrok in starostnikov. Območne organizacije pa so posredovale predlog ljudi, ki bi potrebovali tovrstno pomoč. Žal smo zdaj - zaradi zadnjih dogodkov na Rdečem križu Slovenije - po krivici prizadeti vsi, ki - poklicno ali profesionalno - delujemo pod znakom RK, ki je nosilec posebnega poslanstva. Nekdo, ki že leta in leta ure in ure dela v naših skladiščih za kavico in prijazno besedo, ne more prenesti bremena ogromnih številk, ki se pojavljajo v medijih. Na območnih združenjih RK je vse nas najbolj prizadelo, da smo o dogajanju v centru izvedeli iz medijev, kar nas je še posebej postavilo v nezavidljiv položaj. Predvsem dolgoletni prostovoljci, ki so znak RK jemali zelo osebno, kot simbol svojega življenjskega smisla, vse dogajanje spremljali z največjo mero prizadetosti. Težko so sprejeli izpade manjšega števila ljudi, ki jim vsaka stvar pride prav, da povedo, kako je pri nas vse narobe. Sedež RK v Piranu so neko noč celo okrasili z napisom "lopovi". Na srečo niso vsi taki. Ljudje na "terenu" so se «c**izav0< občasni STUDENTSKI SERVIS ŠTUDENTEK Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim. - Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje! - Subvencioniranje mesečne kino karte! - Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail! - Nov popustnik, in še in še...! Piran, Župančičeva 14/1II, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si 9(pzmetiAa Џ ала Jfožlč t.p. £tpa. ceita J, 6320 (fotiotoi . Nega obraza Nega telesa Aru]veda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Solarij Refleksna masaža stopal različno odzivali: nekateri so na račun osupljivih novic spustili kako pikro, drugi so raje povedali kaj vzpodbudnega na podlagi lastnih dobrih izkušenj v organizaciji, večinoma pa so v vsakdanjih pogovorih vse skupaj analizirali vsak po svoje. Po vseh novicah o dogajanjih v Rdečem križu Slovenije je v večini med nami ostala mešanica občutkov, kajti zasenčena so bila načela humanosti v tej skoraj 140 let stari človekoljubni organizaciji. Zdaj je pred nami izredna skupščina RKS - sklicana je za 18. april - od katere aktivnosti pričakujemo pojasnil, argumente, cilje za naprej. Ostane pa dejstvo, da nam tem svetu ni nič svetega in nedotakljivega. Kar pomeni, da nobena organizacija - tudi človekoljubna - ni "cepljena" proti posameznikom, ki s svojimi dejanji mečejo slabo luč na celotno organizacijo in vse dobronamerne ljudi, ki delujejo v njej. Namesto zaključka bi raje pozvala, naj obudijo kakšno svojo drugačno izkušnjo z Rdečim križem: na primer utrinek s krvodajalsko akcije, kjer prostovoljec daruje kri za pomoč sočloveku, ali morda požrtvovalno delo prostovoljca ob naravnih in drugih nesrečah ali pa le kakšnega vašega znanca, ki vam je vselej bil s svojim požrtvovalnim delom, nesebično in solidarno držo do sočloveka vzgled..., ki ste ga doslej občudovali in spoštovali kot človeka pokončne drže, humanista. Valentina Klemše, sekretarka Območnega združenja RK Piran O sovraštvu Sovraštvo je, če je narobe, da nisi ta pravi. Če delaš slabo z naravo, imaš grd odnos tudi do žensk, beguncev, šibkih. Enačiš žensko in begunce z naravo. Včasih je bil rasizem biološki. Danes je kulturni rasizem. Veriga kulturnega rasizma: odnos Nemcev do Avstrijcev, Avstrijcev do Slovencev, Slovencev do Hrvatov, Hrvatov do Srbov, Srbov do Albancev, Albancev do Ciganov, vseh skupaj do žensk, (sociolog dr. Tonči A. Kuzmanič na Večeru z gostom v portoroškem Avditoriju letos 25. februarja). IZTOK ČOP V PIRANU Veslaški klub Piran je obiskal olimpijski prvak Iztok Čop, ki je kot predstavnik italijanskega proizvajalca čolnov Filippi, nov dvojni dvojec. Tako je klub po treh letih s pomočjo sponzorjev ponovno prišel do novega večjega čolna in s tem veslaškega treninga. Šestbnajstega 16. marca pa so na občnem zboru člani VK Piran izvolili vodstvo kluba za naslednji dveletni mandat. Za predsednika kluba so ponovno izvolili Joška Jorasa, podpredsednica je dr. Mirana Male, tehnični vodja Marjan Kovač, trenerja pa Milan Kocjančič in Lea Sorgo. V upravni odbor kluba so bili izvoljeni Bruno Pačelat, Neva Rodela, Alja Tasi, Marjan Žnidarčič, Zvonko Magazin, Lea Sorgo in Kristjan Grizančič. Na zboru so tudi podelili priznanja štirim veslačem, ki so lansko leto nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu in dvanajstim veslačicam in veslačem, ki so v sezoni 2001 osvojili naslove državnih prvakov. A.T. v Piran pripeljal izboljšal pogoje Tradicionalno srečanje krvodajalcev Območno združenje Rdečega križa Piran in Občina Piran tudi letos pripravljata tradicionalni sprejem krvodajalcev jubilantov za leto 2001. Sprejem oziroma srečanje krvodajalcev bo v petek, 5. aprila 2002 ob 19. uri v Portorožu, v hotelu Marko. V.K. 0 majhnosti Slovencev Da je Slovencev malo, da nas je strah? Ne, ni potrebe. Le v svoje sposobnosti ne zaupamo. Majhnost je v naših glavah. Strah in majhnost sta izgovor. Tudi za nestrpnost. Kolikor bolj se bomo razvili, bolj bomo strpni, (dr. Tonči A. Kuzmanič na Večeru z gostom v portoroškem Avditoriju 25. februarja letos). Л ellROMlö d.o.o. IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144 Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo! Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve. Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela. ш # ODPRTO: vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure REPLIKA NA REPLIKO: IN NADA JE POŽAR VNELA Sreča je in nesreča hkrati, da je Portorožan samo lokalni časopis. Sreča zato, da svet ne izve, da so v naši sredini še vedno ljudje tipa gospe Sonje Požar, ki je, tako kot neofa-šisti v sosednji Italiji, že ob sami omembi Slovencev in njihovih pravic, eksplodirala, ko se je gospa Nada Kozina drznila omeniti neavtohtone v našem okolju. Nesreča, večja kot prej omenjena sreča, pa je, da ta isti svet ne izve, da v našem okolju živi ženska, mojster pisane besede, s tako širokim obzorjem, tako zelo človeška, tako polna razumevanja do drugačnih, tako pripravljena priznati svoje in naše grehe in predvsem tako hrabra, da si upa med prvimi pri nas o tem pisati. Ko sem v februarski številki Portorožana prebral odgovor gospe Požarjeve na v januarski številki objavljen članek gospe Kozinove, nisem mogel verjeti svojim očem. Gospa Požar sploh ne dojema, o čem gospa Kozina piše in kaj želi povedati. Razen tega se v stilu neofašistov takoj postavi v vzvišen, grozeč in zaničljiv odnos, nikjer niti z besedo ne omeni imena avtorice članka o zatajenih Pirančanih, ampak jo vseskozi imenuje le avtorica, ki si po njenem sploh ne zasluži svojega imena. Tako nekako o Slovencih govorijo neofašisti v Trstu: nikoli ne uporabljajo naziva Sloveni ampak loro, med seboj pa najraje ščavi. Gospa Požar! Nobeden količkaj kulturen pisec replike, tudi v najbolj nazadnjaškem ali primitivnem časopisu (kar pa Portorožan na srečo ni), nikoli v celoti ne izpusti naziva pisca članka, na katerega replicira. Razumem, da lahko nekdo pisanja ne razume ali ga hoče razumeti po svoje (tako kot vi), da pa si domišlja, da nekdo ni vreden svojega imena in priimka, tega pa ne morem razumeti. To v celoti kaže vaš odnos do drugačnih, v tem primeru do drugače mislečih. Veste, kdo je bil tak: tisti, ki so v brezna, tankovske jarke, rudniške jaške, kraške fojbe itd. metali svoje žrtve, katerim poleg dostojnega groba niso privoščili niti lastnega imena, samo zato, ker so bili drugače misleči!? Gospa Avtohtona, drugače vas ne morem imenovati, čeprav sem prepričan, da ste tudi vi, glede na priimek, ravno tako na to območje priseljeni in torej po vsej verjetnosti neavtohtona, ali mislite, da je res dovolj že, če pripadnikom neavtohtonih narodov zagotovimo volilno pravico, vpis v šole, vstop v trgovine in ne vem česa še ne navajate v vašem članku? Groza, poglejte, kaj vse jim dovolimo, še to je preveč, kajne? Celo Sestre gredo v Talin! Se vam gravža, kaj? Čeprav vi trdite, da neavtohtoni niso nikjer diskriminirani, vam bom nekaj diskriminacij kar tu na hitro naštel: - Muslimanska skupnost že vrsto let prosi za lokacijo in dovoljenje za postavitev svojega verskega objekta v Sloveniji (da tu ne omenjam verskega objekta v Luciji, ki ne spada v ta kontekst). - Državljankam Republike Slovenije k delovni dobi ne prištevamo časa nosečnosti, če v obdobju svoje nosečnosti oz. poroda niso bile državljanke Slovenije, čeprav so v tem času že živele v Sloveniji. To je diskriminacija prvega reda! Celo uslužbenec ministrstva je pred kratkim v kontaktni oddaji po televiziji odkrito priznal, da ta predpis ni v skladju z evropskimi normativi, da pa smo Slovenci pač takšni. Gledalki, ki je o tem spraševala, je birokratsko odgovoril, naj počaka, da vstopimo v EU. Sam poznam kar nekaj žensk, ki so prikrajšane zato pravico avtohtonim, med njimi tudi mater petih otrok, priznano piransko umetnico in pedagoginjo, ki bi bila lahko že upokojena, če bi ji bila ta pravica priznana. - Do otroškega dodatka niso upravičeni neavtohtoni delavci z državljanstvom ali z delovno vizo, če njihovi otroci niso slovenski državljani ali pa ne prebivajo na območju R Slovenije. Tudi to ni v skladju z evropskimi normativi. - Ustavna pravica pravilnega pisanja imen in priimkov se krši vsepovsod, od šol pa celo do sodišč. Tu mislim predvsem na mehki ć, ki ga večina pri nas, in to celo uradne osebe, zapisuje kot trdi č. S tem začnejo že v matičnih uradih in nadaljujejo takoj v vrtcih. Poznam veliko primerov, ko se priimki otrok zaradi tega razlikujejo od priimkov staršev. Tu ne gre za nič drugega, kot za nasilno spreminjanje priimkov, oziroma za papirno slovenizacijo, kar močno spominja na usodo naših slovenskih prednikov v času fašistične okupacije. Potem poglejte, kako zapisujemo priimke naših albanskih someščanov. Vse po vrsti fonetično! Ustavite se v prvi slaščičarni in vprašajte, kako jih zapisujemo tukaj in kako na Kosovu, Albaniji ali Makedoniji. Pri zapisovanju priimkov se pojavi ena zanimivost. Slovenci smo pripravljeni nemške priimke vedno lepo in pravilno zapisati, na primer Wagner ipd., ko pa gre za prišleke z juga pa ne. Kaj mislite, zakaj? Na to si odgovorite sami. Pa boste prišli do zanimivega zaključka. Ostalih primerov uradne diskriminacije ne bom našteval, saj bi Portorožanu vzel preveč dragocenega prostora. Kdor hoče, kij opazi, kdor noče pa ne! Koliko je neuradnih to pa sam bog ve. Poskusite se postaviti v njihovo kožo, pa boste presenečeni, koliko jih je. Znana ameriška pisateljica je v petdesetih letih hotela ugotoviti, kako se godi temnopoltim v ZDA. Jemala je preparate za potemnitev kože in okusila življenje ameriških črncev. Njene ugotovitve so bile grozne so bile grozne in za belce neverjetno obremenjujoče. Poskusite še vi! Ne bom vam težko. Ruto na glavo, staro in oprijeto jopo, dimije, stare moževe čevlje, protezo iz ust in v trgovino. Pa ne za pusta, prosim! Boste videli, kaj vse boste doživeli in da pregovor, sit lačnemu ne verjame, popolnoma drži. In verjamite mi gospa Požarjeva, da se Evropa v primeru tehtanja med vami in gospo Kozino, "senza dubio" odločila za gospo Kozino. Ko že pišem, bom izkoristil priložnost, da še malo poklepetam z gospo Kozino. Osebno se ne strinjam z vami, ko med neavtohtone prištevate tudi Hrvate. Mislim, da so Hrvatje v Sloveniji, tako kot Slovenci na Hrvaškem, avtohtoni narod. Želo žalostno je, da obe mladi državi to nočeta ali nista sposobni urediti. Ni je meje na svetu, ki bi bila etnično čista, pa tudi slo-vensko-hrvaška ni. Temu je porok tisoč let skupne usode v skupnih državah in pod skupnimi gospodarji. Med obema narodoma nikoli ni bilo vojne! Katera dva mejna naroda v Evropi se lahko s tem pohvalita? Jaz ju ne poznam. Migracije so vseskozi neovirano potekale v obe smeri, kar dokazujejo priimki na obeh straneh. Sami veste, da so iz Brkinov, od koder ste, prebivalci za boljšim kosom kruha odhajali na Reko. Ravno tako so se na to območje prise-Ijevali Hrvati. Zadnji popis prebivalstva v rajnki Avstro-Ogrski navaja, da je na Reki delež slovenskega življa dosegal približno 20%. Imeli so celo svojo šolo in ustanove. Ravno tako je v Kopru takrat živelo 40 do 45% Hrvatov, ki so razen osnovne šole imeli celo svojo gimnazijo, na kateri je med drugimi poučeval tudi znani hrvaški pesnik Vladimir Nazor. Kot dokaz trajne prisotnosti Hrvatov v Kopru pa priča vrsta gla-golskih napisov na posameznih hišah v Kopru. Kot verjetno veste, je bila glagolica uradna pisava srednjeveške hrvaške države. Papež je namreč hrvaškemu srednjeveškemu kraljestvu, kot edini katoliški državi na svetu, dovolil uporabljati svojo pisavo, to je glagolico, in maševati v narodnem jeziku. S tem je Sveti sedež zvito zaustavil prodiranje pravoslavja v našo smer, saj se je živelj zaradi pristnosti ponekod ^ Kako je z občinskim premoženjem Pirana? Občina je kot država, ki skrbi za svoj nacionalni interes, kot družina, ki skrbi za družinski interes. Če država, občina, družina, nimajo tega eksistenčnega interesa, se krušijo in počasi izginjajo. Takšen je zakon narave in družbe. Najmanj deset let se že sprašujem, zakaj občina Piran zanemarja svoje imetje. Ravna z njim, kot svinja z biseri, ko je zasedla biserni hlev. Beseda je o posesti piranske občine v Savudriji, ki ima resnično značaj bisera. Občina Piran je do leta 1947 obsegala ozemlje do sredine Savudrije. Njenih meja so danes ni še nihče uradno preklical. Nekateri suhodušci trdijo, da so s propadom Italije in njenim umikom v tržaško območje, propadle tudi takratne občinske meje (to trditev je zapisalo tudi slovensko zunanje ministrstvo) in da je bila Istra v tistem času nikogaršnje ozemlje (češ, da si je vsak pač vzel, kar mu je "pasalo", tako kot na ameriškem divjem zahodu). To je seveda izmišljotina, laž in še kaj. Mimogrede se moramo ob tem vprašati, zakaj se niso - po umiku Italije - spreminjale meje Izole in Kopra? Spremenile so se samo meje Pirana, tako, da je občina naenkrat zmanjšala skoraj za polovico. In to, o čemer govorim, je vendar posest občine Piran! Še vedno legitimna posest. A občina Piran meče te bisere tja čez, sebi in bogu za hrbet. Na tem svojem zavrženem ozemlju pa ima občina Piran tudi podedovano posest po Antoniu Caccia. To sveto darovano posest so trgali in z njo prekupčevali in jo mazali, kar se še vedno dogaja - kot rimski vojaki Kristusova oblačila pod umirajočim. Občina Piran pa je obrnila hrbet proti zalivu, kot da jo vse to nič ne briga. Piransko županjo Vojko Stular smo že nekajkrat zaprosili (jaz dvakrat uradno!), naj potegne iz arhiva peticijo prebivalcev iz Savudrije, ki so v petdesetih letih zahtevali vzpostavitev stare občinske meje (čemur je Kardelj histerično nasprotoval). To pravico so imeli in dolžnost oblasti je bila, da zahtevi ugodi. Vendar županja molči. Obrača hrbet zalivu, kot da komunicira s Kardeljem tam čez piranski zvonik in trmasto molči. Kaj je narobe s Pirančani? Predsednik Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri Frane Goljevšek BODO ŽE KAKO Športni pedagogi na Osnovni šoli Lucija se že nekaj let trudimo, da bi učencem in učenkam privzgojili vsaj malo ljubezni do gibanja, teka, športa. Predvsem stremimo, da bi se otroci tudi kasneje v prostem času ukvarjali s športom in živeli zdravo življenje, saj je le šport tisti, ki vsaj nekoliko ublaži vse negativne posledice moderne družbe. Tako imamo organiziranih veliko športnih interesnih dejavnosti, ki niso namenjene le gibalno sposobnejšim učencem, temveč upoštevamo načelo heterogenosti. Vsak otrok, ki poleg športne vzgoje obiskuje še katero od športnih interesnih dejavnosti, je na dobri poti, da bo šport v njegovem življenju postal način preživljanja prostega časa. Pretežni delež športne vzgoje je namenjen uram atletike in gimnastike, saj se zavedamo, da sta to osnovni panogi za kasnejšo uspešno vključevanje v katerokoli športno zvrst. Kvaliteta ur (predvsem atletike) je pač prilagojena pogojem, ki jih imamo. Že veliko let pa se tudi redno udeležujemo jesenskih in spomladanskih tekmovanj v krosu: redno sodelujemo v teku za pokal Primorskih novic, kjer smo bili že tudi prvaki, že nekaj let radi tekmujemo na atletskih tekmovanjih v Kopru. Celo več: na atletskem stadionu v Kopru smo n®» raje odločal za pravoslavne maše, kjer so peli in starocerkvenoslovanščini. Samo toliko gospa Kozina, ni moj namen, da bi vas poučeval, le dopolnil bi vas rad. Navdušen sem nad vašim pogumom, vašim pisanjem in vašim humanim pogledom na svet. Le tako naprej, požar dogori, nada pa ostane... Gvido Flego, Koper P.S.: Članek "Ob ženskem dnevu" je tako kot vrsta člankov gospe Kozinove zelo lep in enkraten. Bi ga pa, če dovolite, malo dopolnil. Gospa Kozina pravi, da je med moškim in žensko le majhna razlika. Jaz pa obožujem to razliko in pravim: živela razlika! pripravili tudi občinska prvenstva v atletiki in to zato, da bi otroke za ta šport navdušili ter jim pričarali doživetja, ki jih človek lahko najde le v športu. Redna vsebina enega od naših športnih dni je tudi tekmovanje v krosu, na katerem nastopijo vsi učenci: od 1. razreda 9-letke do 8. razreda. Tekli smo že na veliko koncih Lucije in piranske občine, vedno smo iskali primernejše pogoje, lepšo progo, ki ne bo pretežka, da bi na koncu koncev otrokom tek priskutila, namesto da bi bilo obratno. Pred nekaj leti smo takšno progo tudi našli: to je bil Športni park ob tenis igriščih v Luciji. Z odgovornimi smo se dogovorili ter imeli tam šolska tekmovanja in tudi občinska tekaška tekmovanja. Proga je bila za otroke naravnost idealna in so jo hitro vzljubili: ni bilo vzponov, dovolj je široka, pregledna, ni nevarnih pasti. In sedaj? Gradbeni stroji so uničili še eno zeleno površino v občini, menda zato, da bodo zgradili teniški stadion (odprti!?) in prodali lokale pod tribunami. To smo že večkrat videli in doživeli - tudi posledice. Verjetno vsi vemo, da v obstoječem kompleksu teniških igrišč že je tako imenovano centralno igrišče, ki bi lahko - le malo predelano - sprejelo kakih 1000 gledalcev, če bi jih seveda sploh uspeli zbrati toliko naenkrat. Ampak potem ne bi bilo lokalov! Ce že gradijo, potem bi potrebovali pokrito večnamensko dvorano, ki bi lahko sprejela tudi druge športnike in bi tako razbremenila dvorano v Luciji (predvsem v dopoldanskem času, ko se morajo učenci umikati takim in drugačnim reprezentancam, ki gostujejo v naši turistični meki) in druge telovadnice v občini. Pa tudi lokale bi lahko imela! Da bi nekdo od odgovornih pomislil na kakšno "nadomestno" zelenico, je že znanstvena fantastika! To delajo le v takih državah kot so Nizozemska, Švedska, Danska (le kje so oni to videli?!) V maju naj bi OŠ Lucija organizirala športni dan - šolski kros. Pa ga ne bo, saj smo ostali brez ustreznih pogojev za izvedbo takega dogodka. Učenci bodo ostali brez ene od možnosti, da se dokažejo. Mogoče bi uspelo prav tistemu, ki sicer v šoli pri pouku doživlja bolj ali manj le poraze. Pa saj bo šla tudi ta gradnja mimo in vsi skupaj bomo na vse pozabili... Ob tem pa bi radi še spomnili, da si še zmeraj želimo, da bi Občina Piran uspela kdaj v svoj plan uvrstiti tudi mini stadion na igrišču ob šoli. Navsezadnje ga zazidalni načrt še vedno predvideva... Ervin Turk WASMEJMO SE S PORTOROŽANOM VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA Nedolgo tega je ugleden turistični delavec izjavil, da v Sloveniji nimamo niti ene nacionalne institucije, ki bi bila sposobna formirati dober turistični kader. Verjamem, da je to res, vendar pa me zanima, če to pomeni, da bomo odslej pošiljali naše otroke na šolanje v tujino. Morda pa se bodo šli šolat v tujino predavatelji gostin-sko-turističnih šol? Ne eno ne drugo! V tujino bodo potovali gospodje z ministrstva, si stvari ogledali, sestavili poročilo in ga skupaj z jasnimi navodili in smernicami posredovali gostincem in hotelirjem. Vse ostalo pa bo šlo po starem naprej... Kako to da v Luciji, kljub hudi avtomobilski gneči, ostajata prazna garažna hiša in urejeno parkirišče ob TPC-ju? Zato, ker Slovenci raje pešačimo in naredimo na čevljih za 150 tolarjev škode kot da bi dali 100 tolarjev skrbniku parkirišča. Bi nam tudi žal zapraviti 3000 tolarjev za dve "rundi" v hifeju; toda 100 tolarjev za parkirnino se nam zdi metanje denarja skozi okno. Piranska občina je spet povabila mlade arhitekte na delavnico o ureditvi središča Portoroža in drugih površin v občini. Ali ni to s strani odgovornih v občini malo hinavsko? Čemu vabijo te mlade strokovnjake, ko pa njihovih lanskoletnih (zelo dobrih!) načrtov niso še niti dobro pogledali, kaj šele, da bi katerega uresničili? Saj se niso utegnili ukvarjati s tistimi načrti, ko pa so si vse leto razbijali glave z ureditvijo središča Portoroža! Kaj je pičilo lastnika piranskega gostišča Tri vdove, da je okrog lokala postavil ograjo? Morda ga bo preimenoval v Tri device... Kako to, da Hoteli Piran še polken ne smejo pobarvati brez soglasja pristojnega občinskega zavoda, črnograditelji pa smejo nekaznovano skruniti zaščitena območja? Očitno imajo črnograditelji bolj vplivna poznanstva in se zatorej držijo pregovora, ki pravi, da "kar je za nunca, ni za junca". Slišali smo, da je pristojna občinska služba naročila ureditev zelenice sredi Portoroža. Zakaj pa se ni istočasno pobrigala tudi za tiste zelenice, ki so še bolj potrebne takojšnjih sanacij? Počasi! Trenutno je nedvomno tista sredi Portoroža najbolj pomembna, saj ruševin starega hotela Palace vendar ne moremo razkazovati v neurejenem okolju! Poleg že znanih tegob so se piranskih ribičev zdaj lotile še jate delfinov, ki jim kradejo ribe izpred nosa. Kako biologi ali drugi morski strokovnjaki pojasnjujejo ta pojav? Saj ne gre za nobeno skrivnostno, nepojasnjeno obnašanje živali! Stvar so zakuhali pobegli ciplji, ki so po vsem Jadranskem morju raznesli zgodbe o ribolovnih burkah, kar je v delfinih zbudilo veselo radovednost in so si prišli vse skupaj pobliže ogledat. V dnevnem tisku smo prebrali, da hotel Mulino v Sečovljah raste na ozemlju, kjer meja med Slovenijo in Hrvatsko še ni določena in da gradnja tudi sicer predstavlja nedovoljen poseg v prostor. Ali je vse to res? Hotel Mulino bo morda edino gibalo, ki bo predramilo slovensko vlado in jo vzpodbudilo, da se bo zagrizla in dosegla mejo, po kateri bosta Mulino in pripadajoče zemljišče na slovenski strani; v nasprotnem primeru namreč grozi nevarnost, da cela vrsta slovenskih vladnih osebnosti umre od nevoščljivosti ob misli, da bo z igralnico razpolagal sosed! Glede nedovoljenega posega pa takole: če se nihče resno ne zavzame za prepoved golf igrišč, ki so grobo nasilje nad (majhnim!) slovenskim prostorom, potem tudi proti hotelom ni treba lajati! Sonja Požar, Lucija Društvo Obzorje, skupnost za novosti v duševnem zdravju Piran vam ob začetku pomladi sporoča: Ljubezen pomeni, da bi še enkrat šel skozi krvavi pekel samospoznavanja. Za brezplačno pomoč v duševni stiski pokličite društvo Obzorje med 10. in 14. uro na: 041/954-769. - zaključna gradbena dela - celotna adaptacija kopalnic montaža predelnih sten in stropov - polaganje porfida in tlakovcev in druga gradbena dela IVanjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126 PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so tokrat darovali: Rok SEDEJ 2.500 tolarjev, Lado ROVŠNIK 5.000 tolarjev, Vida VON-ČINA 2.000 SIT, Anton GOJKOVIČ 2.000 SIT, llonka HAJNAL 2.000 SIT, Vrtnarstvo RUZZIER 3.000 SIT, Gordon SLUGA 10.000 SIT in Marija FATUR 3.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51400-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. Ml MED SEBOJ čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo Okrogli obletnici rojstva je pred kratkim nazdravila Gianna ROŠKAR iz Portoroža. Čeprav z malce zamude - pa toliko bolj iz srca - ji čestitajo prijateljice. <& Prvega marca je svoj 70. rojstni dan praznovala Jolanda ROJEČ iz Portoroža. Vse najboljše in še veliko srečnih let ji želijo vsi njeni. Ф A Darinka SVETTINI di Pirano che il compleanno 1'ha festeggi-ato 1'otto maržo, giungano gli auguri piu' sinceri ed affettuosi da tutta la famiglia, particolarmente dal nipotino Mattia che le vuole tanto bene! Ф Upravni odbor Hortikulturnega društva Portorož se ob svoji 30. obletnici želi zahvaliti vsem svojim članom in zunanjim sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju društva. Seveda si želijo, da bi takega sodelovanja bilo vsako leto še več. Ф Tatjani DRUŽETA iz Lucije, ki je praznovala svoj rojstni dan 17. marca želijo vse najboljše vsi njeni najbližji. ф V Rokometnem klubu M-Degro Malizia Piran bodo v mesecu marcu 2002 praznovali rojstne dneve: Svitlana PASIČNIK, Marjana BOJOVIČ, Sabina BUBOLA, Morana VOJNIČ, Boris POŽAR in Franc BERGANT. Vsem prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše ter še v naprej veliko tekmovalnih uspehov in športne sreče. Čestitke so namenjene tudi naslednjim slavljenkam, ki bodo praznovale svoj rojstni dan v mesecu aprilu 2002: Vladoši in Tjaši NIŽETIČ, Dunji ŽUGELJ, Dejani STEVANOVIČ, Nini BIZJAK in Valentini LESNIK. Še posebej pa ob okroglem jubileju čestitamo Nadji KNEP in Jani BERGANT. <& Srečnima staršema Nataši BERTOK-MARGON in Mitji MAR-GON-u ob rojstvu njune Urške iskreno čestitamo. - Igralke in uprava Rokometnega kluba M-Degro Malizia Piran. Ф Vse najboljše Žaretu LIPUŠČKU iz Parecaga za njegovo pol stoletnico mu želijo njegovi domači in prijatelji. * Najboljše želje za rojstni dan Marjanu SIMONOVO, predsedniku sveta Krajevne skupnosti Portorož - sodelavci. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,67409-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Velikonočno voščilo Župnije Portorož: imenu župnijske skupnosti ^Pottoloz želim vsem kuganom in gostom, da l?i puiznik zmage nadcftehom in smltjo doziv Ijali v globoki osebni m družinski Radosti. oče O*ianc rJ\elc PORTOROŽANOVI MALI OGLASI V Luciji ugodno oddamo dva poslovna prostora (12 in 10 m2). Informacije vsak delovnik od 8. do 15. ure na tel.št.: 677-87-50. <#' Profesionalno ličenje za vse priložnosti, posebej za maturantske plese. Zelo ugodno. Pokličite na: 041/795-248. ^ Kupim Inox sod od 50 do 100 litrov prostornine. Pokličite na: 041/551-639. & V Portorožu prodam oljčna drevesa starosti od 10, 15, 20 in več let. Cena po dogovoru. Telefon: 6770-303 (po 13. uri ali po 19. uri). Nujno iščem žensko, po možnosti brez obveznosti, za pomoč na domu. Tel.: 673-20-43 ali 050/643-096. ^ Mešanca (med škotskim ovčarjem - koker-španjelom-terierjem), mladiča (prvo leglo), stara 2 meseca - samica in samček - brezplačno oddamo v dobre roke. Tel.: 05 6419510 ali 041 597 536. & Otroški pisalni mizi - sestavljeni - prodam. Tel.: 6749-161. ^ Prodam gorsko kolo s kakovostno opremo, kot novo. Informacije: 041 718 489. Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48). Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. Stevilka/Numero 3*marec/marzo 2002* letnik/anno XII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ Lindirizzo della reda-zione:Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48* E-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUEST0 NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Valentina KLEMŠE, Alja TASI, Joško JORAS, Heidi MIKUŠ, Olga DRENIK, Jasmin VRHOVNIK, Tadeja BIZJAK, Andrej ŽNIDARČIČ in še kdo. ^Ш^ШШт 4 Lepe praznike, pa ne pozabite pravočasno oddati davčne napovedi za leto 2001. Letos je skrajni rok 2. april! Pazite, da vas ne naaprilijo!!! Trenovaje končana vrata so odprta pomCacCje tu Agencija Tortorož ponovno odprta četrtek, 28. marca ICi ritem vašega uspeha ÄRlfit^ RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Privoščite si, Asterina vas pričakuje. Podvozna 11, Lucija tel.: 677-32-02 fax.: 677-09-50 Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.