PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovim Abb oostale i gruppo Cena 150 lir Leto XXXH. Št. 144 (9449) TRST, sobota, 19. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v oskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Z ZADNJIMI VOLILNIMI SHODI SE JE OPOLNOČI ZAKLJUČILA VOLILNA KAMPANJA TISKOVNA KONFCRCNCA NA VCLCSCJMU Več kot 40 milijonov volivcev bo jutri in v ponedeljek glasovalo za nov parlament KAKO GLASUJEMO ZA SENAT IN ZA POSLANSKO ZBORNICO 9 ime in priimek kandidata (že natisnjeno) *•% **^-» »%»»%■*■****.«*♦•«***» »*»»»**«» «««««.v««««**-*** ************* ****** *«**-«***t ******** *********»'***»** ********************************** ****%***********•**********»****** «ft************************ ******t* ********************************** ********************************** ********************************** %»»*»»**•%*■****♦********«**•**«*»* ♦****♦*****•*•«**%♦****%»**»*%*•%* *»**♦******♦*♦******»*****♦****»** »*»♦»»»««*«»**»»« »»»*•**»»*»**«*«» v********************************* *»**»«»%»»»****«****»»***»•***»»*** *«****»»**»«****»*««****»* *.»**»«*» *« v»«******« ****** »**»»***'>*****»* ********************************** * ** ******** **** ** *** *** ***** ****************** ***************** «** R**«« ******* »***»****»*•»* ****** ********************************** **************•*♦••*******•******* v********************************* **»^********* **************** ****** ********************************** ********************************** ********************************** ********************************** ****^****♦*♦♦********************* k********************************* *»**♦***-»***-* v* ************* ****** »♦****•»*»***♦♦«****♦***♦****♦♦*♦*♦ in priimek V Vi / J kanc|idata xplf/y (že natisnjeno) m ime in priimek kandidata (že natisnjeno) ime i \ in Priimek kandidata (že natisnjeno) (éà ime in priimek kandidata (že natisnjeno) ********************************** ** ******************************** ********************************** ************** ******************** ****************♦♦***♦************ ********************************** ********************* ************* *^*^*♦*♦♦♦♦*•***♦******♦********** *^***»**«************************* v* *^* *iy*-t, *«**»«»*'*♦************** * V*»^**.-*******************^^****j* tJtJ^t*J»J**** ******************** «►^•^^ %**»* **************** ********* «***♦*»♦♦****** ************* «v******* ************* ****** V********************************* *********************************** «o»-^*^**^* ****** ***************** %%ft******************************* « « tl-vv« «*«>**« ******** ****** ** * *» ************************ *** ♦»«•v»**»»»**«****** ******* ******** %.***^» *■*♦«%'%*****♦•*•♦••* ******** *** ********************************** ♦^»»♦••V********************* ****** *»*«>*****♦* ********************** ♦ •,»%«.*■«,»* **%***-»« ****************** *•♦♦'*«.******«*♦»****************** *♦«'*»*»»•**** ******************* » * »♦♦»♦v«-»***« ************** ******** «-*■» ****************************** * V**« B^^IVV************************* • *•****« ***•*♦*• ****************** ****************************** *** * ♦« ******* ***************** ♦***«**♦ • ********************************* ********************************** ******************************* ^priimek \ sL?J kandidata 'didKJz/ (že natisnjeno) # ime in priimek kandidata (že natisnjeno) Jutri :n v ponedeljek bo več kot 40 milijonov italijanskih volivcev šlo na volitve, da izvoli senatorje in poslance sedme zakonodajne dobe italijanske republike. Tudi v naš' deželi bomo volili za obnovitev parlamenta. Volišča bodo odprta jutri ves dan, v ponedeljek, 21. junija, pa samo do 14. ure. Kdor gre na volišče mora imeti volilno potrdilo, ki so mu ga v prejšnjih dneh prinesli na dom občinski uslužbenci. Če tega potrdila še ni prejel, se mora sam zglasiti na občinskem volilnem .uradu, ki bo odprt tudi jutr' in v ponedeljek. Poleg tega mora vsak volivec imeti s sabo osebni dokument s sliko (izkaznico, potni list, prepustn.co, vozniško dovoljenje, orožni list itd.), sicer ne bo mogel voliti, razen če ga predsednik volišča ali kdo od skrutinatorjev ne pozna in lahko jamči za njegovo istovetnost. Volivec bo prejel dve glasovnici: večjo za poslansko zbornico in manjšo za senat. S svinčnikom, ki mu ga je izročil predsednik volišča, bo v kabini na glasovnici za senat prekrižal samo volilni znak stranke, ki jo je izbral, ker so imena kandidatov že natiskana na glasovnici. Na glasovnici za poslansko zbornico pa prav tako prekrižamo znak stranke, poleg znaka pa na pikčastih črtah lahko napišemo še ime ali številko kandidata, za katerega smo se odločili, da mu damo preferenčni glas. Vsaka stranka predstavi štiri kandidate, katerih imena in zaporedne številke so navedene na volilnih lepakih, ki so izobešeni na volišču. Lahko oddamo največ tri preferenčne glasove, seveda kandidatom tiste stran-ke, katere znak smo prekrižali.. Pri tem naj dodamo, da je preferenčni znak važno sredstvo v rokah slovenskih volivcev, ki lahko na ta način pripomorejo k uveljavitvi slovenskega kandidata na listah italijanskih strank oziroma tistega kandidata, kateremu najbolj zaupajo. Potrebno je tudi paziti, da se glasovnica ne pomaže ali poškodu- bi se to zgodilo, ali če bi se kdo zmotil pri prekrižanju strankinega znaka ali pri oddaji preferenc, mora stopiti iz kabine in to sporočiti predsedniku volišča, ki bo takoj razveljavil glasovnico in volivcu izročil novo. Končno mora volivec obe glasovnici prepogniti, ju zalepiti in ju izročiti predsedniku volišča, ki ju bo pred njim spustil v volilno žaro. Zaključna shoda KPI in KD v Rimu - Politične stranke so sinoči naslovile po televiziji zadnji javni poziv na volivce RIM, 18. — Jutri in v ponedeljek bodo italijanski volivci šli na volitve, da oddajo svoj glas za obnovitev senata in poslanske zbornice. Na Siciliji bodo tudi volitve za nov deželni svet, v nekaterih pokrajinah in občinah pa bodo obnovili pctrajinske in občinske svete. Za poslansko zbornico bo glasovalo skupno 40 Milijonov 435.594 volivcev, med katerimi so tudi osemnajstletniki, ki prvič volijo za parlament; za senat, za izvolitev katerega pridejo v poštev volivci, ki so dopolnili 25. leto starosti, bo volilo 34 milijonov 969 tisoč 443 volivcev. Kot vsa povojna leta, je tudi sedaj med volivci več žensk kot moških. Z volilnima shodoma krščanske de razil prepričanje, da je možna «leva ai.ernativa», radikalec Marco Pannella pa je bil ponovno zelo polemičen do komunistov in socialistov. CANDIDA CURZI mokracije in komunistične partije, ki sta bila nocoj v Rimu, se je ob 24. uri zaključila volilna kampanja. Na Trgu del Popolo je govoril za KD Giulio Andreotti (tajnik stranke Zaccagnini je ponovno v bolnišnici), na Trgu S. Giovanni pa je litičnega povezovalca med starim in novim, kot stranko prepojeno z evropeizmom in liberalno demokracijo, ki pa je obenem zelo občutljiva za socialna vprašanja. Tudi ob tej priložnosti je La Malfa poudaril, da njegova stranka pričakuje da bodo velike stranke takoj po govoril tajnik KPI Berlinguer. Soc'a-1 volitvah z?ale dati S‘Varf Predl0' listi so imeli svoj zaključni volilni shod včeraj v Rimu, na katerem je govoril tajnik De Martino. Berlinguer je v svojem govoru ugotovil, da je zelo važno dejs.vo, da je prišlo na današnji zaključni volilni shod KPI toliko ljudi, če se pomisli, da so bili volilni shodi v sedanji volilni kampanji bolj skromni. Obenem je poudaril tudi važnost, da so se na trgu zbrali poleg delavcev tudi števlni pripadniki srednjih slojev, kar še bolj poudarja pomembnost komunističnega poziva za enoten nastop vseh delovnih ljudi za ozdravitev italijanskega gospodarstva in za premostitev politične krize. V svojem govoru je tajnik KPI ugotovil, da je povečanje moči levice jamstvo za obnovo italijanske družbe in je zato pozval volivce, naj v čimvečjem številu podprejo napore komunistične partije in vse levice in naj strogo kaznujejo krščansko demokracijo. Berlinguer je nadalje govoril o desničarski volilni kampanji demokristjanov in dejal, da v zadnjih 40 dneh niso znali dati nobenega predloga, kaj je treba storiti, da se izvleče država iz sedanje velike krize. Krščanska demokracija, je dejal Berlinguer, hoče samo ohraniti svoje «prvenstvo», svojo hegemonijo nad drugimi političnimi silami, da bi nadaljevala pot po starih kolesnicah. Podobne misli je Berlinguer razvil tudi v pozivu, ki ga je imel nocoj po televiziji. Zelo ostro je napadel krščansko demokracijo član vodstva PSI Bettino Craxi, ki je v zaključnem pozivu po televiziji v imenu sociali stične stranke govoril o dosedanjem slabem vladanju demokristjanov in dal nekaj jasnih predlogov, kako bo treba vladati po volitvah. Craxi je ponovil stališče PSI o sestavi vlade narodne enotnosti in pri tem dodal, da je «zlato obdobje KD kon čano». Sociabstični voditelj je nadaljeval z ugotovitvijo, da je treba sedaj zamenjati krmarja, ker država potrebuje novo vlado, ki bo v stanju, da bo zbrala okrog sebe najširše ljudske množice in imela največjo podporo. Tajnik krščanske demokracije Zaccagnini je v pozivu po televiziji govoril predvsem o «novi krščanski demokraciji, ki že deluje». Naštet je, kaj je vse krščanska demokracija napravila v 30 letih oblasti in pozval volivce, naj prispevajo da bo KD še naprej ohranila relativno večino. Za republikance je Ugo La Malfa predstavil svojo stranko kot po- ge za rešitev gospodarske in politične krize. Predstavnik liberalcev je vztrajal na sodelovanju «med la enimi strankami» tudi po volitvah, medtem ko je predsednik PSDI Saragat v glavnem skušal opravičiti dosedanje ravnanje svoje stranke v zvezi z zadevo Lockheed, v katero je bivši tajnik PSDI Tanassi, kj je bil svoj čas obrambni minister, neposredno vpleten. Naj omenimo še, óa je Vittorio Foa za Proletarsko demokracijo iz- Prekizijesa stavka civili# pilotov zardi volitev RIM, 18. — Avtonomni sindikat pilotov italijanskega civilnega letalstva zaposleni pri družbah «Alitalia», ATI in SAM, ter avtonomni sindikat tehničnih uslužbenec civilnih letalskih družb sta poročila, da je bilo članom naročeno, naj začasno prekinejo stavke, ki so v zadnjih tednih ohromile notranje in mednarodne letalske polete treh družb. Sindikata sporočata, da sta sprejela ta sklep, da omogočita volivcem, da bodo lahko izvršili svojo državljansko dolžnost. V zadnjih dneh prihaja domov z italijanskimi civilnimi letali veliko število italijanskih delavcev zaposlenih v tujini. Ne odlašajmo s pripravami za industrijsko cono na Krasu Povzetek iz poročila podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije dr. Borisa Zidariča Udeležba Jugoslavije na Tržaškem velesejmu je postala že tradicionalna, današnje naše tradicionalno srečanje pa je pomembno zlasti še zato, ker je prvi, ki pada v čas po osimskih sporazumih, ki predstavljajo izredno važen politični akt obeh držav, ne le glede novih, močnih vzpodbud za naše bilateralno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje, temveč so tudi v svetovnem merilu naleteli na močar odmev, kot konkretno izvajanje sklepov in duha Helsinške konference. Osimski sporazumi so odstranili nekatere politične hipoteke, ki je bremenila naše sosedstvo, obenem pa so odprli vrsto novih možnosti našega nadaljnjega vsestranskega sodelovanja. Po ratifikaciji sporazumov bomo skupno morali pričeti intenzivno delati, da te možnosti do konca izpeljemo, kar pa ne pomeni, da naj sedaj samo čakamo na ratif kacijo. So vprašanja, ki bi jih bilo koristno skupno pripravljati že vnaprej. Če se omejim na gospodarsko problematiko, izvirajočo iz sporazuma, potem lahko skupno ugotovimo, da gre za izpolnitev vrste konkretnih nalog, ki jih razvrstimo lahko na neposredne in takojšnje, na srednjeročne in na dolgoročne. Med prvimi bi navedel zlasti dogovor in skupen interes za hitrej-š’ razvoj gospodarskih odnosov, razvijanje dolgoročne proizvodne kooperacije, skupna vlaganja, šir- iiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM 11111111111111111)11111111111111111^111(111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii PRVE fltfTOMUM SO ŽE DOSEGLE DAMASK Po unmm ameriškega veleposlanika čedalje več lajmv zapušča Bejrut Prve uradne sovjetske kritike sirskega oboroženega posega v Libanonu BEJRUT, 18. — Umor ameriškega veleposlanika Meloya in gospodarskega svetnika pri veleposlaništvu ZDA v Bejrutu je zelo močno odjeknil med libanonsko javnostjo. Tako Palestinci, kot desničarski falangisti so sporočili, da so aretirali domnevne krivce. Organizacija za osvoboditev Palestine je že včeraj sporočila, da je zasliševanje krivcev že v teku, falangisti pa so danes objavili vest, da so aretirali pet oseb, ki so baje člani neke levičarske organizacije, in ki naj bi bile zapletene v umor. Organizacija, katere člani so bili aretirani, pa je odločno demantirala, da bi aretiranci bili kakorkoli krivi smrti obeh ameriških diplomatov in njunega šoferja. Kar zadeva Organizacijo za osvoboditev Palestine pa so pripadniki slednje aretirali še nekaj oseb v zvezi z umorom Meloya in Waringa. Palestinci vsekakor še niso sporočili, koliko oseb so doslej zaprli. Akcija, ki jo je britansko veleposlaništvo napovedalo že včeraj, je že stekla. Gre za evakuacijo tujih državljanov iz Libanona. Iz Bejruta je danes odpotovalo kakih 20 vozil z močnim oboroženim palestinskim spremstvom, v poznih popoldanskih urah pa je kolona, v kateri je bil tudi furgon s trupli ameriških diplomatov, že prispela v glavno mesto Sirije Damask. Ker se je poskus obnesel, bo po vsej verjetnosti jutri je, kar bi jo sicer razveljavili. Če .............■nniniMmniinmmmmi.iiiiii.i.ùjl...................................................................................................."""""".... 2. julija celodnevna stavka uslužbencev trgovske stroke RIM, 18. — Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev v trgovini, so ponovno obtičala na rrirtvi točki. Zato je sindikalna federacija trgovskih uslužbencev u-poštevajoč sindikalno premirje do volitev, sklenila nadaljnjih 12 ur stavke. Stavka se bo začela 25. junija. Štiri ure bodo stavkali ločeno po posameznih deželah, osem ur pa 2. julija ■ ves- dan po ysej drža- Zmanjšanje inflacije v Veliki Britaniji LONDON, 18. - Vladni krogi v Londonu z zadovoljstvom ugotavljajo, da se indeks inflacije v Veliki Britaniji hitro znižuje, kar niso pričakovali. V zadnjih devetih mesecih so se življenjski strošji do konca maja povečali za 15,4 odstotka, v prejšnjih 12 mesecih pa je inflacijska raven dosegla 18,9 odstotka. Najhujše je bilo lani avgusta, ko so u-gotovih, da je inflacija v zadnjih 112 mesecih dosegla kar 26,9 od sto. BRITANSKI SODNIK PONOVNO ODLOŽIL DOKONČNO ODLOČITEV Še teden dni zapora za Saccuccija Gradivo, ki so ga italijanske oblasti poslale v Veliko Britanijo, da bi dosegle izročitev misovskega poslanca, je po britanskih zakonih nezadostno LONDON, 18. — Britanski sodnik, pred katerim se je danes moral zagovarjati Sandro Saecucci, misovski poslanec, ki je vodil fašistično škva-dro, ki je v kraju Sezze Romano umorila mladega komunista Luigija Di Roso, je sklenil preložiti vso zadevo, se pravi proučitev utemeljenosti’ italijanske zahteve po ekstradi-ciji. na prihodnji petek, 25. junija. Do takrat bo misovec moral ostati v zaporu. Do tega sklepa je sodnik Robins prišel, potem ko je danes poslušal kratke posege tožilcev in zagovornikov. Kaže vsekakor, da je dokumentacija, ki so jo predstavniki italijanskega' notranjega ministrstva v nedeljo prinesli v London, po britanskih žabi bndonska^ilada privThk Tekftmdi- dobnih Pnmerov-cijo fašista. Nepojmljivo je. kako so italijanske oblasti sploh poslale v Veliko Britanijo dokumentacijo o Sac- cucciju in streljanju v Sezzeju Romano, ne da bi prej proučile, kaj zahteva britanski zakon. To ponovno dokazuje površnost, s katero ravnajo na najvišji ravni, ko gre za fašistične zločine in za škandale, ki že dalj časa burijo italijansko javnost. Pri tem naj omenimo, ko že govorimo o ekstradiciji, da italijanske oblasti doslej sploh niso storile nobenega koraka pri mehiških oblasteh, da bi dosegle izročitev Ovidia Le-febvra, ki je verjetno odločilna priča v škandalu Lockheed in ki se je zatekel v Mehiko, kar vsi dobro vedo. Morala se je odločiti mehiška vlada in sporočiti italijanski, da bi utegnila vzeti v pretres morebitno italijansko zahtevo o ekstradiciji Le febvra. In kdo ve, koliko je še po- A vrnimo se primeru misovskega škvadrista Saccuccija. Vsa zdeva je očitno zdrknila na čas po volitvah. Ni izključeno, da rimski fašisti, spričo velike reklame, ki je je Saccuc-ci bil deležen zadnje čase, ponovno izvolijo bivšega padalskega častnika za poslanca, tako da bi spet lahko računal na parlamentarno nekazni-vost. Kdaj bi potem spet sklenili odvzeti mu imuniteto, pa ne ve nihče. Na današnjem zasedanju britanskega sodišča Saccuccijevi zagovorniki niso zahtevali za svojega varovanca začasne svobode, češ da fašistični Poslanec nima za to potrebnih finančnih sredstev. Očitno čakajo na izid italijanskih volitev, ko bi Sac-cuccija morali avtomatične spustiti na svobodo če bi bil ponovno izvoljen. Italijanske oblasti imajo vsekakor čas do 12. julija, da si proučijo britansko zakonodajo in zberejo Potrebno dokumentacijo za izročitev misovskega poslanca. Seveda, če medtem ne bo spet izvoljen. odpotovala kolona 50 avtobusov, ki bodo prepeljali približno 1750 tujih državljanov iz Bejruta. V sredo pa je 18 vozil z diplomatskimi evidenčnimi tablicami in s člani francoskega, zahodnonemškega in jugoslovanskega veleposlaništva zapustilo Bejrut in doseglo Damask, ki je oddaljen približno 120 km, po 12 urah naporne vožnje. Medtem so tudi Američani organizirali odhod svojih državljanov iz Bejruta. Predsednik Ford je dejal, da so sklep sprejeli spričo napetega vzdušja, ki še vedno vlada v Libanonu in ki se kot kaže, ne bo tako kmalu umirilo. Evakuacija Američanov seveda nima tistih dramatičnih obrisov, ki jih je imel beg Američanov iz Saigona in iz vsega Južnega Vietnama. Veleposlaništvo, je rečeno v sporočilu, bo organiziralo odhod ameriških državljanov, od katerih bo ostalo samo osebje veleposlaništva in še to samo tisti člani, ki so neobhodno potrebni za nadaljevanje diplomatske dejavnosti. Glasnik obrambnega ministrstva pa je sporočil, da se tokrat ne bodo poslužili ameriških oboroženih sil, da bi zagotovili varnost ameriških državljanov na poti iz Bejruta. Po poročilih ameriškega zunanjega ministrstva ni jasno, kdaj se bo odhod Američanov začel, poudarjajo pa, da je v Libanonu trenutn- 1400 ameriških državljanov, medtem ko jih je pred nekaj meseci bilo še 8 tisoč. V zvezi s političnim položajem in libanonsko krizo naj omenimo izjave generalnega tajnika arabske zveze Mahmuda Riada, ki je trenutno v glavnem mestu Saudske Arabije, kjer je danes imel pogovor s kraljem Kaledom in ki je dejal, da še vedno obstaja možnost sklicanja medarabske konference, ki naj bi skušala doseči rešitev libanonske krize. Omenil je tudi morebitno sklicanje medarabske konference, na kateri bi .skušali doseči pomiritev med raznimi arabskimi državami, saj je arabski svet trenutno zelo razklan. Sirski predsednik Hafez El Asad je na uradnem obisku v Franciji. Danes se je že sestal s predsednikom Giscardom D Estaingom. O vsebini njunega pogovora ni nič znanega, domnevajo pa, da je bil v o-spredju sedanji položaj v Libanonu, s posebnim oziram na sirsko vojaško intervencijo. Sovjetski tisk je danes prvič u-radno kritizira! poseg sirskih oboroženih sil v Libanonu. V svojem članku piše «Sovjetskaja Rosija», da je vstop sirskih čet v Libanon povzročil poslabšanje v odnosih med libanonskimi in naprednimi silami in ' palestinskimi organizacijami na eni strani in Sirijo na drugi Nacionalne sile v Libanonu, piše sovjet ski časopis, so pripravljene sprejeti sporazum o prekinitvi ognja, ki so ga dosegli s posredovanjem predsednika libijske vlade Džaluda, ven- dar sirske čete še naprej bombardirajo področja, ki so v rokah naprednih sil in taborišča palestinskih beguncev. PARIZ, 18. — Konzorcij 33 zahodnih bank je odobril 140 milijonov evrodolafjev posojila poljski zvezi kemijske anorganske industrije. S tem denarjem bodo Poljaki zgradili veliko tovarno umetnih gnojil na Odri, severno od ščečina. Ko bo tovarna dokončana leta 1981, bo lahko proizva jala 823.000 ton umetnih gnojil letno. <->o polnoči se je zaključila štiridesetdnevna volilna kampanja za izvolitev senata in poslanske zbornice. Po dogovoru vseh političn.h strank je bila volilna kampanja krajša kot običajno, o-benem pa so vse politične sile precej omejile volilne stroške, u-poštevajoč hudo gospodarsko krizo, ki že dlje časa pritiska. Zato je bila volilna kampanja manj bučna, hkrati pa zelo ostra zlasti med lev:co in krščansko demokracijo. Po zadnjih volilnih shodih, so strankini voditelji pre-čilaii po televiziji svoje pozive na volivce. Volitev, ki bodo jutri in v ponedeljek do 14. ure, se bo za poslansko zbornico u-deležilo več kot 40 milijonov volivcev. Manj jih bo za senat, kjer pridejo v poštev volivci, ki so dopolnili 25. leto starosti. Letos bodo prvič za poslansko zbornico volili tudi mladi volivci, ki so z 20. junijem dopolnili 18. leto starosti. Spriču čedalje bolj napetega položaja v Libanonu, ki ga je u-mor ameriškega veleposlanika še zaostril, so tuji državljani začeli zapuščati državo. Prve kolone so že dospele v sirsko glavno mesto, v prihodnjih dneh pa bo stekla tudi akcija, ki so jo organizirali Američani. Predsednik Ford je namreč napovedal, da bodo vsi Američani zapustili Libanon, razen nujno potrebnih članov veleposlaništva. Ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da tokrat ameriška vojska ne bo posegla, da bi zagotovila varnost odhoda državljanov ZDA. Upor Afričanov v Južni Afriki se širi kol oljni madež: po vstaji v četrti Soweto je upor izbruhnil v drugih šestih predmestnih četrtih Johannesburga, kjer je policija le s težavo kos demonstrantom. Varnostne sile so zato okrepili z oddelki iz Pretorie in drugih južnoafriških mest, obenem pa je tudi vojska v stanju pripravljenosti. Krvava represija je doslej zahtevala nad 80 mrtvih in 900 ranjenih. še sodelovanje na področju tehnologije, raziskovalne dejavnosti, izkoriščanje osnovnih gospodarskih, energetskih in kmetijskih bogastev. To je gotovo zelo neposredna naloga za podjetja, institucije in gospodarstvenike obeh držav, ki naj te možnosti kontinuirano obdelujejo. Z zbiranjem iniciativ in predlogov ne smemo čakati. Naša dolžnost je, da mobilizacijsko delujemo v tej smeri, kajti le tako bomo lahko pripravili celovit material za Mešani medvladni komite za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje, ki bo o teh vprašanjih sklepal posebne sporazume. Sodelovanje med lukami severnega Jadrana je tudi taka neposredna naloga, o kateri že kar nekako stalno govorimo, ne moremo pa priti do resnejših rezultatov. Iz-gleda, da med lukami prvenstveno prevladujejo konkurenčni interesi, in da v takem kontekstu ne uspejo opredeliti tistih vprašanj, ki so kljub konkurenci skupna, oziroma koristna za vse luke severnega Jadrana. Ta vprašanja pa so medsebojna koordinacija in racionalizac ja poslovanja, specializacija, zmanjšanje stroškov poslovanja, obenem pa krepitev njihove lastne konkurenčne sposobnosti za oskrbovanje tretjih držav. Zato bi morale ustrezne luke ustanoviti čimprej stalno delovno -koordinati vno skupino, ki naj izdela konkretne programe sodelovanja po os mskem sporazumu. Višja kvaliteta, nadaljnji razvoj in razširjena vsebina obmejnega gospodarskega sodelovanja ima svoje temelje v 9. členu navedenega sporazuma. Tudi ta razvoj spada po našem mnenju med naše neposredne skupne naloge. Obmejno gospodarsko sodelovanje ima že več kot 20-letno tradicijo ter je, kakor so pokazali mnogi dogodki, pripeljalo tudi do pomembnih političnih rezultatov, saj se je preko njih na obeh straneh meji utrdila zavest o medsebojni koristnosti tega sodelovanja. Tu omenjam tri, že iz leta 1955 izvirajoče sporazume, in sicer tržaškega in go-riški sporazum o obmejnem blagovnem prometu ter videmski sporazum o osebnem obmejnem prometu. V vse tri je vključeno obmejno območje SR Slovenije; v Tržaški in Videmski pa tudi obmejno območje SR Hrvatske. V teku let so ti sporazumi presegli svoje lokalno poslanstvo in že dolgo tvorijo pomemben del bilateralnih odnosov med SFRJ in republiko Italijo. Njihovo delovanje je bistveno prispevale k temu. da se ob raznih prilikah ta meja opredeljuje kot ena najbolj odprtih meja v Evropi. Omenjeni člen 9. odpira perspektive da sedaj veljavne sporazume o obmejnem prometu blaga in oseb razvijemo in jim damo višjo vse-! bino, saj so v mnogočem zastareli in nosijo pečat časa v katerem so nastali. Zato mislim, da bi bilo potrebno liste blaga obnoviti, zlasti pa v brezcarinskih listah C in D določit; brezcar nske kvote za olajšave glede dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno . tehničnega sodelovanja. pa tudi za medsebojno preskrbo industrije z obeh strani meje. Tako bodo ti sporazumi lahko postali odraz dejanskih potreb sedaj dosežene stopnje obmejnega gospodarstva dveh držav. Nadalje mislimo, da bi morali izenačiti vsebine gor škega sporazuma s tržaškim, kar pomeni, da naj bi bil tudi goriški sporazum kompletiran z brezcarinskimi listami C in D. Z naše strani je bila že večkrat sprožena iniciativa, da bi za ta blagovni promet bila pooblaščena posebna stalna meddržavna mešana komisija, ki bi imela ustrezna pooblastila za aktualiziranje blagovnih list in za razreševanje drugih problemov, na podoben način kakor taka specialna meddržavna mešana komisija obravnava probleme iz tako imenovanega «Accordino» za določeno obmejno območje med Italijo in Avstrijo. Za uresničitev te iniciative se bomo še naprej zavzemali. Mislimo, da je res neobhodno in obojestransko koristno, da delujemo v teh smereh, saj sta ravno lani, ko je bila gospodarska recesija v Italiji na višku, oba sporazuma pokazala svojo pravo vitalnost in koristnost. Lani, ko je izvoz Jugoslavije kot celote v Italijo padel za preko 13 odst., uvoz iz Italije pa za 2,4 odst., je v Tržaškem in Goriškem sporazumu skupaj pora-stel naš izvoz od 6 milijard lir v letu 1974 na 12 milijard lir, naš uvoz pa od 11 milijard lir v letu 1974 na 12,3 milijarde lir Skupna blagovna menjava v obeh sporazumih se je torej povečala od 17 na 24,3 milijarde lir, tj za 43 odst. Tudi rezultati letošnjega prvega trimesečja so spodbudni Ne smemo pri tem zanemariti potrebe po aktualiziranju Videmskega sporazuma o osebnem obmejnem prometu, tako glede globine teritorija, kot glede valutnih zneskov v brezcarinskem prenosu blaga, ki bi jih bilo potrebno povečati, glede pro- (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJIH ZBOROVANJIH KRI, PSI IN SSk Ratifikacija Osima in problemi manjšine v ospredju ob zaključku volilne kampanje Cuffaro (KPI): Osimski sporazum nudi nove možnosti za gospodarski razvoj Trsta - Pittoni (PSI) potrdil obvezo za izglasovanje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Volilna kampanja, ena najbolj mirnih v zadnjih desetletjih, vsaj v tržaški pokrajini, se je končala. Kandidati vseh strank za poslansko zbdmico in senat so včeraj zadnjič imeli besedo na številnih volilnih shodih. Danes je vsakršna volilna propaganda prepovedana, jutri pa bodo besedo imeli volivci. Zadnjič v tej volilni kampanji podajamo torej pregled zborovanj. KPI je zaključila kampanjo z vrsto zborovanj v Trstu, Miljah in okolici, govorili pa so vsi kandidati. Nosilec liste za poslansko zbornico Antonino Cuffaro je na zborovanju {Hi Sv. Jakobu še enkrat postavil poudarek na predlogu komunistov za sestavo vlade demokratične in ljudske enotnosti. Ta predlog je KD zavrnila z običajnimi protikomunističnimi predsodki, ki so že dvakrat povzročili predčasen razpust parlamenta in so glavni vzrok globoke krize, ki jo država preživlja. Perspektiva, ki jo mi nakazujemo — je nadaljeval Cuffaro — nikakor ne pomeni ekskluzivne oblasti KPI: mi želimo, da bi vse demokratične sile kolčno lahko enakopravno prispevale k morebitni sestavi vlade. Glede krajevnih problemov je predstavnik KPI ugotovil, da je Trst danes prepuščen samemu sebi, brez vsakršnega načrtovanja, medtem ko njegovo gospodarsko in kulturno bogastvo propada. Potrebno pa je, da se obnovi razvoj mesta, da se osvobodijo njegove e-nergije tudi v nacionalnem interesu. Danes — je poudaril Cuffaro — obstaja nova možnost za ta preporod mesta, to možnost pa nudi osimski sporazum. Sporazum je treba takoj ratificirati, toda ne samo zato, da bi likvidirali žalostno dediščino fašizma, pač pa zato, da bi odprli noyo stran gospodarskih posegov in programiranih akcij v korist Trsta, katerega zemljepisno lego in gospodarski potencial je treba izkoristiti. Sporazum gre torej ocenjevati kot element novega zagona našega gospodarstva, potrebno pa bo tudi paziti, da ne bi poleg novih proizvajalnih dejstev in okrepljenega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki ga mi pozdravljamo, prišlo do negativnih spremnih efektov glede okolja, etničnih značilnosti tega področja in odnosov med mestom, deželo in državo. Slovenski kandidat na listi KPI Stojan Spetič je zaključil volilno kampanjo v Repnu; med drugim je dejal, da Slovenci tokrat lahko prispevamo k izvolitvi nove vlade, ki bo občutljiva za vprašanja manjšin, če bodo v vladi tudi komunisti. V zvezi z nekaterimi polemičnimi izjavami pa .je Spetič pojasnil, da sé KPI ni odpovedala dvojezičnemu znaku in bo z njim nastopala na vseh krajevnih volitvah. Za parla- mentarne pa nastopa z istim znakom po vsej državi iz preprostega razloga, ker noče zapravljati svojih ostankov. Ti pa so v Trstu zelo dragoceni, kot dobro vedo slovenski volivci. Na zaključnem shodu PSI je predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni dejal, da se na teh volitvah odloča predvsem o tem, kakšno vlogo bo imela PSI v bodočem parlamentu. Edino jamstvo za dejanske spremembe, je nadaljeval, lahko daje okrepitev socialistične stranke. Obstajajo tudi problemi krajevnega značaja — je nadaljeval predstavnik PSI —- ki zaradi idejne narave zavzemajo vsedržavno dimenzijo. PSI se je obvezala, da bo dala v odobritev novemu parlamentu zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine. Stranka državljanskih pravic, bojev za razporoko in za splav, je poudaril Pittoni, se mora namreč nujno angažirati ob problemu, ki je socialnega, kulturnega, gospodarskega in človeškega značaja, je pa tudi dolžnost, ki jo narekuje republiška ustava. Toda problem slovenske manjšine — je še dejal predsednik deželnega sveta — se ne o-mejuje na odobritev enega zakona: potrebna je tudi politika na krajevni ravni, ki naj zajamči in o-vrednoti značilnosti slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Izvajanje osimskega sporazuma, pro blemi gospodarskega razvoja Trsta, vsi problemi deželnega razvoja morajo upoštevati obstoj tradicij in prebivalstev, ki jih ni mogoče izkoreniniti. Potrebna je največja doslednost, ki naj gre preko načelnih izjav in ki naj konkretno zajamči na vseh ravneh in na vseh področ jih dejansko globalno zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji -Julijski krajini, je zaključil Pittoni. Na shodu v Nabrežini pa je načelnik svetovalske skupine PSI v tržaškem pokrajinskem svetu Lucijan Volk poudaril, da ima PSI možnost izvoliti svojega poslanca v Trstu. Zato je važno, da se ne razpršijo glasovi v podporo skupinam, ki nimajo nobenih konkretnih možnosti, ker bi to samo omogočalo o-hranitev demokristjanske hegemonije. Slovenska skupnost je zaključila kampanjo z vrsto volilnih shodov v okoliških vaseh, na katerih so govorili kandidati Dolhar, Tul, Gombač in Terčon ter deželni tajnik Štoka. V svojih izvajanjih so poudarjali izredno važnost letošnjih parlamentarnih volitev ne samo v državnem merilu, ampak tufi in predvsem za slovensko narodno manjšino v Italiji, ki ima s samostojnim političnim nastopom na o-zemlju celotne dežele Furlanije - Julijske krajine široko politično možnost, da zgodovinsko in idealno po volivcev na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini v enotno politično hotenje ne samo po obstoju, ampak predvsem po svobodnem razvoju. V tem smislu nudi možnost vsem slovenskim volivcem ne glede na njihovo ideološko usmerjenost, da zanjo glasujejo in tako preprečijo ali omejijo razpršitev glasov. Glede odnosov do drugih list in strank so govorniki poudarili, da vsedržavne stranke v svojih programih in drugih volilnih posegih niso dale slovenski narodni manjšini tiste teže, ki so jo slovenski volivci pričakovali. Samo načelno se zavzemati za globalno zaščito je premalo, treba ji je tudi dajati konkretno vsebino brez vsakršnih od-i stopanj, kot se je na žalost zgodilo v zvezi z uvedbo slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu. I Šolske vesti Gledališča Ambasador SFRJ v Rimu Borisav Jovič si je v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka in jugoslovanske delegacije včeraj ogledal tržaški velesejem. fliiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiintiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiintiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiHiiimiiifiiiuimiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiniiiiiiiiiiiifii VČERAJ NA SEJMU «DAN JUGOSLAVIJE» Osimski sporazumi odpirajo široke možnosti za kvalitetno sodelovanje Sejem je obiskalo širše gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga je vodil ambasador v Rimu B. Jovič ■ Reški strokovnjaki so si ogledali luko ■ Danes na vrsti «Dan A vstrije» Na tržaškem mednarodnem vele sejmu je bil včeraj «Dan Jugoslavije». Ob tej priliki je dopotovalo v naše mesto širše gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga je vodil ambasador v Rimu Borisav Jovič. Odnoslanstvo je ob 10. uri stopilo na razstavišče, kjer so ga pričakali in pozdravili najvišji predstavniki sejemske ustanove s podpredsednikom prof. Faraguno na čelu. «Dan Jugoslavije» se je začel s tiskovno konferenco in srečanjem s predstavniki tržaških in deželnih poslovnih krogov. Goste iz sosedne republike in vse prisotne je pozdravil prof. Faraguna, ki je v uvodnem nagovoru poudaril pomen vsakoletne uradne udeležbe jugoslovanskih podjetij na tržaškem velesejmu. Govornik je nadalje naglasil, da bo tržaški sejem zlasti po obnovitvi razstavišča lahko v znatno večji meri prispeval k nadaljnjemu razvoju gospodarskih in drugih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in še posebej med obmejnimi območji. Prof. Faraguni se je za topel sprejem zahvalil generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Jugoslavija je že skoraj 30 let stalno pri- veže čim večje število slovenskih ......................................................................... V OKVIRU «DNEVA JUGOSLAVIJE» Uspelo informativno z gospodarstveniki Srečanje sta organizirali Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko gospodarsko združenje srečanje iz SFRJ Na jugoslovanski dan tržaškega velesejma se zberejo v našem mestu številni predstavniki jugoslovanskih gospodarskih organizacij, podjetij in odgovorni činitelji gospodarskega življenja sploh. Prilika je enkratna in uspešno jo je izkoristilo Slovensko gospodarsko združenje, ki je številne predstavnike gospodarske zbornice skupno s predstavniki SKGZ in njenih članov, ki se bavijo z zunanjo trgovino, povabilo na kosilo v restavracijo Pošta v Bazovici. Po skupnem kosilu je sledila vrsta informativnih posegov, ki so na eni strani objasnili gostom iz Slovenije in Hrvatske stanje manjšinskega gospodarstva in želja manjšine, na drugi strani pa objasnili prisotnim slovenskim operaterjem iz Italije trenutno stanje v blagovni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo in v kakšno smer bodo šli bodoči posegi za nadaljnji razvoj doslej tako uspešne izmenjave in sodelovanja. Razgovorov so se udeležili tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije A. Verbič, predsednik gospodarske zbornice Reke Z. Po-ščič, svetnik za gospodarska vpra-šanja pri ambasadi SFRJ v Rimu U. Markič, predsednik izvršnega sveta Skupnosti občine Primorsko -goranske - istarske regije M. An-tonelič ter številni direktorji obmejnih podjetij Slovenije in Hrvaške in slovenski operaterji s Tržaškega in Goriškega. Razpravo je začel dr. Vito Svetina, načelnik gospodarske komisije SKGZ, ki se je zahvalil za številno prisotnost in objasnil v skopih besedah pomen srečanja. Besedo je nato predal predsedniku SKGZ B. Racetu, ki je_ izrazil stališče slovenske manjšine do izvajanja osimskega sporazuma in še zlasti njegovega gospodarskega dela, ki je tesno povezan z izvajanjem zaščite pravic manjšine, ne pa ločen del, ki ima zaradi svojega gospodarskega pomena pri izvajanju prednost. V tem oziru je omenil dolgoletne negativne izkušnje slovenske manjšine pri izvajanju dogovorov in pogodb. Zaustavil se je nato dalj časa pri ustanavljanju industrijske proste cone, ki stoji t celoti na slovenskem ozemlju in ki ne sme manjšini prinesti le škode z izgubo zemlje, temveč možnosti novega čvrstega gospodarskega zagona. Sledil je daljši poseg predsednika SGZ S. Boleta, kj je že poprej v napitnici pozdravil prisotne in jim na kratko orisal pomen delovanja Slovenskega gospodarskega združenja in takih srečanj. Bole je v svojem posegu pregledal maloobmejne sporazume in njih funkcijo ter važnost, ki se kaže zlasti v trenutkih gospodarske krize, kakršen je sedanji. Zavzel se je zlasti za razširitev teh sporazumov tako teritorialno, zlasti kar zadeva vključitev videmske pokrajine, kot kvantitativno in kvalitativno ter za povečanje blagovnih spiskov C in D. Zaključil je z ugotovitvijo, da se morajo v maloobmejne sporazume vključiti v znatno večji meri zlasti slovenski operaterji, kf so doslej skoraj popolnoma izostali. Predsednik odbora za obmejno trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije A. čerče je neposredno odgovoril na Boletova vprašanja, ter omenil, da je tudi stališče jugoslovanskih organov, da se maloobmejni sporazumi razširijo na videmsko pokrajino, ter da pride do razširjenja spiskov. V imenu trgovinske zbornice Reke je spregovoril predsednik Z. Poščič, ki je poudaril, da bo slovenska manjšina vedno našla v hr-vatskih gospodarstvenikov popolno razumevanje in podporo. Glavni poseg je imel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije A. Verbič, ki je najprej razložil smernice razvoja slovenskega gospodarstva v bodočnosti. Razvoj teži k čimvečjem usklajevanju delovanja, da ne bi prišlo do nepotrebnega razmetavanja sredstev. Govornik je nato podal podrobno analizo panog, ki jih bo treba razviti oziroma samo specializirati, da jim bo omogočen prodor na zunanja tržišča. V tem okviru je tudi poudaril, da je razvoj bodoče industrijske cone uokvirjen v te načrte, ki pa so širšega pomena, saj so za to cono zainteresirane vse jugoslovanske republike. Obenem pa je poudaril, da je slovenska zemlja najmočnejša naložba in da bodo morali zanjo lastniki prejeti pravično odškodnino, ki pa se ne sme omejiti na golo odškodnino za meter zemljišča, temveč mora biti manjšina vključena v gospodarski razvoj in se v tem oziru primerno uveljaviti. Izredno koristno srečanje, ki se pridružuje nizu srečanj v prizadevanju za gospodarski razvoj in sodelovanje s slovenskimi in hrvatski-mi podjetji, je zaključil dr. Svetina, ki se je vsem zahvalil za pozornost in sodelovanje. šotna na sejemskih prireditvah v Trstu — je dejal Renko — in se sedaj usmerja k še večji udeležbi na njih. Jugoslavija si na tržaških sejmih prizadeva, da bi pospešila blagovno menjavo in da bi hkrati podjetij v Palači narodov. Popoldne si je skupina predstavnikov reške luke, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta skupnosti občin Istre, Reke in Gorskega ko-tàrja R. Antonelič, ogledala v, sprem- s tem tudi primerno ovrednotila i stvu glavnega ravnatelja ing. Co-komplementamost obmejnih gospo- lauttija tržaško pristanišče. Med o-darstev. Možnosti za delovanje v tej ' gledom so člani odposlanstva izme-smeri se bodo po podpisu osimskih njali mnenja v zvezi z možnostjo dogovorov še občutno povečale. Na koncu je generalni konzul Renko predstavil člane jugoslovanskega gospodarskega odposlanstva, med katerimi so bili predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice Boris Šnuderl, predsednik gospodarske zbornice Reka Zvonko Poščič, svetovalec na gospodarski zbornici Hrvatske Stjepan Koren, sekretar sekretariata za mednarodno, sodelovanje SR.. Slovenije Marjan Osolnik, .član . sekretariata za mednarodne odnose pri Izvršnem svetu Slovenije Ivo Klemen čič, predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino pri IS Hrvatske Ante Zelič in drugi. Nato je spregovoril podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič, ki je v daljšem posegu pregledal dosedanji razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in položaj, ki je nastal s podpisom osimskih sporazumov, pri čemer se je pomudil zlasti ob problemih in možnostih, ki se porajajo v zvezi z industrijsko cono na tržaškem Krasu. Govornik je omenil tudi možnosti sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu ter razvoj blagovne menjave po obmejnih sporazumih. Zidaričevo poročilo objavljamo zaradi njegove aktualnosti v nekoliko skrčenem obsegu na prvi strani. Člani jugoslovanskega odposlanstva so nato odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih postavili časnikarji. V tej zvezi so omenili, da vlada med podjetji v Jugoslaviji veliko zanimanje za možnost vključitve v industrijsko cono na meji, pri tem pa so tudi naglasili, da je treba za takšno trajno strukturo predhodno pripraviti vrsto temeljitih študij. Udeleženci konference, med katerimi so bili tudi številni predstavniki naših manjšinskih organizacij in podjetij, so si nato na povabilo generalnega konzula Renka ogledali kolektivno razstavo jugoslovanskih vzpostavitve sodelovanja, kakršnega predvideva osimski sporazum. Ob 17.30 je bilo na trgovinski zbornici običajno srečanje med predstavniki tržaške ustanove in gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske. O tem srečanju, s katerim se je zaključil včerajšnji «Dan Jugoslavije», poročamo na drugem mestu. Običajnega sprejema v večernih urah ni bilo, ker so organizatorji jugoslovanske razstave sklenili — kakor je na 1 tiskovni konferenci povedal konzut Renko — ■ da bodo ustrezni prispevek namenili v pomoč prebivalstvu naše dežele, ki ga je prizadel potres z dne 6. maja. Danes bo na sejmu «Dan Avstrije»: ob 11.45 bo v avstrijskem paviljonu tiskovna konferenca o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Avstrijo. Pred tem, ob 9.30, pa se bodo v sejni dvorani na razstavišču sestali obrtniki iz tržaške pokrajine na posvetu o delovanju obrtnikov v sodobnem gradbeništvu. Posvet organizira deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA. aiiimiiiimHimiiiimiiiiiiimiiiimmiiiiiimiuuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiirtffiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuniiiiiniiiiii MED ZBORNICAMI IZ TRSTA, LJUBLJANE IN ZAGREBA Ustanovljen povezovalni odbor za obravnavo skupnih vprašanj Odbor se bo prvič sestal v Trstu med 15. in 30. septembrom - Načelno sprejet tudi dnevni red za prvo sejo V glavni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči običajno srečanje med predstavniki same zbornice in Gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske. Odposlanstvoma sta načelovala predsednik tržaške ustanove Caidassi in predsednik zbornice Slovenije A. Verbič. Caidassi je v krajšem pozdravnem nagovoru poudaril pomen srečanja, ki se redno obnavlja ob tržaškem velesejmu, še zlasti pa pomen letošnjega posveta v ozračju obnovljenega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. A. Verbič je v imenu slovenske in hrvatske zbornice konkretno predlagal, naj bi ob upoštevanju novega momenta v gospodarskih odnosih med sosednima državama in sprotnih vprašanj skupnega interesa, ustanovili poseben povezovalni odbor (kontakt-komite) med tržaško, ljubljansko in zagrebško zbornico, ki naj bi se sproti soočal s problemi skupnega interesa. Predlog so predstavniki tržaške ustanove sprejeli, po kratkem posvetu pa so bile sprejete tudi teme, o katerih naj bi povezovalni odbor razpravljal na prvi seji. Teme so naslednje: sodelovanje med severno-jadranskimi lukami na podlagi o-simskega sporazuma, vprašanje cestnega in železniškega prometà, skupen pregled maloobmejne blagovne menjave, osebni promet po videmskem sporazumu, sodelovanje na sejemskih prireditvah v obeh drža-vah in vprašanje morebitnega odprtja mejnega prehoda pri Lipici za mednarodni promet. Do 15. septembra si bodo zbornice izmenoma sporočile imena članov, ki naj sestavijo povezovalni odbor (odprto je ostalo vprašanje, ali naj vsako zbornico zastopajo po trije ali po več članov, na vsak način pa se bodo odborovih sej u-udeleževali tudi izvedenci za specializirana področja). Prvi sestanek kontakst-komiteja bo v Trstu, in sicer je bil zanj določen čas od 15. do 30. septembra. Nato se bo odbor sestajal izmenoma v Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji in Hrvatski. DANES OB 18. URI Počastitev spomina žrtev Rižarne Podaljšana proga št. 10 Danes ob 18. uri bo delegacija Združenja bivših političnih internirancev ANED, partizanskega združenja VZPI - ANPI in združenja bivših političnih preganjancev ANP PIA položila venec v Rižarni ob obletnici usmrtitve 40 (20 moških in 20 žensk) borcev, aktivistov in antifašistov, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so jih esesovci umorili in sežgali v noči 21. - 22. junija 1944 v Rižarni. Posebne spominske svečanosti letos ne bo, omenjena združenja pa vabijo vse demokratično občinstvo, naj te dni obišče Rižarno, počasti spomin žrtev in potrdi zvestobo i-dealom osvobodilnega boja. Rižarna je odprta od 10.00 do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Pred nekaj dnevi je občinsko podjetje Acegat podaljšalo avtobusno progo št. 10, ki zdaj vozi do Rižarne. Pismo uredništvu POJASNILO Prispevala sem k zbiranju podpisov tržaških umetnikov in slikarjev k pozivu za glas v korist KPI, ki ga je sprožila na vsedržavni ravni skupina intelektualcev. Šlo je za izpričanje lastne podpore izjavi, ki je v bistvu pozivala za glas komunistični partiji. Glede namigovanj nekega tržaškega tednika v zvezi z zavrnitvijo poziva s strani Lojzeta Spacala želim pojasniti, da to nikakor ne u-streza resnici. Umetnik mi je še danes zjutraj, pa čeprav je potrdil svoje socialistično prepričanje, ponovil, da soglaša z dokumentom v korist KPI ob upoštevanju posebnega političnega trenutka in v prepričanju, da je ta glas danes najbolj koristen za uresničitev tistih ciljev o bolj pravični družbi v naši državi, v katere trdno veruje. Trst, 18. 6. 1976 Megi Pepeu Poziv vodstva SSk slovenskim volivcem V zvezi s parlamentarnimi volitvami 20. junija deželno tajništvo Slovenske skupnosti ima za svojo moralno in politično dolžnost ponovno opozorit; vse slovenske volivce v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji, da nastopa samostojno tako za poslansko zbornico kot za senat. To je prvič v zgodovini Slovencev pod Italijo, da so na volitvah vsi združeni pod istim volilnim znakom in imajo tako prvič vsi možnost zanj glasovati. To je znak lipove vejice, pod katerim so nastopili primorski Slovenci in istrski Hrvati že leta 1921 in izvolili pet svojih predstavnikov v parlament, ki so potem odločno branil; naše narodne in socialne pravice, dokler ni fašizem prepovedal političnih strank. Sedanji samostojni nastop liste Slovenske skupnosti je torej zgodovinsko in idealno nadaljevanje volilnih nastopov zamejskih Slovencev po prvi svetovni vojni. Na žalost pa Slovenci v Italiji danes nismo več tako enotni, ampak politično razcepljeni na tiste, ki zagovarjamo samostojno politično zastopstvo, in tiste, ki zagovarjajo vključevanje v italijanske stranke. Dejanja in izkustva nam neizpodbitno, dokazujejo, da je vključevanje v italijanske stranke načelno zgrešeno, .dejansko in politično pa neučinkovito,. ker nam ni prineslo nobenih večjih rezultatov ter pospešuje narodnostno asimilacijo. Zato statistični podatki o številu Slovencev vedno bolj padajo. S tem, da se je Slovenska skupnost odločila za samostojen nastop na letošnjih parlamentarnih volitvah, je naredila ne samo pogumno, ampak resnično zgodovinsko dejanje: vsem Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini, vključno onim v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, je dala možnost, da glasujejo slovensko listo neglede na njihovo ideološko usmerjenost. Kajti program in cilji Slovenske skupnosti so nujno sprejemljivi za vse Slovence. Zato jih toplo vabi, posebno še mlade volivce, da podprejo ta njen program in nastop s tem, da zanjo strnjeno glasujejo. V nasprotnem primeru bodo slovenski glasovi nekoristno razpršeni med razne italijanske stranke, ki naših glasov nikakor ne zaslužijo. V nedeljo, 20. junija, se zato strnimo okrog Slovenske skupnosti in njegovega volilnega znaka ter tako dokažimo svojo prisotnost v mejah italijanske države in s tem volje do svobodnega obstoja in razvoja na vseh področjih. Zato volite Slovensko skupnost. Deželno tajništvo Vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce Devina-Nabrežina za šolsko leto 1976-77 bodo 28. in 30. junija od 9. do 12. ure v prostorih posameznih občinskih otroških vrtcev s slovenskim oziroma z italijanskim učnim jezikom. Tržaška občina obvešča, da bo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1976-77 v vrtcih posameznih okrožij s sledečim umikom: 1. skupina: v četrtek, 24. junija, od 8.30 do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 5 let pred 31. decembrom 1976. 2. skupina: v petek, 25. junija, od 8.30 do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 4 leta pred 31. decembrom 1976. 3. skupina: v soboto, 20. junija, od 8.30 do 12. za otroke, ki bodo dopolnili 3 leta pred 31. decembrom 1976. Zavodski svet enotne srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah obvešča starše, da lahko ob vpisu svojih otrok naredijo prošnjo za dodelitev šolskih podpor in štipendij in sicer najkasneje do 24. junija. S seboj naj prinesejo kopijo davčne prijave (M 740 in 101). Obenem vabi vse tretješolce, da dajo matematične knjige na razpolago šoli. Zavodski svet srednje šole Sv. Cirila in Metoda obvešča starše, da lahko vložijo na šoli prošnjo za dodelitev občinske podpore za knjige in šolske potrebščine za leto 1975-76, do vključno 24. t.m. Prošnji mora biti priložena kopija davčne prijave M 740 ali 101. Licej France Prešeren obvešča dijake, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom. Zainteresirani naj predložijo v tajništvu šole kopijo davčne prijave model 740 ali 101 do 25. t.m. Pojasnila daje tajništvo šole. VERDI Z današnjim koncertom ob 18. uri, se zaključuje spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi. Spored, ki ga bo vodil dirigent Bellugi, obsega nekaj novosti za Trst in sicer Boccherinijev «Nočni umik pri Madridu» ter Ghedinijevo skladbo «žalni koncert za Ducciom Galimbertijem», s solistoma tenoristom Giuseppom Ba-rattijem in baritonistom Sergiom Ben-sijem, posvečen spominu organizatorja odporniškega gibanja in partizanskega komandanta v Cuneu. Na sporedu sta še Schumannov Koncert za čelo in orkester s solistom Liberom Lano in Straussova simfonična pesnitev «Smrt in poveličanje». Kino Zadruga Naš Kras vabi na otvoritev grafične razstave FRANKA VECCHI ETA Id bo v četrtek, 24. junija, ob 21. uri v Kraški galeriji v Velikem Repnu. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi kvartet kljunastih flavt. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. junija, JULIJANA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 13.07. Jutri, NEDEUA, 20. junija NENAD Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26,7 stopinje, najnižja 17.3 ob 19. uri 23,2, zračni pritisk 1016.3 pada, vlaga 57-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. in 18. junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 26 oseb. Umrli so: 79-letna Giustina Ciacchi vd. Pipolo, 83-letna Alice Marotti por. Nicolotti, 84-Ietna Maria Dionis vd. Altin, 69-letni Edmondo Doerfler, 3 dni star Christian Bolzan, 82-letni Nazario Parovel, 66-letna Maria Guštini, 69-letna Teresa Miloš, 65-letni Pietro Kosanovic, 81-letni Marcello Kranjzt 81-letni Egidio Petrussa, 69-letni Michele Angelicchio, 53-letna Antonia Muzica por. Erosolo, 64-letna Bianca Perdi por. Cosmini, 83-letna Antonia Padovan vd. Onofrio, 86-letni Vitaliano Zerenchi, 85-letna Narcisa De Flora, 85-letna Rosa Dobrilla, 82-letna Maria Sossich vd. Vidali, 89-letna Emilia Svetina ved. Lughi, 78-letni Attilio Tiezzi, 62-letni Marcello Ferluga, 69-letna Maria Filaferro vd. Tolazzi, 63-letna Ludmilla Zocchi por. Furlani, 88-letna Giuseppina Fonda vd. Tavasani, 45-letni Nicola De San-tis. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Al la Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 39; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. O-riani 2; All’Annunziata, Trg Valmau-ra 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM • INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Ariston 17.00 «Uno sparo in fabbrica». Mignon 16.00 «Gli ultimi giorni di Pompei». Igra Steve Revens. Grattacielo 16.30 «Scandalo in famiglia». Igra G. Guidi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Fenice 16.00 «Cera una volta il West». Barvni film. Excelsior 16.00 «Intrigo in Svizzera». David Janssen, Senta Berger, John Saxon. Nazionale 16.00 «Brace Lee, la sua vita, la sua leggenda». Barvni film. Eden 16.30 «Il matrimonio». Barvni film. Ritz 16.00 «La spia senza domani». Aurora 16.30 «Per un pugno di dollari». Glint Eastwood. Cristallo 16.30 «Marlowe il poliziotto privato». Robert Mitchum. Barvni film. Capitol 16.30 «Il gatto, il topo, la paura e l’amore». Serge Reggiani. Filodrammatico 15.30 «Piaceri erotici di una signora bene». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 « Il gigante ». James Dean in Elizabeth Taylor. Barvni film. Impero 15.30 «My Fair Lady». Au-drey Hepburn. Vittorio Veneto 16.30 «Bersaglio di notte». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Simone e Matteo, giuochi da ragazzi». Paul Schmidt in Micael Koby. Radio 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film. Astra 16.30 «Cipolla Colt». Igra Franco Nero. Barvni film. Abbazia 16.30 «Roma violenta». Igrajo: M. Merli, R. Conte, R. Love-lock. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta (Milje) 17.00 «Impiccato più in alto». Glint Eastwood in Inge Ste- Izleti ŠD Breg priredi v nedeljo, 4. julija, avtobusni izlet v Škofjo Loko na Izseljeniški piknik. Sodelovali bodo slovenski ansambli iz Avstralije/ ZDA, Belgije in Nemčije. Nogometna tekma LTH Škofja Loka - Breg. Va» bljeni! PD F. Prešeren iz Boljunca priredi v torek, 29. junija, avtobusni izlet v Kumrovec (ogled rojstne hiše J. B. Tita), Stubiško polje, Krapino in Rogaško Slatino. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni. Razstave Razstava Cankarjevih del, prevodov, rokopisov, risb, avtoportretov, ki jik prireja Narodna in študijska knjižnica s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je odprta za občinstvo vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure do vključno 22. junija. Razstava je v razstavni dvorani Ljudske biblioteke (Biblioteca del Popolo) v Trstu, Ul. Teatro Romano 17. Danes ob 18. uri otvoritev razstave del Černigoja. Mali oglasi MLAD fant in dekle iščeta sobo in kuhinjo ter garažo v Ljubljani zn Bežigradom. Ponudbe na ADIT p-P-171, 61001 Ljubljana. V počastitev spomina drage tele Pepine Štoka vd. Furlan darujeta Erika in Flavija Briščik 10.000 ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina mame Neve Lukeševe darujeta družim Milkovic-Gomik 5000 lir za Dijaško matico. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. rnsr - ULICA F. FILZI io - : <3? 61- Vodstvo avtonomne pristaniške stanove je podaljšalo do 5. julija )76 rok za vlaganje prošenj za Jav- nika in tri delavce. Redar pred sodišče zaradi zlorabe svoje funkcije Preiskovalni sodnik dr. Fermo je zaključil s preiskavo o dejavnosti štirinajstih tržašk h mestnih redarjev, ki so bili osumljeni zlorabe funkcije, podkupovanja, prikrivanja uradnih aktov in drugih kaznivih dejanj. Preiskava se je zaključila s prijavo sodišču 38-letnega redarja Luig:ja Romana iz Pendice Sco-glietto 2, ki je obtožen, da je novembra leta 1972 naprtil nekemu vozniku visoko globo zaradi prevelike hitrosti (kar ne sodi v njegovo pristojnost) in hotel prisiliti voznika, da bi plačal 200 tisoč Lr. Zapisnika o prometnem prekršku seveda ni poslal pristojnim organom, ko pa je zadeva prišla na dan, je zapisnik uničil. Proti nekaterim osumljencem preiskovalni sodnik nadaljuje s preiskavo, večino pa je oprostil, ker je ugotovil, da nimajo ž vso zadevo nič skupnega. Seznam dijakov ki so uspešno zaključili šolsko leto Pri objavi seznamov dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto smo pomotoma izpustili seznam dijakov razredov I. b in II. b na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois». Razred I. b: Izdelali so Mariano Juan Brecelj, Jelka Cossutta, Nadia Frandoli, Paolo Grisonic, Alenka Guštin, Wilma Kocman, Marino Leghissa, Norma Magagna, Dario Pertot, Eliana Premolin, Elvi Sedmak, Vincenzo Skerlavaj, Vasilij Stocca, Edoardo Tenze, Roberto -Robert Vidoni in Letizia - Leticija Zobini. Štirje dijaki imajo popravne izpite, pet pa jih je bilo odklonjenih. II. b: Izdelali so Cvetka Adamič, Serena Cosina, Paolo - Pavel Fer-luga, Carlo-Drago Gherlani, Maddalena Goiza, Sonia - Sonja Komar, Davide - David Lenisa, Paolo Lo-vrecich, Annita Milic, Giovanni -Ivo Nabergoi, Katja Oio, Roberto Robert Pescatori in David Stepančič. Pet dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. DÀN£S JE CAS ZA POMIRITEV DUHOV i ■ Komunisti in krščanski demokrati sinoči sklenili volilno kampanjo Ivan Bratina (KPI) je rekel, da bo moral novi parlament ratificirati osimski sporazum in urediti položaj Slovencev Včeraj, zvečer se je tudi v Gorici zaključila volilna propaganda. Današnji dan bo v tem pdgledu potekal mirno, da se bodo duhovi pomirili in da bodo volivci jutri m v ponedeljek lahko na premišljen in trezen način oddali svoje glasove. Sedanja volilna kampanja, ki je potekala v duhu spoštovanja pravil demokratične igre, je bila v marsičem različna od dosedanjih, predvsem pa v tem, da ni moblizi-rala na javnih zborovanjih množic poslušalcev kot poprej. Morda edina izjema v tem so komunisti. Zato pa so se v prepričevanje volivcev veliko bolj kot doslej vključila sredstva javnega obveščanja, televizija in časniki, pa tudi stranke «obdelujejo» volivce tako, da jim na dom pošiljajo volilno propagandno gradivo. Sicer pa je v naših krajih jvečji del volivcev že opredeljen in ne potrebuje posebnih spodbud, kako glasovati. Zlasti velja to za slovenske volivce, ki so v vsakodnevnih političnih bojih spoznali, da se za naše narodne — in seveda tudi družbene potrebe — najbolj odločno bo7. rita prav obe levičarski stranki, KPI in PSI, in da bodo zato na volitvah glasovali za eno od teh dveh strank in oddali tudi preferenčni glas za slovenskega kandidata. Poleg tega letos prvič sodeluje na političnih volitvah tudi Slovenska skupnost, kjer kandidirajo samo slovenski kandidati, ki bodo prejeli oodporo svojih volivcev. Nastop Slovenske skupnosti je najbolj prizadel ravno krščansko demokracijo, ki je na prejšnjih volitvah s pomočjo njenih glasov iz-, volila svojega parlamentarca, in sicer tistega, kateremu so šle slovenske preference. Krščanska demokracija ni mogla kar tako požreti odločitve SSk o samostojnem nastopu ter si kljub vsemu skuša zagotoviti kakšen slovenski glas. Te dni namreč krož jo po Gorici pisma, ki jih je podpisal «somišljenik SDZ», s pozivom slovenskim volivcem, naj tudi šestič volijo za KD. Sodijo, da so ta pisma maslo KD, prav tako pa ne izključujejo možnosti, da se je ga takšen poziv odloči kakšen nekdanji politik iz vrst SDZ. PSDI je sklenil svojo volilno propagando s shodom v dvorani UGG, kjer je pokrajinski’tajnik Ezio Bianconi obrazložil pomerrglasu oddanega PSDI. Nato je predstavil kandidate za poslansko, zbornico Ferruc-cia Fantinija, Serg'a Semole, Pietra Ceppelettija in poslanca Guida Ceccherinija. Kandidati so opisali svoje poglede in delo, ki so ga o-pravili na svojih javnih položajih. Najbolj polemičen izmed vseh je. b i prof. Sergio Semola, najmlajši kandidat v volilnem okrožju. Njegove puščice so letele predvsem v PSI, kjer je začel svojo politično pot. Včeraj sta sklenili volilno propagando v Gorici tudi obe največji stranki, KPI pred sedežem na Kor-zu, KD pa v dvorani UGG. Na volilnem zborovanju KPI je Nereo Battello govoril o velikem ugledu, ki ga je stranka pridobila v državi in zapadnem svetu in je danes vodilna sila tako imenovanega evrollomu-nizma. S tem v zvezi je še posebej opredelil vlogo KPI v našem obmejnem področju, v sosedstvu s socialistično Jugoslavijo. Poslanec Giuliano Pajetta pa se je dotaknil predvsem vsedržavnih vprašanj, vloge KPI v naprednem strujanju v Italiji in v svetu ter odgovornosti KD za kritični gosno-darski in politični položaj v državi. V slovenščini je na shodu spregovoril kandidat Ivan Bratina, ki je govoril predvsem o politiki stranke do slovenske narodnostne skupnost1. Dejal je, da bomo jutri glasovali za sestavo takšnega parlamenta, ki bo moral ratificirati o-simski sporazum in rešiti vprašanje globalne zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti. Ratifikacija osimskega sporazuma je bistvenega pomena za gospodarski, kulturni in politični razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter med večinskim in manjšinskim narodom pri nas. Dokončna ureditev naše narodnostne skupnosti pa mora postati tudi merilo demokratičnosti naše družbe. KPI se bo borila, da bodo krajevne ustanove dobile vse večje pristojnosti za zakonsko urejevanje položaja Slovencev, hkrati pa je v svoj program vnesla zahtevo po razvijanju decentralizacije ter prenašanja sprejemanja odločitev na deželno, pokrajinsko in občinsko raven, kar bo omogočalo občanom, EDINSTVEN KULTURNI MOST V DANAŠNJI EVROPI Resolucija solidarnosti s SSG delavcev kulturnih ustanov NG Izrazi solidarnosti tudi na letni konferenci upokojencev iz Nove Gorice da bodo neposredno sodelovali v javnih poslih. Kandidat Ivan Bratina je nato dejal, da so volitve 15. junija lani pokazale, da je bila dosedanja po- mo_ da nam je nerazumljiv0 kako ^1110' I more kulturna Italija v ozračju Delavci kulturnih ustanov občine Nova Gorica, zbrani na sestanku zbora izvajalcev, smo obravnavah težak položaj, ki ga doživlja SSG Trst zaradi neizpolnjenih obveznosti s strani italijanske države, in neurejenega zakonskega statusa. V zvezi s tem enodušno izjavlja- L.tika KPI pravilna, saj so kratične in napredne sile postale gonilna sila v državi. Ugodne po: sledice lanskih volitev so se pokazale tudi v krajevnih upravah na našem narodnostno mešanem področju. Govornik je to zahteval od novega parlamenta, da takoj prične razpravljati o zakonskih osnutkih, ki so jih stranke predložile v zvezi z globalno ureditvijo položaja Slovencev. Ta zahteva bo toliko hitreje uresničljiva, kolikor bolj se Italija v prijateljskih odnosov, ki so dobili svoje potrdilo v osimskem sporazumu, dopustiti, da se je tako eminentna kulturna ustanova, kot je Stalno slovensko gledališče, ki je z dolgoletnim posredovanjem del talijanskih avtorjev matični domo vini ustvarilo edinstven kulturni most v današnji Evropi, znašla v tako brezizhodnem položaju. Kulturni delavci na Goriškem bodo 20. junija okrepile leve sile. | skupno z množicami rednih, nav-~ I dušer V dvorani UGG ie pokrajinski taj- ' dušenih obiskovalcev ljubiteljev SSG še nik KD Bruno Longo predstavil po slanca Corrada Belcija. Poslanec Belci je pohvalil pomemben delež parlamentarcev KD za razvoj naše pokrajine ter obmejnih pokrajin, ki riiso važne le za Italijo, ampak za Evropo, je dejal, potem pa je analiziral politične formule, kijih stranke predlagajo v volilni karflpanji. Govornik je zavrnil očitke, češ da se je KD po tonu vodenja volilne propagande spustila na raven ieta 1948, priznal pa je, da .je stranka ostro reagirala na napade levice in na pritiske, da bi jo v 30 letih odrinili od vodstva države. predstav in posebej občutimo to krivico, saj tržaško gledališče. ki je potomec igralske skupine našega primorskega partizanskega korpusa, štejemo za svoje. Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu izražamo našo solidarnist in trdno upanje, da bo s podporo vseh demokratičnih ljudi zmagalo v svojem pravičnem boju. Kulturna skupnost Nova Gorica Goriška knjižnica France Bevk Pokrajinski arhiv Nova Gorica Zveza Kulturno-prosvetnih organizacij gb sirnim! SLAvrnu v sommH Odprtje Eiegcimetiiega igrišča pomeni prispevek k razvoju vaške skupnosti ■v Pozdravi Darija Cotiča, scvcdenjskega župana Ceščuta ter predsednika pokrajine Agatija «Z odprtjem na novo urejenega | vedenjskega društva Cotič. Ob tej riSča «p va našn šnnrtnn in npno- > priložnosti sta spregovorila tudi žu- v , pan češčut v imenu sovodenjske občinske uprave ter predsednik go riške pokrajine Agati. Oba govornika sta odprtje novega igrišča oce nila kot zelo pomembno pridobitev za vaško skupnost. igrišča se za našo športno in neposredno narodnostno dejavnost Sovodnjah začenja nova doba.» Tako je na sinočnjem slavju ob odprtju novega nogometnega igrišča dejal Darij Cotič, predsednik športnega društva Sovodnje, kj letos praznuje svojo 20-letnico nepretrganega’ delovanja-. Slavnosti,’ ki je bla pred pričetkom prijateljske nogometne tekme med ljubljansko O-limpijo in goriško reprezentanco Združenja ' slovenskih šfidftbih društev v Italiji, so se poleg velikega števila domačinov udeležili tudi vidni predstavniki našega zamejskega življenja, ter predstavniki italijanskih oblasti. Med drugimi naj omenimo vicekonzula SFRJ v Trstu Lojzeta Kanteja, predsednika goriške pokrajine Agatija, Andreja Jarca, župana iz Doberdoba, Jožeta češču-ta, župana iz Sovodenj, predsednika goriške trgovinske zbornice Lupie-rija, predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Kocmana, člana izvršnega sveta SKGZ Dina Ronerja ter številne predstavnike športnega in prosvetnega življenja na Goriškem. O pomenu pridobitve novega igrišča, je spregovoril predsednik so- Obsodba kapitana * zaradi onesnaženja morja Tržaški pretor Trampuš je včeraj potrdil kazenski odlok, s katerim je pred časom obsodil kapitana grške petrolejske ladje Olympic Eagle, 40-letnega Spyridiona Taflambasa z Itake, na 120.000 lir globe in na prepoved opravljanja poklica za 30 dni. 24. junija lanskega leta so agenti finančne straže opazili, da z ladje, ki je bla zasidrana ob pomolu čezalpskega naftovoda SIOT v tržaškem pristanišču, odteka petrolej. Med preiskavo je pretor u-gotovil odgovornost kapitana za okvaro na črpalkah in ga obsodil. Proti tej razsodbi se je Taflambas,.,__.• pritožil, včeraj pa se ni predstavil, z25.9 , • ' 213 137 sodniku, ki je tako potrdil prvotno j sljan: tel 209-1 7 Zavije, tei. 213-137, obsodbo. 1 teL 27M24- V TOREK V KRIŽU Dr. Fonda in Sedmak o mentalnem zdravju Center za mentalno zdravje s sedežem v Nabrežini je priredil v torek zvečer v Ljudskem domu v Križu, ob sodelovanju PD Vesna in Združenja staršev, zanimivo odprto sprečanje, ki se ga je udeležilo za; dovoljivo število Križanov. Najprej sta izvedenca dr. Pavel Fonda in domačin dr. Danilo Sedmak orisala in predstavila prisotnim pekočo in zanimivo temo mentalnega zdravja in se ustavila predvsem na pozitivni izkušnji tržaške umobolnice, ki je pod vodstvom dr. Basaglie uvedla nove in bolj človeške metode zdravljenja. Po uvodnih besedah se je odprla živahna diskusija, v katero so posegli mnogi prisotni in tako izpričali zanimanje tudi naših ljudi do tega družbenega problema. S. T. lekarne v okolici Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. te). 200-121; Se iHiuHiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiuimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiimii Poziv goriških komunistov slovenskim volivcem Podpisani so naslovili na slovensko javnost ob sedanjih političnih volitvah naslednji poziv: Italijanska družba je zabredla v globoko ekonomsko in politično krizo in ni več časa za odlašanje. Potrebno je, da začnemo stvarno reševati stotere probleme in omogočiti dejanski družbeni napredek. Jasno je, da ne bomo obvladali nove stvarnosti s starimi načini vodenja in upravljanja. Predvsem je nujno, da odločajo o usodi republike vsi, to je tudi tisti družbeni sloji in tiste politične stranke, ki so bile do sedaj v opoziciji. KPI je dala v ta namen tehtne predloge, predvsem pa je poudarila nujnost širše odgovornosti pri upravljanju vlade. KPI je s svojim delom in svojo resnostjo garancija za nov način vladanja in za novo, popolnejšo demokracijo. Tudi problemi slovenske narodnostne skupnosti se na svoj način zaostrujejo. Osimski sporazum je korak, ki je postavil na dnevni red zahtevo o globalni zaščiti naše manjšine. Sporazum mora biti odločilna faza pri uveljavljanju naših pravic. Sama KD ni sposobna, da nam te pravice zagotovi in je dokazala tudi po sporazumu (Ukve, prepoved rabe slovenščine v izvoljenih svetih). Zato je nujno, da okrepimo napredne stranke, zlasti še KPI, ki nam edina zagotavlja predstavnika v senatu in nam daje možnost imeti svojega predstavnika tudi v poslanski zbornici. Odločitev Slovencev za KPI je torej dvakrat utemeljena: narodno in splošno družbeno. Poziv so podpisali: GORICA: Oskar Beccia, Darko Bratina, Sergij Dilizza, Milojka Dominko, Ladi Dornik, Riccardo Kocjančič, Igor Komel, Mirjam Koren, Ace Mermolja, Feruccio Mužič, Erika Paulin, Vili Prinčič, Dino Roner, Aldo Rupel, Niko Brešan, Verena Buzzi, Elijana Bensa, Radovan Fi-gelj, Sergij Jakin, Nataša Malka-Mi-kluš, Srečko Mužič, David Sosgou, Ivan Bregant, Edi Maligoj, Anton Peršolja, Severij Rožič, Vilma Brajnik, Sandro Corva, Ivan Plesničar, Klavdij Ožbot. SOVODNJE: Boris Černič, Maurizio Černik, Lucijan Černič, Leopold Devetak, Ludvik Devetak, Venko Devetak, Marcello Devetak, Žarko Grilj, Dominik Juren, Ladi Kogoj, Oskar Malič, Gino Marega, Gianni Marson, Emil Vižintin, Zlatko Vižintin, Albin Kuzmin. ŠTEVERJAN: Ivan Humar, Nevenka Klanjšček, Vladimir Klanjšček, Franc Komic, Rudolf Koršič. KRMIN: Karel Mavric, Silvano Srebrnič. DOBERDOB: Karel Ferletič, Andrej Jarc, Jože Jarc, Giorgio Ulian, Mario Lavrenčič, Ivo Devetak, Renata Devetak, Jordan Vižintin, Dario Legiša. neoeljek ob 12. uri bo na razpolago občinstvu tudi odbornik za osebje dr. Mario Brancati. NESREČA PRED FOUANOM Motociklista sprejeli pridržaito prognozo ■veliko pričakovanje, kap.-, je potrdila množična prisotnost občinstva ob ro-,hu . igrišča ter po blagoslovu-.športnega objekta, ki ga” je opravil domači župnik Komjanc, je nastopila doberdobska godba na pihala Kras. O samem športnem dogodku poročamo pa na športni strani. Z odprtjem novega igrišča so So-vodenjci uresničili načrt, ki so si ga postavili pred nekaj leti, ko jim je gradbeno podjetje razrilo staro igrišče, da bi pod njim zgradili avtocesto. Dela so domačim športnikom skoraj onemogočila nogometne dejavnosti, katerim domače društvo posveča največjo pozornost. Brez i-grišča so sei sovedenjski športni delavci znašli v težavah. Kljub tem težavam so vztrajali in s prostovoljnim ter. udarniškim delom v sorazmerno kratki dobi uredili igrišče in zgradili sodobne slačilnice. Primorsko dramsko gledališče Goriški muzej Zavod za spomeniško varstvo * * * V Novi Gorici je bila v ponedeljek, 14. junija, redna letna konferenca Društva upokojencev Nova Gorica. Upokojenci so z zadovoljstvom ugotavljali, da je bilo njihovo društvo zelo delavno in je u-spešno napredovalo. Sprejeli so nove načrte z zahtevnimi nalogami, ki v dobri meri opravičujejo prizadevnost vodstva. Upokojenci so z njim zadovoljni, zato ga zavzeto podpirajo v katerikoli dejavnosti, kajti enega leta opravljeno delo in nove zadolžitve so jim poroštvo, da bo njihovo društvo tudi v bodoče uspešno delovalo. Kakor ob drug'h priložnostih so se novogoriški upokojenci tudi na svoji članski konferenci spomnili svojih sorojakov zamejskih Slovencev in njihove borbe za človečanske in narodne pravice. Sprejeli so sklep in poslali kolektivu slovenskega gledališča v Trstu naslednjo resolucijo: «Upokojenci Nove Gorice zbrani na svoji redni letni konferenci 14. junija 1976 dajemo vašemu kolektivu vso moralno podporo v boju za obstoj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je 30 let neprekinjeno izpolnjevalo naloge kulturnega poslanstva med zamejskimi Slovenci in Slovenci v matični domovini. Slovenci v Italiji in široke demokratične množice večinskega naroda se zavedajo plodnega in ustvarjalnega poslanstva slovenskega gledališča, zato spremljajo in podpirajo njegov boj za nemoteno na-j daljevanje in širjenje gledabške u* | metnosti. Odločno se pridružujemo številnim solidarnostnim resolucijam, ki jih v tem težkem boju prejema slovensko gledališče v Trstu, v trdnem prepričanju, da bodo izjave odgovornih italijanskih državnikov o prijateljstvu med narodi in državami, še zlasti ko smo pred ratifikacijo osimskih sporazumov, postale dejstvo in bodo pravno priznali stalnost in zagotovili možnost vsestranskega delovanja edini slovenski gledališki ustanovi v Italiji. Upokojenci Nove Gorice vam zagotavljamo, da stojimo trdno na vaši strani.» Zdravniško potrdilo za volivce, ki rakijo pomoč drage oseke Goriška občina bo tudi letos poskrbela za tiste občane, ki rabijo pomoč, druge osebe, da bodo šli volit. Gre namreč za vse tiste, ki se zaradi bolezni ne morejo premikati sami. Da bodo ti bolniki lahko volili ob pomoči druge osebe, naj na uradu za zdravstvo v Ul. Mazzini 7 zaprosijo za zdravniško potrdilo. Urad bo na razpolago danes od 15. do 19. ure, jutri od 6. do 22. ure ter v ponedeljek od 7. do 14. ure. Na državni'cesti med Zagrajem in Foljanom se je v včerajšnjih jutranjih urah pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovali dve osebi, eno od katerih so v tržiški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo. Gre za 42-letne-ga zidarja Alda Bergamina iz Turjaka, Ul. Garibaldi 25, ki je pri nesreči zadobil hujši pretres možganov ter poškodbe na obrazu. V tr-žiško bolnišnico so sprejeli tudi Bergaminovega prijatelja, 38-letne-ga mehanika Claudia Cosola prav tako iz Turjaka, Ul. San Francesco 2, ki se bo zaradi lažjih poškodb zdravil teden dni. Oba sta se na motorju vozila proti Foljanu, ko je Bergamin na nekem ovinku izgubil oblast nad vozilom. V nedeljo odprle vse prodajalne časopisov 1u $ Zaradi uvedbe poletnega urnika v občinskih uradih bo občinski odbornik za javna dela Lanfranco Zu-calli na razpolago strankam vsak ponedeljek od 10. do 12. ure. Vsak po-1 kradem Ukradel je avtomobil: 17-ietnik v zapor Agenti goriške kvesture so prejšnji dan aretirali in odvedli v zapor 17-letnega tapetnika Claudia Covac-clja zaradi kraje avtomobila. Co-vacci se bo pred sodnikom obenem moral zagovarjati, ker je šofiral brez vozniškega dovoljenja. Dan prej je 48-letni Valdemaro Magnarin, s Svetogorske ceste 61, prijavil na kvesturo krajo svojega avtomobila, fiata 50(1 GO 41644, ki ga je imel parkiranega v Ul. Ma-niacco. Magnarinov prijatelj, 26-letni Enzo Àltran, Ul. Bellaveduta 15, je drugega dne v Podgori opazil prijateljev avtomobil, v njem pa sta se vozila dva mladeniča. Altran jima je sledil in ju ustavil v Ul. 4. novembra. Oba je prisilil, da sta vstopila v njegov avtomobil, in ju odpeljal na kvesturo. Poleg Covac-cija se je v ukradenem avtomobilu vozil še 17-letni Marzio Past, Ul. Brass 34, ki je takoj potrdil, da ni sploh vedel, da je bil avtomobil u- Zaradi parlamentarnih volitev do v nedeljo tudi v Gorici odprte vse prodajalne časopisov. Zatorej jutri ne bo prišlo v poštev običajno dežurstvo prodajaln časopisov. -Kino ' J I. f ' 7 t ----------L... .4^--------------'t- Vil: : V? r i ■ W» ■ ” -i m • r Dvanajst nosilcev, vsak po 25 ton, bo predstavljalo ogrodje strehe nad telovadnico v slovenskem kulturno-športnem središču v Ul. Italico Brass. Po vsej verjetnosti bo do jeseni streha dodelana, opravljeni pa bodo tudi izkopi, tako da bo do takrat kar precej izdelana podoba tega objekta. Gorica VERDI 17.30—22.00 «Chi dice donna, dice donna». Giovanna Radi in Luigi Proietti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «La valle dell'Eden». J. Dean in J. Harris. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Ragazzo di borgata». S. Arquiila in E. Panosetti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30 «I figli del capitano Grant». Maurice Chevalier. Barvni film VITTORIA 17.00—22.00 «Anonimo veneziano». F. Bolkan in T. Musante. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. rjn v* Irzic rXCELSIOR 17.30—22.00 «La fine del-l innocenza». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Emanuelle Nera Orient réportage». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Veliki poglavar», nemški barvni film ob 18.30 in 20Ì30. SVOBODA «Mož imenovan Genon», ameriški barimi film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Zlato za pogumne», ameriški bar,mj film ob 19.30. Včeraj-danes 12 gonškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Morassutti, Gabriele Peressin, Francesca Gabrieli, Giovanni Capri. SMRTI: 75-letna upokojenka Maria Spechar vd. Colori. 84-letna upokojenka Caterina Marassi vd. Marassi, 74-letni upokojenec Marco Pulita, 63-letna upokojenka Giuseppina Batti-gelli, 71-letna gospodinja Ana žežlin vd. Vižintin. DEŽURNA lekarna v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik, tel. 29-72. Za vedno nas je zapustil Franc Kovic Pogreb bo danes. 19. junija, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Rupi. Žalujoči: sin Zoro, hčerki Zora in Karmela z družin« Rupa, Nova Gorica, 19. junija 1976 MDNEMSKI ODNOSI SE OHLAJAJO ZARADI VOLITEV? Sta obmejna stražnika zares prestopila mejo? Dogodki, ki so nekoč spadali v vsakdanja dogajanja, so postali sedaj izredno pomembni ■ Pobegli vojak je odnesel s seboj tudi veliko streliva - Izsiljevanje? BONN, junija. — Skrivnost v zvezi z izginotjem dveh zahodno-nemških obmejnih stražnikov na meji Zahodne Nemčije z Vzhodno, je trajala 35 ur. Toda s tem zadeva ni «ad acta», pač pa še vedno vzbuja razburjenje na tej in oni strani in ni pretirano reči, da od poopisa osnovne pogodbe med dvema Nemčijama še ni bilo v Bonnu tako ostrih reakcij na dogajanja ob meji, ali v zvezi z obnašanjem Demokratične republike Nemčije. Celo v «primeru Guillaume», ko so namreč odkrili, da je bil Brandtov tesni sodelavec vohun Vzhodne Nemčije, Bonn ni tako ostro reagiral kot sedaj. O primeru dveh izginulih obmejnih stražnikov je razpravljala sama bonska vlada, protesti predsedstva vlade v vzhodnem Berlinu pa se kar vrstijo in je predstavnik vlade Boelling izjavil, da je postopek, da je način obnašanja Vzhodne Nemčije «v nasprotju z najnovejšimi odnosi», z najosnovnejšimi pravili obnašanja med dvema civiliziranima skupnostima». Kronologija razburljivih dogajanj sega nazaj do preteklega torka. Tedaj sta ob 9. uri zjutraj na meji med obema Nemčijama, in sicer blizu kraja Eschwage na skrivnosten način izginila dva pripadnika zahodnonemških obmejnih enot, ki sta bila prav tedaj v pa-ti-ulji. Do pozne ure zvečer se o njuni usodi ni vedelo prav nič. Šele tedaj je bila v Demokratični republiki Nemčiji, torej v Vzhodni Nemčiji, objavljena vest, v kateri časnikarska agencija ADN sporoča, da je zahodnonem-ške obmejne stražnike «aretirala obmejna straža Nemške demokratične republike zaradi dejstva, ker sta zahodnonemška obmejna stražnika prekoračila to se pravi kršila obmejno črto». Po teh vesteh zahodnonemška vojaka sta prodrla v Vzhodno Nemčijo za 60 m. Zahodnonemški minister za notranje zadeve Maihofer in predstavnik bonske vlade sta takoj zavrnila navajanja vzhodnonemške agencije in podčrtala, da «to je nemogoče, kajti neposredno ob mejni črti teče na strani Nemške demokratične republike žična ograja z visoko napetostjo, ki onemogoča sleherni prehod na ozemlje Demokratične republike Nemčije». Zahodnonemški uradni predstavniki so zato rekli, da so organi Vzhodne Nemčije S^Sjló. jijéli in odpeljali zahodnonemška obmejna stražnika. Poleg ostrih protestov, ki so jih izročili predstavniku Vzhodne Nemčije v Bonnu Kohlu in poleg intervencije bonskega predstavnika pri vladi Vzhodne Nemčije Gaussa, je bilo uradno zahtevano, da se obmejna stražnika brez obotavljanja vrneta. V sredo ob 20. uri pa je prišlo do dramatičnega preobrata. Na televizijskih zaslonih vzhodnonemške televizije in sicer med večernimi vestmi se je pojavil eden izmed «ugrabljenih» obmejnih stražnikov, 20-letni Guenter Boble, ki je nastopil v uniformi. Na vprašanje je izjavil, da je patrulja zares prekoračila mejo in prodrla «na 150 do 200 m v notranjost Nemške demokratične republike z namenom, da bi videla kaj se vzdolž meje na tej strani gradi». Še v isti noči pa je predstavnik Zahodne Nemčije Boelling rekel, da «razgovor med časnikarjem in vojakom Beblerjem je neprepričljiv» in da «vojakovi odgovori so bili dani na sugestivna vprašanja». Eden od poveljnikov zahodnonemških čet ob meji je rekel, da je sama ograja takšna, da bi bil kakršenkoli «fizični prodor» v Vzhodno Nemčijo nemogoč in zato on ostaja pri trditvi, da je šlo v tem primeru izključno za ugrabitev dveh zahodnonemških uniformiranih državljanov. Primer obmejnih stražnikov bi se mogel smatrati za epizodo v med-nemških odnesih, ki so bili nekoč zelo ostri, a so se pozneje v mno-gočem spremenili, če bi prav v zadnjih tednih ne prišlo do več neprijetnih dogodkov, ki napovedujejo ali dokazujejo določeno napetost, predvsem v Zahodni Nemčiji. Gre za odkritje hude vohunske afere v Bonuu in drugod po Zahodni Nemčiji. Kot je znano, je bilo v zvezi s tem aretiranih kakih 20 oseb, ki so bile v javnih službah. Aretirali so jih pod sumom, da so bili v obveščevalni službi Nemške demokratične republike. Res je, tudi doslej je že večkrat prišlo do podobnih dogodkov a so se ti reševali na preprost način, tako da je zadeva vohunskih izmenjav dobila že nekakšno vsakdanjo rutino med dvema nemškima državama, To še posenej zaradi dejstva, ker ni bila le zahodnonemška protiobveščevalna služba tista, ki je odkrivala vohunstvo, pač pa so tudi v Vzhodni Nemčiji prišli od časa do časa na sled zahodnonem-škim vohunom. Toda v zadnjih tednih so registrirali več kršitev meje. Primer pobeglega vzhodnonemškega vojaka Wernerja Weinholda pa je izzval ostre obtožbe vzhodnonemških na račun zahodnonemških oblasti in stara «vsakdanja rutina» ni več zdržala. Weinhold je pred šestimi meseci pobegnil iz Vzhodne Nemčije v Zahodno. Pred pobegom je, kot je sam izjavil, «v samoobrambi» umoril dva vzhodnonemška obmejna stražnika. Na zahod pa je pobegnil z vsem o-rožjem in odnesel s seboj veliko streliva. Brž ko: je prišel čez me-, jo, so ga zahodnonemška' oblasti-zaprle in vse zahteve Vzhodne Nemčije, da bi ga - naj, vrnili, so ostale brez odgovora. Pred dvema tednoma pa so ga zahodnonemške oblasti celo izpustile iz zapora, kar je v Vzhodni Nemčiji izzvalo val protestov. Nekaj dni pozneje so na zahtevo državnega tožilstva v Hammu vzhodnonemškega vojaka Weinholda ponovno priprli, da bi bonske oblasti medtem pripravile dokazni material, ki naj bi ga dale na razpolago sodnim oblastem, da se proti njemu začne morebitni proces v zvezi z umorom dveh obmejnih stražnikov. Preteklo sredo pa sta se v Hammu nepričakovano pojavila dva državna tožilca iz Vzhodne Nemčije z obsežnim materialom o zločinu. Bonski opazovalci ne izključujejo možnosti, da med spektakularnim izginotjem dveh zahodnonem- Francozi so mojstri romanov iz zdravniškega življenja in vsaj slovenske založbe so nam posredovale največ tovrstnih romanov s francoskega področja. Slovenskim bralcem pa je največ medicinskih romanov posredovala prav založba Lipa. To dvoje dejstev imamo pred očmi tudi, ko prebiramo najnovejšo izdajo koprske založbe Lipa, njen roman iz zdravniških krogov z naslovom Zdravnikova vest, roman, ki sta ga napisala Jacques in Francois Gali Zato nas ta roman nehote spominja na podobne tekste in nehote ga z njimi primerjamo. V resnici pa ima ta roman tudi mnogo podobnega z drugimi romani iz zdravniških vrst, ki jih imamo tudi v slovenščini, čeprav še, jasno, v mnogočem razlikuje in "čeprav " ne moremo govoriti o kakem posnemanju. Toda osnovna misel romana, kako bogastvo uničuje idealizem, s katerim se mlad študent posveti študiju medicine, je v tem romanu ves čas pričujoča, kakor v mnogih drugih. Tudi spoznanje glavnega junaka, da je izdal Hipokratovo prisego in se vdal lahkotnemu življenju, ljubezenskim avanturam in zunanjemu blišču, iz katerega hoče pobegniti, ni novo. Toda mladi mož ima dovolj moči, da temu življenju pobegne in odide v Brazilijo, pomagat ljudem v zapuščenih gozdovih, da bi tako ušel o-čitkmn svoje vesti in da bi enkrat nehal bežati sam pred seboj. Tako torej kot v mnogih drugih romanih s to tematiko. V obširnem pripovednem tekstu, ki obsega nad 550 strani, nam pisatelja podrobno pripovedujeta o liMmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiriiiiifiiiiiiiiiiriiitiumiiiiiliilliiilimiiiiifiiiliiniiliiiiiHUliiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ških obmejnih stražnikov ter morebitno izročitvijo vojaka Weinholda Vzhodni Nemčiji obstaja določena zveza. Po teh tvezanjih bi namreč bilo možno, da bi se ravnanje z zahodnonemškima obmejnima stražnikoma v Vzhodni Nemčiji skušala pospešiti izročitev pobeglega vzhodnonemškega vojaka Weinholda. Predstavnik bonske vlade sicer odklanja takšno možnost in pravi, da je ugotavljanje krivde in nadaljnja usoda vojaka Weinholda zadeva zahodnonemških sodnih organov in da vlada v zvezi s tem ne more na sodstvo vplivati. Toda vse to je v zadnjih dneh privedlo do nenavadne napetosti v odnosih med obema Nemčijama. V dobi pred volitvami pa se ti odnosi merijo tudi s posebnimi političnimi merili in zato primeri, ki bi sicer spadali v že omenjeno «vsakdanjo rutino», v tem primeru postanejo vse bolj pomembni. Mostičje na spodnjem toku osapskega potoka (Foto M. M.) iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii n in lin ii in n iiiiiiiiiii hi ili ini i iiiii in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiii m mil n im m m iiiiiiiiiiiiiiriiMimiiiiiuiii Novost na knjižni polici JACQUES IN FRANCOIS GALI: Zdravnikova vest Roman iz zdravnikovega življenja - Založila koprska «Lipa» Patronat KZ - INAC svetuje KMETOVALEC NAJ SE PRA V0ČASN0 IA VARUJE Vpr.: «Doma imamo srednje veliko kmetijo, njive redno obdelujemo in imamo tudi dve glavi živine. Ker moj mož dela že dvajset let pri nekem gradbenem podjetju, je tako glavno breme kmečkega dela na mojih ramenih, mož pa pomaga zvečer in ob praznikih. Pravzaprav sem delala na kmetiji že od 14. leta starosti, ko sem hodila «po žmadah», po poroki pa sem vedno obdelovala tastovo tn sedaj moževo premoženje. Stara sem 58 let in sem terej že skoraj 45 let stalno zaposlena na njivah, v hlevu, s senom ... če se ne motim, bom doinla pokojnino s 60. letom starosti: moj mož namreč stalno plačuje davek na zemljišče, v kmečko «koso» pa se nisem nikoli vpisala, ker imam zdravnika na moževi zdravstveni knjižici. Ker imam toliko let dela, bom prejela kaj več kot minimalno pokojnino?» M. R. Draga gospa, sprašujete me, če bo vaša pokojnina presegala minimalni znesek: na podlagi elementov, ki mi jih nudite v svojem pismu, vam moram, žal, odgovoriti, da sploh ne izpolnjujete zavarovalnih pogojev, da bi vam posebno kmečko upravljanje dodelilo starostno pokojnino ob izpolnitvi 60. leta starosti. To pa iz enostavnega razloga, ker niste bila doslej sploh vpisana v kmečko zavarovanje (SCAU), ker davki na zemljišče, ki jih redno plačuje vaš mož nimajo nobene veljave s pokojninskega vidika. Za katero! oli dejavnost je namreč potrebno, da delodajalec (v primeru neposrednega obdelovalca, ki je samostojen delavec, si sam plačuje prispevke) redno nakazuje zavarovalne prispevke za pokojninski sklad in za zdravstveno zavarovanje. Trditve, da je nekdo dejansko delal 10, 30 ali celo 50 let, ne dajejo pravice niti do lire pokojnine, ker je opravljanje nekega dela pogoj za dosego zavarovanja, plačevanje zavarovalnih prispevkov pa je pogoj za priznanje pokojnine. K sreči ni za vas še vse izgubljeno in imate še možnost (če pohitite), da v zadnjem trenutku uredite svoj zavarovalni položaj in da čez kako leto pridobite pravico do invalidske oziroma starostne pokojnine. Sedaj morate takoj nasloviti na SCAU farad za poenotene kmečke prispevke) prošnjo, da vas vpišejo v seznam aktivnih neposrednih ob-delovalk (imate možnost, da vas vpišejo retroaktivno za štiri leta nazaj), za kar je potrebnih, kot določa novi zakon št. 160 z dne 3. 6. 1975 čl. 17, 156 letnih delovnih dni, kar se izračuna na o-snovi katastrskega lista (glede na razsežnost zemljišča in na ustrezno kulturo). Če bodo sprejeli vašo prošnjo za vpis, boste plačala pet let zavarovalnih prispevkov skupaj in boste torej ob dopolnitvi 60. leta starosti uveljavljala dobrih pet let zavarovanja. To pa ne bo dovolj za dodelitev starostne pokojnine, ker je potrebnih vsaj 15 let zavarovanja in bi za to vrsto pokojnine morala plačevati in čakati do 70. leta starosti. Ostala bi vam edina možnost za invalidsko pokojnino, za priznanje katere zadostuje 5 let zavarovanja, vendar mora obstajati tudi invalidski pogoj, se pravi zmanjšanje sposobnosti do zaslužka pri kmečkem delu za več kot 2/3. Na žalost so precej pogosti podobni primeri, da se predvsem ženske, ki delajo doma na posestvu, ne zanimajo pravočasno za vpis v kmečko zavarovanje in nato tvegajo, da ostanejo sploh brez pokojnine. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da se žena navadno okorišča z moževo zdravstveno o-skrbo, zato marsikdo špekulira, češ: kaj bom trošil toliko denarja za plačevanje prispevkov, se bom že zavaroval za zadnjih pet let in nato bom vložil prošnjo za invalidsko pokojnino, ki mi je itak ne morejo odreči glede na visoko starost. Tak odnos pa ni z etičnega vidika oravilen, saj bi moral vsakdo imeti državljanski čut, da je treba pač polno plačevati prispevke vsaj 15 let, ker v nasprotnem primeru (če mu priznajo invalidsko pokojnino, recimo, za samo 5 let zavarovanja) se ustvari očiten primanjkljaj pri pokojninskem skladu in dejansko morajo nato prispevati vsi državljani, da do-tični prejema minimalno kmečko pokojnino, ki (kot delavska) znaša trenutno 66.950 lir mesečno. Kar pa je najnevarnejše, tak špekulant tvega, da ostane brez pokojnine. Vzemimo praktičen primer, ki bo najbolje razjasnil to trditev: kmetica, ki ima, recimo, 45 let, se še ne zavaruje, ker i-ma moževo bolniško blagajno, prispevke za pokojnino pa namerava plačevati enkrat po dopolnitvi 50. leta starosti. Naj se ji pripeti neka nesreča ali pa da mora nujno na težjo operacijo, ki ji pusti visok odstotek invalidnosti, SCAU je v tem primeru ne bo več vpisal, ker je nesposobna, da dela 156 dni letno. Vendar pa tudi v primem, da bi dosegla vpis, bi ji posebno kmečko upravljanje INPS ne priznalo invalidske pokojnine, ker je nastopila invalidnost pred pričetkom zavarovalnega razmerja (invalidità precostituita). Zato ob tej priložnosti pozivamo vse kmete oziroma kmetice, ki pretežno obdelujejo svoje posestvo, da si uredijo zavarovalni položaj in naj nikar ne tvegajo, da ne bo prepozno. Jeanu Geryju. Najprej ga spoznamo kot študenta tretjega letnika medicine v Parizu, kjer njegovo življenje poteka med intenzivnim študijem, prakso v bolnišnici in ljubezenskimi avanturica-mi. Pri tem ima udoben dom za katerega skrbita njegova mati in priletna teta, obe dobro situirani ženski. In tako spremljamo mladega medicinca, ki spleta ljubezenska srečanja in v čigar življenju se zvrste zdravnice, kolegice, manekenke in druga dekleta, pri katerih mladi Géry uveljavlja svojo moško moč. Vmes se prepletajo paberki iz strokovnega usposabljanja, prizadevanje, da postane iz eksternega interni, da položi doktorat in prizadevanja, da bi postal kirurg. ■Tu mu prvič spodrsne, kajti dvakrat ob operacijah omedli. Izbral si bo posel splošnega zdravnika, ki ni nič manj cenjen. Ko že vse kaže, da bo sklenil zvezo s plavolaso Švedinjo, mu ta pobegne v Ameriko, Jean pa najde bogato Clotildo, iz bogataške družine, ki mu daje denar, mu opremlja ordinacijo, sam pa jo pri tem zanemarja in išče ljubezen drugje. Ko pride do več kriz in do polomov v poklicu, hoče Jean končati sam s sabo, saj je dodobra spoznal, kako nemogoče in zavrženo je življenje, v katerega je zabredel. Toda uspe mu prebroditi krizo in ko se po navidezni spravi z ženo odloči za pot v južnoameriško džunglo, je očitno, da je mladi zdravnik našel samega sebe in svojo bodočo pot. Obširni roman z dokaj pestro zgodbo, polno opisov ljubezenskih dogodivščin in prizorov iz bolniš-niškega in zdravniškega življenja, je seveda privlačen za vse vrste bralcev. Zato bi mu v marsičem lahko očitali, da je napisan po o-kusu bralcev in da ima prav primerno količino tistega, kar bralci brez. posebnih zahtev najrajši bero: nekaj prizorov iz bolnišnic in iz sveta medicine, nekaj prizorov iz mondenega sveta in veliko ljubezni. Na drugi strani pa romanu, čeprav ustreza okusu povprečnih bralcev, ne moremo očitati pomanjkanja nekih idej in moralnega jedra, ki ga jasno izpričuje. Ni torej denar vse, ni vse samo bogata in lepa žena, ki naj bi odprla pot do kariere, ni vse samo kirurgija, tudi na drugih področjih in drugje, so pogoji za pravo in zadovoljno, uspešno življenje. Usmeritev od velemestnega hlastanja v divjino je poskus iskanja nove poti, poskus rešitve, ki jo nakazujeta pisatelja, v tem sicer prijetnem romanu, za katerega se ni bati, da ne bi imel dosti bralcev. Roman Zdravnikova vest je lepo prevedel Jaša Zlobec, za solidno opremo pa je poskrbel Branislav Fajon. Založba Lipa pa je svojim edicijam dodala nov tekst iz zdravniškega življenja, ki bo privabljal bralce. Sl. Ru. Na filmskih platnih Juan Bunuel: «Leonor» Spričo stalnega obnavljanja filmov Luisa Bunuela, ki se je v zadnjih delih ironično dotaknil samega surrealističnega značaja in navdiha lastnega opusa, so filmi sina Juana Bunuela (kot ostalih epigonov) dokaz, da Bunuelovo delo ne more roditi filmske šole. Juan Bunuel se namreč najbolj zaupljivo poslužuje očetovih materialov (v filmu «Leonor» je že v izboru igralcev citat očeta, saj je protagonist buhuelovski igralec Michel Piccoli, poleg Liv Ullman m Omele Muti), rezultat pa je obraten kot pri očetu: vse je predvidljivo, do dolgočasnosti. S. G. MARIJAN IN TEA K0SICEK: Življenje v dvoje Knjiga, ki jo je izdala Državna založba, bo dobrodošla Znani seksolog zdravnik Marijan Košiček iz Zagreba je skupaj s svojo ženo napisal knjigo Življenje v dvoje, katere slovenski prevod (Mojca Mihelič) je izdal Zovod za šolstvo SRS, založila pa Državna založba Slovenije. Knjiga «Življenje v dvoje» je namenjena širšemu krogu bralcev, ki žele razširiti in poglobiti svoje znanje o spolnosti in ljubezni ter njunih, bioloških, psiholoških in socioloških osnovah. Delo ima veliko strokovno, pedagoško in človeško vrednost, je napisal recenzent Jože Valentinčič v predgovoru h knjigi. Avtorjema je uspelo ustvariti vsebinsko zaokrožen, za branje zanimiv in prijeten priročnik, v katerem so zajeta vsa pomembnejša spoznanja o človekovi spolnosti in odnosih med partnerjema pred zakonom in v njem. Ta spoznanja so pomembna vsakemu človeku, še posebej dorašča- luiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiufimi Ko se je Franc Ferdinand peljal skozi Prvačino Kakor smo pred dnevi pisali, bodo v prihodnjih dneh tudi v Trstu s posebnim priložnostnim izletom na Bled proslavili 70-letnico, odkar so izročili prometu nekoč tako pomembno, danes pa manj važno bohinjsko železnico. V zvezi s to obletnico nam je čitatelj Dominik Vidmar, ki je po rodu iz Prvačine, živi pa v Gorici, poslal svoje spomine na oni dan, ko je tudi skozi Prvačino pripeljal vlak. Vidmar se onega dogodka spominja takole: «Na novi železniški postaji v Pr-vačini se je onega dne zbrala velika množica ljudi iz vseh sosednjih vasi. Hotela je s slovenskimi zastavicami počastiti cesarskega gosta prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ko se bo kot prvi peljal po novi bohinjski železnici v Trst. Še danes imam živo v spominu ta zgodovinski dan. Tedaj sem hodil v 3. razred osnovne šole in naš sedaj pokojni učitelj Roic nam je že prej govoril o pomenu nove železniške proge, ki bo vozila iz Trsta čez Kras in po dolini Soče dalje proti Dunaju. Govoril nam je o velikem gospodarskem pomenu, ki ga bo proga imela za deželo, za razvoj tržaškega pristanišča, pa tudi za slovensko zaledje. Za uradno odprtje te pomembne proge je bilo dano prestolonasledniku Francu Ferdinandu, da se je z dvornim vlakom prvi peljal v smeri Dunaj - Trst. V Gorici se je vlak za nekaj trenutkov ustavil. Ko je Franc Ferdinand stopil z vlaka, ga je občinstvo pozdravilo in mu vzklikalo, pozdravili ga so ga tudi glavar, deželni predsednik, pa tudi župan. Nato je dvomi vlak nadaljeval svojo pot proti Trstu, vzdolž vse proge pa je pozdravljalo ljudstvo visokega gosta s slovenskimi zastavicami. Posebno mi je ostala v spominu ta manifestacija slovenskega človeka. Šolarji iz Gradišča, Prvačine in Dornberka so s svojimi učitelji na čelu prišli pozdravit prvi vlak. Vsak učenec je imel na prsih pripet slovenski znak, v rokah pa slovensko zastavico. Železniška postaja je bila vsa v zelenju in okitena s slovenskimi zastavami. Vzdolž postaje so bili razvrščeni spredaj šolarji, za njimi pa množica ljudi iz okoliških vasi. Točno ob napovedanem času je prispel vlak. Ko so ljudje zagledali vlak, so vzklikali prestolonasledniku, hkrati je godba iz Prvačine zaigrala cesarsko himno, ljudje pa so pozdravljali gosta, dokler ni vlak izginil za ovinkom Nam, tedanjim šolarjem je ta dogodek ostal globoko v spominu.» joči mladini in mladim zakoncem, da bodo znali uresničiti polnost človeške ljubezni in si zgraditi srečen zakon. Delo Marijana in Tee Košiček ima med podobnimi priročniki še posebno vrednost. Delo vsebuje bogate izkušnje avtorjev pri u-smerjanju in svetovalnem delu z mladino in odraslimi. V delu je močno prisotna napredna težnja, da bi premagali poglede na spolnost in spolno življenje, ki koreninijo v davni preteklosti in so v neskladju z današnjim pojmovanjem človeka in človeških odnosov. Hkrati, se avtorja borita proti patriarhalni, krščansko-asketski in potrošniški morali v odnosih med spoloma, gradita tudi novo moralo, ki temelji na ljubezni, sreči in odgdvofMšti. Celotno delo odlikuje na eni strani zdravniška iskrenost, neposrednost in poštenost, na drugi pa so v razlago vpleteni primeri iz književnosti, ki prikazujejo to področje človekovega doživljanja, sreče in nesrečnosti, kakor so ga oblikovali veliki mojstri v književnosti. Celotno delo sicer preveva misel, da si lahko vsakdo sam ustvari svojo srečo v ljubezni, saj sreča ni dar usode, temveč sad vzgoje, samovzgoje in medsebojnega razumevanja. Obsežna knjiga je razdeljena na vrsto poglavij. Prvo nosi naslov Kaj je človeška spolnost m je razdeljeno na več naslovov. V drugem poglavju je govor o spolni dejavnosti, v tretjem pa o ljubezni. Zakon in družina nosi naslov četrto poglavje, ki je seveda prav tako kot druga razdeljeno na naslove. Tako bodo v knjigi vsi tisti, katerim je namenjena, našli tisto, kar si žele, nazorno razlago, pouk in nasvet. Knjiga življenje v dvoje bo kot ena prvih tovrstnih knjig pri nas s pridom koristila dora-ščajoči mladini, odraslim pa tudi vzgojiteljem in vsem, ki imajo opravka z mladino. Spolna vzgoja ljudi je izrazita družbena dejavnost poudarjata avtorja v uvodu knjige in^ zato je treba poudariti tudi družbeni pomen te koristne izdaje. si. Ru. Knjižne nagrade LA SPEZIA, 18. — Alberto Moravia je dobil deseto literarno nagrado «H. C Andersen», ki jo je dobil za svojo zgodbo «Mustafa, la volpe del Sahara». Spis, ki ga je objavil Alberto Moravia je bil najboljši med vsemi spisi iz kategorije «A», ki obsega dela poklicnih pisateljev in časnikarjev. V kategoriji «B» v katero spadajo nepoklicni novinarji in pisatelji, je prvo nagrado dobila Silvana Grotti za svojo ekološko zgodbo z naslovom «Accadde davvero». Andersenovo o-troško nagrado za najboljšo risbo otrok do starosti 10 let, je dobila Francesca Bilotta iz Merana, ki je stara 6 let in ki je ilustrirala pravljico «Divji labodi». Njena ilustracija je ena izmed 12 tisoč risb, ki so prispele iz vse Italije. Prvo nagrado za kolektivno sliko pa je dobil četrti razred osnovne šole v Bussolengu. SOBOTA, 19. JUNIJA 1976 16.50 17.05 18.25 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Antropološki aspekti Afrike 12.55 Komični filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Roto 20: Tedenska oddaja italijanske kronike 16.45 Program za najmlajše: Flickove in Flockove zgodbe V zoološkem vrtu — risani film Program za mladino: V iskanju novih iger Love story: NOJEVO PERJE Po smrti stare gospodične Amy, pri kateri sta John in Hanna, trenutno ločena zakonca, živela v prvih letih zakona, se ločenca ponovno srečata, ker sta bila imenovana za izvršilca zadnje želje pokojnice, praktično njene oporoke. Kmalu pride do izraza namen pokojnice, da bi namreč sprti osebi ponovno združila. Pri branju dnevnika stare ženske se vidi, da je v mladih letih doživela veliko ljubezen, ki pa se je zaradi enostranskega ponosa spremenila v samotno življenje. Toda John in Hanna sta ubrala vsak svojo pot in se ne moreta več znajti v skupnem življenju. Zato jima bo ostala le pahljača iz nojevega perja .,. 19.15 Stan Kenton in njegov orkester 20.00 DNEVNIK 20.45 Volilna tribuna 1976 — KAKO SE VOLI 21.00 Landò Buzzanca: IO PIU’ IO, SONO IO Kakor pove sam naslov oddaje, gre za show, ki pripoveduje o življenju Landa Buzzance od dni, ko se je komaj napotil v svojo umetniško kariero pa do velikih uspehov, ki jih je dosegel zadnja leta. Njegov film «E domestico» n.pr. je prinesel producentom več kot tri milijarde in pol, TV laja «Signore e signora», v katerem je nastopal skupno z Delio Scalo, je leta 1970 zabeležila največje rezultate 22.25 Izvirna priredba: JUNAK Siže sta napisala in obdelala Manuel De Sica in Luca Verdone. Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 17.30 Kolesarska dirka za italijansko prvenstvo — prenos iz Legnana 18.00 Rubrike dnevnika št. 2 18.25 Pop koncert: J. J. BAND 19.00 Sobotni šport: O OLIMPIJSKIH IGRAH Tedenska informativna oddaja o bližajočih se olimpijskih igrah v Montrealu 20.00 DNEVNIK - ODPRTI STUDIO 20.45 Volilna tribuna 1976: KAKO SE VOLI 21.00 Glasbeni program: Rondo Simfonični orkester rimske RAI TV bo izvajal izvirno glasbo Luciana Berija Ob koncu DNEVNIK ŠT. 2 22.05 Evropski glasbeni film: BERAČEVA OPERA Gre za drugi evropski musical, za film iz leta 1953, ki ga je režiral Peter Brook, ki spada med najbolj znane angleške gledališke režiserje. V filmu igra glavno moško vlogo sloviti Laurence Olivier Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 16.55 Balkanske atletske igre — prenos iz Celja 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.00 AFONJA - film Delo je režiral lani Georgij Danelija. Afonja je precej nenavaden film, vsaj za sovjetske razmere, kjer togo, skoraj nerazumevajoče sprejemajo literarna ali druga dela, ki govore o «antijunakih», torej o ljudeh, ki so krenili z normalno u-staljene ali prave poti. Tak «antijunak» je Afonja, ključavničar in vodni inštalater, pa tudi, normalno, pijanec, ki živi iz dneva v dan brez vsakega cilja. Ne izkaže se ne kot delavec, pa tudi ne kot človek. Režiser Danelija je zelo tenkočuten opazovalec človeških nravi in ga poznamo že po drugih filmih. Tokrat se predstavlja z enkratno galerijo dovršenih, plastičnih figur. V ospredju je sicer Afonja, ki sprva zabava, skupno s celo galerijo vsakdanjih poprečnežev. Humor pa se čedalje bolj prepleta z neko žalostjo in z vrtanjem, rekli bi iskanjem odgovora na vprašanje, zakaj so nekateri ljudje taki, zakaj je Afonja tak ... 21.50 Prenos tekme evropskega nogometnega prvenstva V pavzi DNEVNIK Na konc j Jazz na ekranu — Jugoslav export jazza stars Koper — barvna 16.55 Balkanske atletske igre — prenos iz Celja 20.30 Otroški kotiček — risanke 21.10 Nogomet - Finale za 3. mesto, prenos iz Zagreba V odmoru (21.00) DNEVNIK 23.00 ČUDODELEN KAMEN - iz Decamerona 23.30 GERMINAL — 3. del dramatiziranega romana Zagreb 18.45 Plus pet 19.45 Otroški program 21.00 HUMORESKA -gometno tekmo) celovečerni film (ali rezerviran čas za no- TRST A za bolnike: 15.40 Veliki variete; 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 171() Pomenimo se o glasbi, 19.30 ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Plošče; 20.00 Donizettijeva opera Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba «Lucrezia Borgia». po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mia RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19 30 Po dino; 18.15 Umetnost in prireditve; ročila; 7.40 Jutranji program; 8.45 18.30 Romantična glasba; 19.10 Po Stare popevke; 9.35 Strnjena ko-društvih in krožkih: Kulturni kro- medija; 10.05 Pesem za vsakogar; žek v Krminu; 19.25 Saksofonist 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Sar Sax; 19.40 Pevska revija; 20.00 doujeve popevke; 11.50 Zborovsko Šport; 20.50 Odskočna deska; petje; 12.40 Alto gradimento; 14 00 21.20 Orkester; 21.30 Popevke; Plošče; 15.00 Francoski spored: 22.30 Glasba za lahko noč. KOPER 15.40 Klavirske skladbe; 16 35 Glasba iz filmov; 17.30 Poseben 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, radijski spored; 17.50 Kič; 19.55 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Supersonici 21.30 Popoff. Glasbeni spored; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Iz kulturnega sveta; 11.45 Orke- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00. 16.00, 20.00 Poročila; Danes za vas; 7 20 Ra- ster Warez; 12.05 Glasba po že- kreacija; 7.50 Na današnji dan; Ijah; 14.00 Plošče; 14.35 Popular g.os Glasbena matineja; 10 05 Pio na plošča; 15.35 Italijanski pevski nirskj tednik; 10.35 F. Milčinski zbori; 16.00 La Vera Romagna; .p. givic: Policaj in Cefizel; 10.50 16.30 Z nami je. . .; 17.15 Grke- Umetniki mladim poslušalcem; ster Borghesi; 17.35 Obiskali smo 12.03 Sedem dni na radiu; 13.10 Janeza Silavčevega; 18.00 Glasba Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski po željah; 19.00 Vročih 100 kilo- nasveti; 13.40 Veseli napevi; 14 30 vatov; 19.30 Zapojmo in zaigraj Priporočajo vam: 15.05 S pesmi mo; 20.00 Prenos RL; 20.30, 21.35 j0 po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»: in 22.35 Glasbeni vikend. 17.45 s knjižnega trga; 18.05 Na RADIO 1 poti v Colombo; 18.30 Gremo v 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 19.00 Po- kino; 19.05 Poletni divertimento; ročila; 6.35 Almanah; 8.30 Jutra- 20.40 Ansambel Latinos; 20 50 Lah-nje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 ko noč, otroci!; 21.00 Glasbena Posebna reportaža; 11.00 Drugi panorama; 22.00 Za razvedrilo; zvok; 11.35 Lahka glasba in še 22.30 Oddaja za izseljence; 00.05 kaj; 12.10 Nova lahka glasba; S pesmijo v novi teden; 2.03 Zvo-13.20 Prezkušajo se diletanti; ki; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja Koncert; 5.03 Lahke note. liiiliiiiiniiiiiilliiiliiililiuiliiiiiiiiiiiilllMillitiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiliHMiiiiililimiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiinliitiiniiiiiiiluiiiiiiitiiiiuii ....* OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Morda bi znal biti današnji dan zelo pomemben. Bodite bolj realisti in ne z glavo v oblakih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Previdnost, da ne zabredete v sicer zapeljive, toda težavne posle. Več spoštovanja do oseb bližnje okolice. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Opravka boste imeli z zelo nervoznimi ljudmi. Skušajte biti vsaj vi mirni. Glavobol, RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite današnji dan in vse zveze, da poženete posle nekoliko hitreje. Zelo vesela družba. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sren- Horoskop no razdobje, ki ga ni primerno razumeti. V družini vam bodo šli vsi na roko, DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Primerno vzdušje za sklepanje novih poslovnih zvez. Veder dan v domačem okolju. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Kljub temu, da ne boste razpoloženi, se bo vse prav izteklo. Več pozornosti družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Na obzorju vendarle nekaj jasnega. Poskrbite, da bi se maj hen spor ne razvil v STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-) Veliko dela, ki ste si ga po nepotrebnem nakopali. Možno pG' jetno potovanje z neko simpatično osebo. . KOZOROG (od 21. 12. do 20. D Zaman pripravljate velikopotezne načrte, ki jih ne boste mogli izpeljati. Nekoliko nemirno ozračj® v družini. VODNAR (od 21.1. do 19- ^ Priložnosti bo več. Na vas je, “a pravilno izberete. V družini načrtovanje za bližnjo prihodnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Svojo dejavnost omejite na najnujnejšo opravke. Mir bo tokrat skrajno potreben. Nervoza. IZBOR IZ DELA 19. junija 1976 »Obdobje potreb Česar ni v madžarskih trgovinah, dobite pod roko - Srečanje med EGS in SEV na bolšjem trgu - Plima in oseka OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, junija — Kljub planskemu uravnavanju in usmerjanju se trg — kot začarano — izmika popolnemu nadzorstvu in živi nekakšno svoje življenje, vsaj na tistem področju, ki ni zmeraj v središču človeških potreb. Čemur navadno pravimo »obrobje človeških potreb«, je za marsikoga nekaj drugega, kot bi sodili na podlagi dobesednega pomena te oznake, kajti električno stikalo, bojier, avtomobilski menjalnik, kad za kopalnico, baterija ali zimska salama po njihovem mnenju niso zmeraj popolnoma nepomembne reči. In prav to so najpogosteje predmeti, ki jih je laže najti »pod pultom« kot v rednem trgovinskem prometu. Nikakršne zakonitosti ni v tem, kaj bo kdaj zmanjkalo. Zakonitost se kaže v neki drugi obliki: zmeraj se najde določena plast ljudi, ki zelo hitro opazijo, na katerem krilu državne trgovine nastajajo pomanjkljivosti in kako bi to kazalo izkoristiti. Trg podoben koprivam Vsakdo se strinja, da je proizvodnja bistveni pogoj za odpravo črne borze, toda dokler tega ni mogoče doseči, je po mnenju množic nujno treba doumeti še neko drugo modrost: tako kot s togimi proizvajalnimi shemami ni mogoče uresničiti proizvodnje tistega blaga, ki je iskano, s togimi administrativnimi predpisi ni mogoče kratkomalo črtati »črnega« trga. Tak trg je podoben koprivam, čim bolj jih žanješ, tem gostejše rastejo, se je potožil neki funkcionar in omenil ženske nogavice za zgled, kako se dajo, če si dovolj prožen in če se za to zavzamejo vsi pristojni, neka. tere stvari vendarle rešiti Zenske nogavice so bile nekoč vir velikanskih zaslužkov, danes, po povečani proizvodnji in liberaliziranem uvozu, pa so za vsakega «čr nega« podjetnika vir velikih izgub. Cmo borzo v tem velikem mestu sestavljajo ne samo domači občani, ki prodajajo in kupujejo dobro idoče bla go, temveč pogostoma tudi majhne skupine občanov iz drugih držav, zlasti iz vzhodnih. Na tukajšnjem trgu Garai, a tudi na drugih, opaziš, kako Poljakinja ponuja brisačo, Čehinja porcelan, Bolgarka rožno olje, Romunka gerovital. Tukaj se najde tudi kak Italijan, Av. strijec ali Nizozemec, tako da je nekdo zapisal, da se na trgu Garai srečujeta SEV in EGS v malem. Opustošeni eldorado Treba je reči, da je bila Madžarska za iznajdljive in pridne trgovce, zlasti zahodne, dolga leta pravi eldora do, kjer so z dobrim zasluž kom prodajali bleščeče m ce neno blago ter kupovali sta rine, ki so jih izvažali celo s kombiji. Lestenci, ure, mož-narji, kristal, ikone in podobni predmeti so skoraj iz ginili iz starinarnic, ker se tako dobro prodajajo v Bel giji. Nizozemski in drugje Ce se tu ali tam še kaj najde, pa so cene tako visoke, da skorajda ni videti zgornje meje. Eden od trgov na robu mesta, ki je bil še pred osmimi ali desetimi leti poln starin, tudi zelo dragocenih, se zdi danes žalostno opusto-šen — na njem prodajajo kvečjemu še stare dele za avtomobile, blago in tekstil. »Ne gre pa ne gre,« se Je pritožil neki starinar reporterju budimpeštanskega lista in mu povedal, kako je na svoje oči videl naslednje: nekdo je prinesel rabljeno obleko, da bi jo prodal, a nihče je ni hotel kupiti. Prodajalec ni vedel, kaj naj stori. Nazadnje je privlekel iz žepa listnico, jo napolnil s starimi papirčki in jo vtaknil v žep obleke, ki jo je nameraval prodati, vendar tako, da bi jo kupec takoj zatipal. Prvi interesent, ki si je za. čel ogledovati obleko, je obračal suknjič sem in tja, potipal žepe — in nenadoma utihnil, plačal zahtevano ceno in odšel... »Črni« taksist Blago, ki primanjkuje, na primer dele, ki jih je treba šele vgraditi, recimo nadome stne dele za avtomobile, je mogoče dobiti pri zasebni kih, vendar samo s pogojem, da lahko prodajalec tisti del potem tudi sam vgradi V ta kem primeru zaračuna še maržo, prometni davek in morda še kaj. Občan plača, ker nima kaj izbirati. Se dobro je, pravi eden od plačnikov takih storitev, kadar se namerim na mojstra, križ pa je, če naletim na kakega »fušarja«, ki vse razume in se vsega loti, redkokdaj pa delo opravi do konča ali ta-ko, kot bi bilo treba. Varovalka, baterija, zimska salama in tako naprej nihajo kot deficitarni artikli od dneva do dneva, hkrati pa pešci na mestnih ulicah vse bolj opažajo, da se širi še neka vrsta nerednih storitev in postaja čedalje opaznejša, čeprav redna mestna služba na tem področju ni odpovedala. To je »črni« taksist, ki se vam bo, medtem ko čakate na avtobusni postaji, neopazno približal in vas diskretno vprašal: »Kam ste namenjeni?« Po črnih kanalih priteka in odteka razno blago, zdaj je čutiti plimo, zdaj oseko. vsem pa je jasno, da ne gre za količine, ki bi bile bistvena sestavina tukajšnjega prometa blaga. To je bolj nujna sopotnica rednega prometa, a tudi natančna napovedovalka potrebe po popravkih v ravnanju »prave«, velike trgovine. MILOŠ COROVIC KONFERENČNA DVORANA — V Colombu bo peta konferenca neuvrščenih držav, potekala v novi dvorani, ki ima ime po pokojnem predsedniku Sri Lanke Solo-monu Bandaranaikeju. Foto: arhiv »Dela« V Colombu že,odštevajo' Glavno mesto Sri Lanke je že več mesecev pravo mravljišče z velikimi gradbišči — »Goste iz neuvrščenega sveta bomo sprejeli, kot da bi prišli domov« POSEBEN TANJUGOV DOPIS COLOMBO, junija — »Goste iz neuvrščenga sveta bomo tukaj sprejeli, kot da bi prišli domov.« Te besede vpletajo prebivalci Colomba in uradni predstavniki v vsak pogovor o poteku priprav na peti vrh šefov držav neuvrščenega sveta. Do konference sta preostalo samo še dva meseca, kar je kratek rok glede na to, kaj vse bo še treba storiti, toda če pogledamo, kaj so opravili doslej, je časa očitno še čisto dovolj. Colombo je namreč že mesece in mesece pravo mravljišče z velikimi gradbišči. Delajo povsod, čeprav so sredstva skromna. »Mi smo revni, tega se ne sramujemo, in vsakomur povemo, da ne moremo dati več sredstev niti za tako pomemben dogodek, kot bo konferenca neuvrščenih,« pravijo tukajšnji funkcionarji. Namesto denarja pa bo 13 milijonov prebivalcev Sri Lanke — o kateri beremo v statistikah, da sodi v vrsto »gospodarsko ogroženih držav«, ker znaša dohodek na prebivalca manj kot sto dolarjev letno — dalo vse svoje navdušenje in vso svojo voljo za to, da bi čimbolje in -čim lepše sprejeli prijatelje iz neuvrščenega sveta. BERITE REVMO DAN! Proračun in deževje Zato ni nič čudnega, da se tukaj tako uradni kot neu radni državljani zanimajo samo za dve »postavki«: za proračun in deževje. Za proračun zaradi tega, da bi ugotovili, ali bo zadoščal, za de ževje pa zato, ker jih zanima, ali se bo kljub zamudi vendarle že začelo. Kar zadeva proračun, je kratko in malo neverjetno, kaj vse so storili s sorazmerno skromnimi sredstvi. Tukaj pazijo na vsako rupijo in Jo dvakrat obrnejo, preden jo izdajo. Konec koncev bo namreč treba tudi parlamentu predložiti račun — ne samo poslancem vladajoče stranke, temveč tudi opoziciji. Zaradi tega lahko že zdaj rečemo, da sta administracija, predvsem pa »odgovorni aparat pod vodstvom generalnega sekretarja konference dr. Makija Ratvateja, napravila majhen čudež: z manj kakor petimi milijoni rupij in petimi milijoni dolarjev solidarnostne pomoči mnogih neuvrščenih, med njimi tudi Jugoslavije — so storili več, kot bi zmogli marsikje drugje. Vse, kar so zgradili, bodo koristno uporabljali tudi po konferenci. Vse je namenjeno konferenci — vse je namenjen'’ ljudstvu. Mladi inženir Sarat Alakon odgovorja za zgraditev velikega mostu na cesti proti letališču tik pred Colombom. Na vprašanje nam je bil takoj pripravljen pojasniti te »notranje rezerve« in skrivnosti, kako z »malo denarja zgradiš veliko«: »Most je potreben tudi tukajšnjemu prebivalstvu, zato prihaja sem in se samo ponuja, da bi nam pomagalo. Delajo ob sobotah in nedeljah, kajti v proračunu za svoje delavce nimamo predvidenega denarja za nadure ob praznikih. In tako delajo domačini nadure in ob prazni kih, ne da bi jim bilo treba plačevati nadurno delo, ker prihajajo prostovoljno.« Objekti so pripravljeni Konferenčna dvorana, v ka teri je zdaj inštitut za pre učevanje mednarodnih prob lemov, je že dolgo pripravljena in čaka samo še na fanfare in zastave. V prelepi sedmerokotni stavbi iz belega marmora bo imela vsaka delegacija po pet udobnih naslanjačev, na galeriji pa bo prostor, kakor kaže, tudi za nekatere časnikarje. Predshvniki tiska bodo lah. ko najpopolneje spremljali delo konference neuvrščenih po »interni televiziji« iz svojega tiskovnega centra. Inštitut za kulturno sodelovanje s tujino, kjer bodo uredili ta center, so že začeli ustrezno preurejati. Tudi z nastanitvijo šefov držav in delegatov ne bodo imeli večjih problemov. Trenutno je v mestu nekaj hotelov visoke kategorije s sorazmerno zadostnimi zmogljivostmi, končujejo pa še dva, in to bo vsaj za funkcionarje očitno zadoščalo. Večje skupine strokovnjakov, drugi uslužbenci, zlasti pa novinarji, bodo morali nekoliko ven iz Colomba, v bližnja turistična mesta, če si bodo hoteli zagotoviti udobno bivanje. Vse te priprave potekajo \ neznosni vročini in soparic: prevročega cejlonskega son ca, ker so se monsumi zakasnili. Za končevanje del je tc zelo dobro, slabo pa je. za gospodarstvo Sri Lanke. Mest ni očetje so se s pogumne samoodpovedjo ravno zaradi tega odločili, da bodo spriče izredne suše začasno »zaprli pipe«. Tako je voda danes v glavnem mestu postala največja dragocenost in neovirano teče samo ponoči. »Do konference se bo gotovo dovolj nadeževalo, da se bodo napolnili vsi naši rezervoarji, toda dež bi potrebo vali čimprej, da bi preprečili škodo, ki bo sicer nastala v vsem gospodarstvu.« Lani je suša prizadela samo del Sri Lanke. Za uvoz hrane je bilo treba zbrati dodatna sredstva, skupaj več kakor tretjino državnega proračuna. Letos je vse naravnano v zmanjševanje uvoza, ker »zamude monsuna« nisc vključili v načrt. Ce ne bc začelo kmalu deževati, se bc škodi zaradi suše pridružila tudi škoda, ki jo bodo napravili črnoborzjanci, saj so že zdaj začeli navijati cene, čeprav jih vlada svari in stro go nadzira cene. Ce bo deževalo, ponavljajo tukaj kar naprej, bomo imeli čaj, kavčuk, kokos in živež. Tudi če se bo dež nekoliko zakasnil, bo še zmeraj dobrodošel, pa čeprav se bo začel ulivati celo med konferenco. V Colombu zdaj vsi »odštevajo dneve« v pričakovanju blagodejnega dežja in prijateljev iz neuvrščenega sveta. BOŽA RAFAJLOVIC Enotneje na tuje Do konca junija še trije novi konzorciji za skupen nastop v deželah v razvoju — Naknadno včlanjevanje LJUBLJANA, 15. jun. — Že ustanovljenima konzorcijema za skupen nastop v deželah Arabskega zaliva in v Nigeriji se bodo do konca junija predvidoma pridružili še trije. Med 23. in 29. junijem so namreč sklicane ustanovne skupščine za ustanovitev konzorcijev v deže. lah vzhodne Afrike, v Libiji in v Egiptu. H koncu se iztekajo tudi priprave za sklic ustanovnih skupščin za ustanovitev konzorcijev za skupen nastop v Iraku in Maleziji, medtem ko nosilci priprav za organiziranje konzorcijev za Tajsko, Venezuelo, Alžir, Zambijo in Iran sklicujejo interesente še na pripravljalne sestanke. Sele na začetku pa so pripravljalna dela za organiziranje konzorcijev za Pakistan, Indijo in Andske države (Kolumbija, Ekvador in Peru). Dosedanji potek dokaj obsežnega in zahtevnega pripravljalnega dela okrog ustanavljanja konzorcijev za skupen nastop v deželah v razvoju kaže, da v slovenskem gospodarstvu narašča interes za krepitev in širjenje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. O tem zgovorno pričajo dokaj številnč-ni seznami interesentov za vključitev v posamezne konzorcije, ki so jih zbrali nosilci priprav za njihovo ustanovitev. Na njih lahko razen večjih zunanjetrgovinskih in proizvodnih organizacij združenega dela, ki so že dosegla večji obseg gospodarskega sodelovanja s posameznimi deželami v razvoju in že imajo v njih svoja predstavništva, zasledimo tudi vrsto srednjih in manjših, ki so že spoznala, da si lahko grade trdnejšo osnovo za nadaljnji razvoj zlasti s prodornejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela in menjavo, hkrati pa tudi, da se na zunanjih tržiščih lahko uspešno uveljavijo le, če bodo doma m v tujini dobro in hkrati racionalno organizirana za to. Pripravljalni sestanki so pokazali, da velik del teh organizacij združenega dela želi od nosilcev organiziranja konzorcijev dobiti najprej vsaj najnujnejše informacije o možnostih za razvijanje gospodarskega sodelovanja s posameznimi deželami v razvoju. Informacija o njihovih razvojnih načrtih, o obsegu in strukturi zunanjetrgovinske menjave, o načrtovanih naložbah, o zahtevah in potrebah tržišča, o možnostih za prodajo posameznih izdel kov. 2ele torej informacije, ki naj bi. jim pomagale od. ločiti se za sodelovanje v tistem konzorciju, ki Jim lahko zagotovi pri navezovanju gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju čim večji uspeh brez večjega tveganja. Nosilci organiziranja jim seveda lahko posredujejo le del želenih informacij, predvsem tiste splošnejše, ki |ih lahko zberejo v pristojnih zveznih organih in službah gospodarske zbornice Jugoslavije. S podrobnejšimi informacijami o konkretnih možnostih za razvoj proizvodnega sodelovanja, prodajo posameznih izdelkov ali storitev, o pn tencialnih poslovnih partner- jih in pod. pa jim ne morejo postreči v želenem obsegu, saj bi to terjalo podrobnejše tržne analize, tekoče spremljanje javnih in zasebnih razpisov, danih ponudb Itd. Prav takšne podrobnejše raziskave m tekoče obdelave posameznih tržišč dežel v razvoju pa so ena izmed osrednjih nalog, ki jo uvrščajo v program dela konzorcijev dosedanji in bodoči podpisniki samoupravnih sporazumov o ustanovitvi konzorcijev. Za uresničenje te naloge se povezujejo v konzorcialno poslovno skupnost in v okviru te tudi združujejo sredstva. Sele ustanovitev tn de-lovanje konzorcija lahko torej omogočita vsem zainteresiranim organizacijam združenega dela vse Uste infor-macije, ki jih žele in potrebujejo za uspešno nastopanje na zunanjih tržiščih. Se nekaj preseneti človeka, Id se vrne v Akro: na pločnikih ni več majhnih kioskov, sto in sto stojnic in premičnih prodajaln, založenih z najrazličnejšim blagom, denimo od igle pa do celotne kardanske gredi za tovornjak srednje velikosti. Začelo se Je že lani novembra. Zaradi odloka mestne uprave je predsednik izvršnega odbora mestnega sveta — lahko bi rekli župan Akre — polkovnik Hamond postal najbolj priljubljena in hkrati najbolj osovražena osebnost v Gam. Najbolj pril juh Ijena pri pešcih in pri voznikih, ki so se doslej »spopada-h na življenje In smrt« na ulicah ganskega glavnega mesta, spopadali v boju, ki se je pogosto končeval s »knock-outom« za pešce In z zaporom za voznike, najbolj osov ražena pa pri nekronanih vladarkah ganske trgovine na drobno, pri tako imenovanih »Makola tetkah«, lastnicah več tisoč kioskov, stojnic tn podobnih majhnih prodajaln V pojasnilo naj povemo, da imajo »Makola tetke« prvo besedo pri tistem, kar se Imenuje menjava blaga v vsej Akri. Mogočne »mamice« ima precej kasni zaradi dolgotrajnega postopka sklepanja o pristopu k samoupravnemu sporazumu v sestavljenih organizacijah združenega dela in večjih delovnih organizacijah, kjer se morajo zlasti o prevzemanju materialnih obveznosti za uspešno delovanje konzorcija izreči vse temeljne organizacije združenega dela. Zato se v nekaterih konzorcijih odločijo za sklic ustanovitvenih skupščin že, ko se za pristop izreče ustrezno število bodočih članic, ostalim pa pustijo možnost, da se v enomesečnem roku naknadno vključijo v konzorcij. Pri tem pa predvidijo v organih konzorcija mesta za predstavnike naknadno vključenih članic, ki že imajo ali bodo predvidoma imele večji obseg gospodarskega sodelovanja s posameznimi deželami v razvoju. ZDRAVKO STEFANČIČ Jo svojo organizacijo, svojo predsednico in celo svoje odvetnike. Ime so dobile -po »Makola marketu«, eni največjih tržnic na afriški Cetini. V osrednjem delu Akre Ima ta tržnica poslovne prostore na površini več hektarov. Torej — polkovnik Hamond Je bil že od lanskega novembra izpostavljen napadom »Makola tetk«, ki so se trdovratno upirale in ki jim je uspelo do konca maja zavleči uveljavitev odloka o premestitvi stojnic z mestnih pločnikov drugam, v glavnem na tržnice v predmestjih. Pred kratkim pa so se pojaviti vojaški tovornjaki. Zlepa ali zgrda — v glavnem zgrda — se je začela »velika selitev« kioskov na rob mesta. Polkovnik Hamond Je bil ves čas izpostavljen raznim nevšečnostim. »Tetke« so dan na dan pošiljale svoje odposlance z vedno novimi argumenti proti selitvi. Vendar pa je polkovnik vzdržal, seveda ob vsestranski pomoči tiska in televizije, ki sta pre-seljevalm akciji pripisala skorajda življenjski pomen za nadaljnjo prihodnost. Ustanovitev konzorcijev Akra danes Mesto izgubilo svojo značilno afriško barvitost — Pešci, vozniki in stojnice AKRA, junija — Presenečeno gleda obiskovalec, ki se po daljšem času vrne v Akro, gansko prestolnico: v strogem trgovinskem središču ga čakajo namesto običajnega afriškega vrveža čisti in prazni pločniki, še bolj presenečen je avtomobilist, ki je moral do nedavnega voziti po osrednjih mestnih ulicah pravi slalom med pešci. Zdaj ga čakajo v tem smislu prazne ceste, po katerih mirno in varno teče avtomobilski promet. ZDA in neuvrščeni Nasmeh in gorjača Žalitev držav v razvoju ni mogoče več zavračati s praznimi obljubami Nedavno končano enomesečno zasedanje — četrto po vrsti — konje-renče za trgovino in razvoj (UNCTAD) v Nairobiju je spet jarko osvetlilo dolgotrajni in mučni proces urejanja ekonomskih in tudi političnih odnosov med državami v razvoju, ki so v glavnem članice gibanja neuvrščenosti, in razvitimi industrializiranimi državami svetovnega Severa — predvsem ZDA. Tudi v Nairobiju kot na VII, posebnem zasedanju generalne skupščine je Kis-singer v imenu ZDA prišel na dan z novo pobudo. Predlagal je ustanovitev svetovne investicijske banke za surovine. Ta predlog je bil zavrnjen s 33 glasovi (zanj je glasovalo 31 delegatov, 90 pa se jih je vzdržalo)._________ Zanimiva je reakcija Kissingerja in ameriškega finančnega ministra Simona na to, da je bila Kissingerjeva pobuda v Nairobiju zavrnjena. Ta reakcija je značilna za odnos in taktiko ZDA do držav v razvoju in neuvrščenih nasploh. Predvsem pa je značilen očitek, da je bilo veliko delegatov med 33, ki so glasovali proti Kissingerjevi pobudi, iz socialističnih držav, to je tistih držav, katerih prispevek k razvoju držav v razvoju je »zanemarljiv«. Iz skupnega sporočila Kissinger-Simon veje tudi očitek, da države v razvoju ne kažejo razumevanja za stališča ZDA da so nepopustljive in da niso pripravljene sklepati kompromisov. itno je bilo, da so se neuvršče-ave poskušale izogniti ponovni ntaciji in so to dokazale, ker : pripravljene nadaljevati poga-ko je v četrtek, 27. maja že da je zasedanje UNCTAD IV u neuspeha. Ce bi države v raz-;kale izgovore za spopad, so jih dovolj v zmedenem ozračju, ki dadovai pred koncem zasedanja k 28- maja. Takrat še ni bilo :ga znamenja, da so industriali-države pripravljene dati kako rrvnn.p.si io.« »Boj z mlini na veter« Tega komentarja ni zapisal kak poročevalec države v razvoju, ampak po- sebni poročevalec londonskega »Financial Timesa« v Nairobiju. Sprva so ZDA (podobno kot Sovjetska zveza) gledale na gibanje neuvrščenih kot na prehoden mednarodni pojav, ki mu bo popuščanje napetosti med bloki spodneslo tla. V neuvrščenosti so videle zgolj politično gibanje držav, ki hočejo ostati neodvisne od blokov. V skladu s to oceno (ki ni bila samo ameriška) je Washington podcenjeval to gibanje, medtem ko so številni ameriški komentatorji pisali o neuvrščenosti kot o »boju z mlini na veter«. Polagoma se je ta pokroviteljski ton začel umikati določeni zbeganosti in začudenju, da neuvrščenost ne umre mirne in naravne smrti. Se več, ameriški toni so postajali čedalje bolj jezni in razkačeni, ko je postalo očitno, da so neuvrščeni zmožni tudi presenetljive enotnosti v Združenih narodih in drugod. ZDA, ki so dotlej vodile najuspešnejši »volilni stroj« v zgodovini, so začele očitati neuvrščenim državam, da one ustanavljajo tak volilni stroj v svetovni organizaciji, kadar koli so le-te nastopale enotno v obrambo svojih interesov. Toda pravi preplah v ZDA je nastal leta 1973, ko so ministri organizacije izvoznic nafte (OPEČ), v kateri so pretežno neuvrščene države, početverili ceno nafte, ki je bila dotlej dva dolarja za sodček. Hkrati so arabske države uvedle embargo na izvoz nafte med oktobrsko vojno z Izraelom. »Prvič od vzpona zahodnega kapitalizma je bil zunaj zahodnega sveta sprejet sklep, ki zadeva svetovno gospodarstvo,« je takrat izjavil Ismail Sabri Abdula, direktor egiptovskega inštituta za nacionalno planiranje. Neuvrščeni in države v razvoju so prvič »pokazali zobe«, »ogrozili« napredek ne samo v razvitem svetu, ampak »pahnili države tretjega in četrtega sveta, ki nimajo nafte, v še večjo bedo«, so govorili in pisali v Ameriki. ZDA so začele silovito propagandno in politično ofenzivo, da bi predstavile države proizvajalke nafte domala kot visoko razvite države, ki po svojem položaju pravzaprav nimajo kaj iskati med neuvrščenimi. Toda vsi poskusi, zabiti klin med članice OPEČ in dru- ge članice neuvrščenih, so bili jalovi. Za vse države v razvoju je pomenila enotnost držav OPEČ močno spodbudo — psihološko a tudi materialno. Proizvajalke surovin so takrat dosegle svojo »polnoletnost«, spoznale so, da so politično sposobne braniti svojo nedvisnost, psihološko zrele uveljavljati svojo suverenost in prepričane, da samo s čimbolj enotnim nastopanjem lahko dosežejo boljše pogoje v svetovni blagovni menjavi — ne s konfrontacijo, temveč s pogajanji. Streznjenje v ZDA Čeprav so bile ZDA zaradi podražitve nafte manj prizadete od zahodnoevropskih držav in Japonske, se je v glavah Američanov sprožil pomemben miselni proces. Zavest, da lahko nekdo zunaj ZDA — in prvič v zgodovini te orjaške države — vsaj obrobno prizadene Ameriko, je zdramila posameznike in ustanove, da so začeli pospešeno proučevati surovinsko sliko sveta. Ugotovili so, da bodo morale ZDA, če bodo hotele ohraniti sedanjo stopnjo gospodarskega razvoja in še dvigati življenjsko raven, uvažati čedalje več surovin. ZDA so se prvič streznile in spoznale, da je prišel konec skoraj neomejenega razsipanja dobrin, predvsem razsipanja energije. To streznjenje je v ameriški družbi povzročilo dvoje miselnih tokov. Ena šola trdi, da so zahteve po novem ekonomskem redu v bistvu upravičene in da bo treba v resnici marsikaj spremeniti — čeprav ne toliko, kot zahtevajo države v razvoju oziroma neuvrščeni. Druga, »vulgarna«, šola pa trdi, da so nerazviti v glavnem sami krivi za svoj položaj, da so »leni« in »nehvaležni«, da ne znajo prav izkoristiti tistih milijard pomoči, ki jih je svetu že dala Amerika. Z najbolj zagrizenimi predstavniki te »šole« je težko razpravljati, četudi človek navaja številke, ki zgovorno dokazujejo, kdo je izkoriščevalec in kdo je izkoriščan, kdo je v resnici »len« in kdo ni. Ta »šola« širi govorice, posebno med sindikati, da bi novi ekonomski red znižal njihovo življenjsko raven in zmanjšal njihov zaslužek. Zato ni čudno, če so prav sindikati najbolj glasni, kadar je treba s carinami, kvotami ali z dru- iv v ÌCLGVUJU V ZlUA. Ta dvojnost v razpoloženju ZDA do neuvrščenih m držav v razvoju prihaja do izraza tudi v uradni politiki Washingtona. Ta politika je včasih »vroča«, včasih »hladna«, vendar je treba ugotoviti, da je po letu 1973 zmagalo v ZDA prepričanje, da je treba zahteve neuvrščenih in držav v razvoju resno jemati in da jih ne bo več mogoče odpravljati z raznimi očitki ali praznimi obljubami. »Trdim da ni prav, da bi morala biti velika večina svetovnega prebivalstva v vlogi beračev brez dostojanstva,« je izjavil v Lon-tanzanijski predsednik Nverere »Zahtevamo spremembe in edino vprašanje je, ah bo do teh sprememb prišlo z dialogom ali s konfrontacijo.« Toda nihče si v resnici ne želi kon- Posebno zasedanje generalne skupščine o razvoju in mednarodnem ekonomskem sodelovanju septembra 1975 je bilo prelomnica v tem spopadu med »sitimi« in »lačnimi«, predvsem med ZDA in državami v razvoju. Prvič je prišlo do realistične m konkretne obravnave problemov ki pretresajo sodobni svet. ,ae£{efnr,nada J1Vah pohod v Padeško dolino in se zbrali skril V !TT- Tu 50 našli dva konia< ki j'ih je kreniliFv7Hni5VOJy0va'BrZanOV’ in Ìu odpeljali. Potem so mrtočirr, c P°t0,k,a 111 se °k Priključku vatovske poti na proti SuhorVrdrrma padse tozafl^ je f skemu gradi (kota ?28). J 6 3 VZPenj3tl Pr0tl k°Zjan- bi en?t'e, na brkinskem območju niso imele razlogov, da Nbvs(f,aktoSr (p“°eil° n- Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 19. junija 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» .DZS - 61000 Ljubljanti Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska pPr ^ ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Ugotovitve ob zaključku volilne kampanje Sinoči opolnoči se je, kot predpisuje zakon, dokončno zaključila volilna kampanja. Kljub temu pa kot kažejo rezultati anket zavodov za raziskovanje javnega mnenja, je še okrog deset odstotkov volilnih upravičencev neodločenih in najbrž se bodo odločili v zadnjem trenutku, tik preden bodo oddali glasovnico, za katero stranko bodo volili. Po anketi, ki jo je za časnik «LA REPUBBLICA» pripravil zavod za raziskovanje javnega mnenja Demoskopea, naj bi KD s 34 odst. glasov ohranila relativno večino, vendar pa naj bi izgubila dober odstotek glasov v primerjavi z upravnimi volitvami lanskega leta. KPI naj bi s skoraj 33 odst. glasov nekoliko izboljšala svoj položaj in se še bolj približala krščanski demokraciji. Največ pa naj bi pridobili socialisti, ki naj bi pristali pri 12,5 odstotka .Manjše stranke naj bi v bistvu ohranile položaje, ki so jih imele po upravnih volitvah lanskega leta in sicer MSI 6,1 odst., PSDI 4,5, PLI 2, PRI 5, DP 2,1 in radikalci 0,9 odstotka. Kot rečeno pa je še okrog 10 odst. volilnih upravičencev neodločenih. Vendar pa naj bi slednji — gre za okrog štiri milijone ljudi — izbirali v glavnem le med dvema strankama, in sicer med KD in KPI, med KPI in PSI ter med PSDI in PSI na levi, na desni pa med MSI in KD. Zanimivo pa je vsekakor, da anketa potrjuje precejšen priliv doslej demo-kristjanskih volivcev komunistom. IL. GIORNO Po zaključku volilne kampanje ima sedaj glavno besedo tisk, ki se seveda obrača predvsem na neodločene volivce. Skoraj vsi časniki pa se v prepričevanju bralcev poslužujejo v glavnem izsledkov preiskave o škandalu Lockheed ter komentirajo sklepe preiskovalne komisije. Ena od redkih izjem je milanski «GIORNO», ki že uvodoma ugotavlja, da so predzadnji dan prišle najodločneje do izraza vse značilnosti volilne kampanje in sicer spopada med KD in KPI ter pritiska socialistov na stranko,, relativne večine, da bi jo prepričali o nujnosti sestave vlade državne enotnosti. S tem v zvezi časnik poudarja, da je bila po kampanji 1948. leta letošnja kampanja brez dvoma najostrejša, tudi če prezremo kriminalne izpade, katerim smo bili priča v zadnjih dveh tednih. Najglasnejši in najostrejši sta bili seveda največji stranki, ki sta z medsebojno polemiko zasenčili posege manjših laičnih strank. Zaradi tega pa so bile lahko glasnejše tiste skupine, kot na primer radikalci, ki v začetku sploh niso imele besede. Medtem ko na volilnih zborovanjih KPI obtožuje demokristjane — nadaljuje milanski časnik — da so postali simbol slabega u-pravljanja, KD pa se oddolžuje komunistom z obtožbo, da so pristaši diktature, stranki zamenjata vlogi, ko gre za preiskavo o škandalu Lockheed: KD zahteva javno zasliševanje obtoženih ministrov, medtem ko levica obtožuje demokristjane, da hočejo na ta način zavreti preiskavo in prikriti odgovornost svojih mož. Brez dvoma pa imajo vsi v tej polemiki pred seboj samo en cilj: o-krepiti v največji možni meri svoj položaj pred nedeljskimi volitvami. LA STAMPA Ce se «IL GIORNO» gre objektivnega prikazovalca dejstev, je turinska «STAMPA» veliko jasnejša in protidemokristjansko u-smerjena, saj list že v uvodu poudarja, da bi morala parlamentarna preiskovalna komisija nemudoma zaslišati glavne obtožence v škandalu Lockheed. Predvsem bi b'lo to potrebno v primeru Mariana Rumorja, ker gre za zunanjega ministra, pa čeprav v vladi, ki so ji štete ure. Minister ima vselej pravico in dolžnost, da se lahko opraviči, zlasti še, če se, kot Rumor, proglaša za nedolžnega. Nedvomno je, da doslej preiskovalna komisija ni zadostila svoji nalogi in je bolj zavirala kot pospeševala preiskave, s tem pa je ravnala nepravično, ker ni kaznovala krivcev in oprostila nedolžnih. To je bila edina komisija, v kateri so bila možna najbolj nenavadna zavezništva. Na primer med demokristjani in socialisti, ko je šlo za pre;skayo o petrolejskem škandalu. Ravnanje komisije pa je o-draz sedanjega političnega položaja v državi, zaradi česar je nujno odločno poseči. Ta poseg je v pristojnosti volivcev, ki bodo v nedeljo glasovali za nov parlament. Zbornici, Ki bosta izšli iz teh volitev, bosta morali biti do-vzetnejši za zahteve javnega mnenja ter učinkovito poseči, če dr žavna telesa ne bodo delovala kot bi morala. Razumeti je treba, da odlašanja in zaviranje nista učinkoviti zdravili, saj bo javno mnenje znova zaupalo ustanovam in svojim voditeljem le, če bodo krivci odločno kaznovani. To pa bo tudi utrdilo demokracijo, ki je krepka samo, če je osnovana na zaupanju državljanov, medtem ko je šibka in obsojena na propad, če tega zaupanja ni. l’Unità Tudi komunistično glasilo «l’U-NITÀ» poudarja, da bodo morali volivci na glasovanje, ne da bi vedeli za resnico o škandalu Lockheed. Za to jih je prikrajšala krščanska demokracija, ki je ob podpori socialdemokratov in liberalcev odložila delo komisije na prihodnji teden. To je dokaz, da se demokristjani bojijo in nimajo čiste vesti predvsem pa, da hočejo po dosedanji poti naprej s prikrivanjem dejstev in s krčevito obrambo svojih predstavnikov, ki so vpletem v škandale. Prav zato je sklep, da se do 24. junija odloži delo komisije, dokaz, da je KD začela z običajnim zaviranjem preiskave. Obenem pa kaže, kako je nujno spremeniti razmerje sil v državi. Volivci naj na to ne pozabijo, ko bodo v nedeljo glasovali. Medtem ko je Zaccagnini na e-kranu zagotavljal, da KD hoče kaznovati tiste, ki so v zameno za mastne podkupnine kupili vojaška transportna letala hercules C -130 — ugotavlja socialistično glasilo «AVANTI» — so člani KD v parlamentarni preiskovalni komisiji vsilili odložitev preiskave na 24. junij. Ko so časnikarji med četrtkovo volilno tribuno opozorili na to dvoličnost vladnega predsednika Mora, se je ta izgovarjal na res presenetljiv način, saj je «ugotovil», da so škandali in pokoli posledica «skrivnostnega nasilja», skorajda nesreča, ki je padla z neba in proti kateri so ljudje (demokristjani seveda) nemočni. Iz vsega tega pa sledi jasna ugotovitev: če volivci ho čejo res rešiti Italijo, ne smejo glasovati za krščansko demokracijo, kajti s to stranko na oblasti se lahko res zgodi karkoli. la Repubblica Na Morov televizijski poseg se navezuje tudi list «LA REPUBBLICA», ki uvodoma ugotavlja, da je predsednik ministrskega sveta brez dvoma človek, ki je začel svojo politično kariero pred dolgimi leti, vprašanje pa je, če bo lahko nadaljeval po tej poti tudi v prihodnje. Gotovo je le, da njegov truden, pesimističen, obenem pa spravljiv in bizantinski izaz predstavlja Italijo na robu bankrota in vdano v svojo usodo, Italijo, ki bi raje nadomestili z bolj svežo in prenovljeno državo. Kdor je pričakoval, da bo Moro vsaj med svojo zadnjo tiskovno konferenco pred volitvami orisal točen načrt za obnovitev države tako z moralnega kot s političnega in gospodarskega vidi ka, se je bridko motil. V njegovih besedah ni bilo drugega kot običajno dolgočasje, običajen za-molk, skratka običajna praznina. Kljub temu pa — nadaljuje časnik — tiskovna konferenca ni bila nepotrebna, saj nam je nazorno pokazala, kaj se bo zgodilo, če krščanska demokracija ne bo poražena na nedeljskih volitvah. Zgodilo se bo, da bo Moro ostal načelnik stranke, obnovil bo zavezništvo s Fanfanijem, obenem pa bo obdržal na površju tudi Laccagninija, da bo krit na levi. Socialisti bodo podvrženi ostrim pritiskom, da bi se vrnili v vlado. Vse je odvisno torej — ugotavlja «LA REPUBBLICA» - od odgovora socialistov, ki pa so s svoje strani že obrazložili svoje stališče. Znova bodo načeli vprašanje vstopa komunistov v vlado in če že ne v ministrski svet vsaj v vladno večino. In ker je krščanska demokracija že poudarila, da na ta korak ni pripravljena, bomo glasovali zaman, če bo KD ohranila relativno večino. Morov pozitivni prispevek predvolilni razpravi je prav ta: potrdil je, in kot vir infprmacL je res ni sumljiv, da državi ne bo mogoče vladati, če KD ne bo poražena. Kaj se bo zgodilo pa — zaključuje časnik — če bo KD dobila manj kot 35 odst. glasov, ki jih je dobila 15. junija lani? Novosti bi v tem primeru ' bile številne, najpomembnejša med katerimi pa bi brez dvoma bilo rojstvo nove parlamentarne večine. V teh u-rah, ki nas še ločujejo od volitev, imajo volivci zelo pomemben element za trezen premislek in za odločitev in sicer to, da v sedanjem položaju glasovati za KD pomeni objektivno rušiti političho ravnovesje v Italiji. S tem pa še očitno ruši tudi gospodarsko ravnovesje zaostrujejo trenja v družbi in ošibi javni red. Ta ugotovitev ni posledica naše želje, da bi bralcem svetovali, kako naj glasujejo, pač pa je objektivno ugotavljanje položaja ki izhaja prej iz analize številčnih podatkov kot pa iz politične analize italijanske stvarnisti. OPOR TEMNOPOLTEGA PREBIVALSTVA V JUŽNI AFRIKI SE SIRI Krvava represija odgovor rasistov na upravičene zahteve Afričanov Siloviti spopadi med demonstranti in policijo v vseh predmestnih četrtih Johannesburga ■ Nad 80 mrtvih in 900 ranjenih dosedanji obračun incidentov JOHANNESBURG, 18. — Upor zatiranega temnopoltega prebivalstva, ki je izbruhnil v sredo v predmestni johannesburški četrti Soweto, se širi kot oljni madež in je že zajel drugih šest naselij v bližini največjega južnoafriškega mesta. Gre v glavnem za ogromna «javna prenočišča», v katerih Afričani živijo v izredni bedi in v katerih primanjkujejo vse socialne strukture. Povod za upor temnopoltega prebivalstva je bil brutalni represivni nastop poucije proti šolarjem, ki so javno demonstrirali proti obveznemu pouku jezika «afrikaans» (gre za staro nizozemsko narečje, ki so ga govorili prvi beli priseljenci in ki je poleg angleščine uradni jezik v republiki) v šolah za Afričane. Spričo brutalne represije in nemogočih življenjskih pogojev ni čuano, da je ta iskra zanetila požar, ki je zajel že vsa glavna naselja Afričanov okrog Johannesburga kot so Alexandra, Tambisa, Vosloorus, Na-talspruit, Katlehong in Kasigo. Dosedanji obračun silovitih spopadov je nad 80 mrtvih in okrog 900 ranjenih. V Sowetu, kjer je prasnila iskra upora, je bil dopoldne položaj sorazmerno miren, medtem ko iz o-stalih četrti poročajo še vedno o silovitih spopadih. Alexandra je ovita v oblak dušečega dima, saj so demonstranti zažgali na desetine poslopij in vozil. Upor je izbruhnil tudi na univerzi v Zululandu pri Empageni okrog 150 km severno od Durbana, kjer so študentje zažgali vse učilnice in o-nesposobili teiefonske zveze. Vlada je zaprla univerzo za nedoločen čas, kot bodo zaprte za nedoločen čas vse šole, ki so bile poškodovane med spopadi zadnjih dni. Medtem ko v temnopoltih četrtih plamti upor, v belih četrtih Johannesburga in drugih južnoafriških mestih, se življenje nadaljuje navidez mimo, vendar pa je preplah med belim prebivalstvom velik kot med .drugim dokazuje izredno povpraševanje po orožju. Pred vsemi trgovinami z orožjem, se vijejo dolge kače ljudi in čeprav se bo v teh dneh začela lovska sezona, je največ povpraševanja po avtomatskem samokresu kalibra 9. Obenem so se predstavniki belopoltega pre-uivalstva obrdnili tudi na vladnega predsednika Johna Vorstra, da bi o-sebno pozval prebivalstvo k pomiritvi. O izredno napetem položaju v državi je davi razpravljal južnoafriški parlament ,ki se je sestal na i-zredni seji, na zahtevo predstavnikov napredJ»'1"- in reformistične stranke (seveda belopolte). Med lazpravo je vodja opozicije Colui Englin odločno obsodil nastop vlade ter obtožil ministre, ki so izrecno zadolženi za vprašanja Afričanov, nesposobnosti. Minister za vprašanja temnopoltega prebivalstva pa je odvrnil obtožbo in se branil, češ ua ima upor Afričanov izrazit politični značaj in da je bila demonstracija proti rabi jezika «afrikaans» le pretveza. Za to stališče se je opredelil tudi predsednik ministrskega sveta Vorster, ki je z neverjetno nesramnostjo še dodal, da so izgrede izzvali ljudje, «ki bi hoteli povzročiti razkol med temnopoltim in belopoltim prebivalstvom». Premier je nadalje zagrozil s surovo represijo in dodal, da bo policija vzpostavila red za vsako ceno in s kakršnim koli sredstvom. Takoj nato je v razpravo posegel še podpoveljnik južnoafriške policije gen. Vitter, ki je poudaril, da se položaj v Johannesburgu in okolici nevarno zaostruje in da bo do varnostne sile okrepljene z oddelki iz Pretorie in drugih mest. Dodal je tudi, da so vojska, letalstvo in mornarica v stanju pripravljenosti, da bi v primeru potrebe takoj posegli. Kot dokazuje visoko število mrtvih in ranjenih skuša južnoafriški rasistični režim v krvi udušiti upor temnopoltega prebivalstva, ki zahteva postopno odpravo «aparthaida». Verjetno Afričani, ki živijo v Južni Afriki, niso še dovolj močni, da bi za enkrat lahko pometli z rasisti, ni dvoma, da se temelji rasistične oblasti močno majejo. To je posledica korenite preobrazbe afriške celine, predvsem pa dokončnega zloma kolonialističnega režima v Lizboni. Portugalške kolonije so še uo pred dvema letoma obdajale Južnoafriško republiko kot varnostni pas in jo ščitile pred neposrednim stikom z neodvisnimi afriškimi državami. Odkar pa sta Angola m Mozambik postali svobodni državi, v katerih so na oblasti napredne sile, in odkar se je rasistični režim v Rodeziji nevarno zamajal, je Južna Afrika neposredno v stiku z novo stvarnostjo na črni celini, ob kateri se krepi politična zavest in moč temnopoltega prebivalstva, ki vse odločneje zahteva svoje pravice. Prav zato, kot je poudaril generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, bo napetost lahko popustila, le če bo Pretoria začela takoj z odpravo «apartheida». To . je, edina pot, ki vodi v postopno in miroljubno reševanje ostrili protislovij in trenj v južnoafriški družbi. Z rešilnim avtom so ga vozili od bolnišnice do bolnišnice Križev pot umirajočega otroka AQUILA, 18. — Dezorganizacija v italijanskih bolnišnicah je, žal, dobro znan pojav, zaradi česar se večkrat dogaja, da bolnika vozarijo od bolnišnice do bolnišnice in da ga nikjer ne sprejmejo na zdravljenje, češ da nimajo prostora. Verjetno pa se doslej še ni pripetilo, da bi umirajočega otroka, v globoki komi zaradi ran na glavi, peljali z rešilnim avtom od bolnišnice do bolnišnice za 200 km in ga nato sprejeli na zdravljenje v polikliniki, ki je bila oddaljena le nekaj km od kraja nesreče. Nenavadnega «privilegija» je bil deležen Pasqualino Cro-cetti, star komaj tri leta, ki je bil žrtev prometne nesreče v Civitelli del Tronto pri Terarnu. Otroka so z rešilcem pripeljali v bolnišnico San Omero pri Terarnu. kjer pa ga zdravniki niso sprejeli, ker da bolnišnica ni bila opremljena s primernimi napravami za intenzivno zdravljenje. Zato so nesrečneža odpeljali v Teramo, kjer pa niso imeli prostora. Iz Terama v Chieti, kjer so bili zdravniki mnenja, da bi otroka morali zdraviti v posebej opremljeni bolnišnici v Pescari, kjer pa že spet ni bilo prostora. Zato so otroka znova odpeljali v Teramp, kjer so ga začasno sprejeli, razpravljajo pa o možnosti, da bi ga premestih v Ancono. BOLOGNA, 18. - V četrtek ponoči so neznanci poskušali zažgati karabinjersko vojašnico v Bologni. Pred vrata so prinesli posodo za smeti in drugo šaro ter zažgali. Na srečo pa so se karabinjerji zavedli nevarnosti in pravočasno pogasili požar. TRŽAŠKI DNEVNIK SOLIDARNOST S SSG Resolucija zavednega sveta učiteljišča Zavodni svet učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu je razpravljal na seji 12. t.m. med drugim tudi o težkem položaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in izglasoval naslednjo resolucijo: «Stalno slovensko gledališče je e-dina tovrstna kulturna ustanova zamejskih Slovencev in je zato toliko večji njen pomen, ker nenadomestljivo dopolnjuje med mladino kulturno poslanstvo slovenske šole..Finančne težave, ki ovirajo nadaljnje uspešno delo gledališča in spravljajo v nevarnost celo sam njegov obstoj so, nastale, ker niso izpolnile pristojne državne oblasti danih obljub in prevzetih obveznosti; oblasti niso namreč še po toliko letih uredile pravnega statusa slovenskega gledališča, kar je pravzaprav prvi pogoj za pridobitev redne državne podpore. Zato zavodni svet obsoja dosedanjo brezbrižnost oblasti in zahteva, da oblasti sprejmejo v najkrajšem času vse ukrepe za zadovoljivo rešitev položaja SSG.» Resolucija je naslovljena ministrstvu za turizem in kulturne prireditve, prosvetnemu ministrstvu, deželnemu višjemu šolskemu skrbniku prof. Angioletti ju, šolskemu skrbniku dr. Pericleju Fidenziju in dežel-I nemu odboru. Incidenti v Sowetu: temnopolti demonstranti so zažgali avtobus. (Telefoto ANSA-UPl) Solidarnost sveta filozofske fakultete s kolektivom SSG Tudi svet filozofske fakultete tržaške univerze se je jasno izrazil glede perečega vprašanja Stalnega slovenskega gledališča ter se odločno zavzel za takojšnjo in pravično rešitev tega vprašanja. Fakultetni svet je namreč na svoji zadnji seji, po proučitvi nevzdržnega položaja Stalnega slovenskega gledališča, ki mu pristojne vladne oblasti še vedno odrekajo polnopravno priznanje in s tem tudi ustrezno finančno podporo, sprejel resolucijo, v kateri protestira proti zadržanju pristojnih oblasti. Le-te so odgovorne za položaj, je rečeno v resoluciji, ki očitno zapostavlja kulturo Trsta m vse dežele. Fakultetni svet je obenem podčrtal družbeno kulturni pomen dejavnosti slovenskega gledališča ter. potrebo, da oblasti zaščitijo v duhu republiških ustavnih določil pravice slovenske narodnostne skupnosti. Kolektivu SSG je ob tem izrazil popolno solidarnost v njegovi protestni akciji. Fakultetni svet je nato poveril nalogo svojemu predstavništvu, ki ga sestavljajo vsi dejavniki fakultete, da resolucijo osebno izroči vladnemu komisarju za Furlanijo - Julijsko krajino z zahtevo, da komisariat posreduje pri predsedstvu ministrskega sveta za takojšnjo rešitev tega vprašanja. • Vsedržavno združenje prodajalcev časopisov je sklenilo, da bodo v nedeljo zaradi parlamentarnih volitev odprti vsi časopisni kioski. Poletni center za osnovnošolske otroke Pokrajinska uprava in tržaška občina sta sklenili, da bosta ustanovili poletni center za osnovnošolske otroke iz predelov Kolonje in Škorklje ter Rojana in Grete. S to pobudo, ki je preizkusnega značaja, želijo omogočiti otrokom, da bi se svobodno igrali v zavarovanem prostoru da bi v sproščenem okolju nadaljevali šolsko vzgojno delo. Predvidena sta dva turnusa dejavnosti v juliju in avgustu. Starši, ki bi radi vpisali svoje otroke 'V ta Center, se lahko zglasijo na šoli Palutan, v konzulti za Rojan in Greto (tel. 412248) ter konzulti za Kolonjo in škorkljo (tel. 790985). Slovenske skupnosti iiniiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniimiiiHiiiiii Pentereanijevi ugrabitelji se še niso oglasili RIM, 18. — Banditi, ki so pred dvema dnevoma ugrabili rimskega veletrgovca Renata Pentereanija se še niso oglasili. Včeraj so na postaji podzemske železnice sicer našli sporočilo, s katerim si je organizacija «stella rossa» lastila odgovornost za ugrabitev, vendar pa preiskovalci menijo, da gre za lažno sporočilo, tudi ker je predsednik omenjene organizacije odločno zavrnil vsakršno odgovornost skupine pri podlem izpadu. Prav tako, naj bi bila tudi zahteva, naj v zameno za veletrgovca mesnice prodajajo jutri meso in jajca po politični ceni 1.500 lir za kg, poskus izsiljevanja kakšnega «šakala». UČINKOVITO OBRAMBNO SREDSTVO Kaj naj ukrene avtomobilist, ki ne zaupa poštenosti bližnjega, obenem pa dvomi v učinkovitost vseh pripomočkov, ki jih je doslej izumila industrija, da bi onesposobila avtomobilske miši? To vprašanje si je postavil neki zahodnoberlinski šofer in ga po nekaj dneh treznega premisleka briljantno rešil. Učinkovitost svojega izuma pa je preveril predsinočnjim, ko mu je tat skušal odpeljati avtomobil. Kaj je ta tako učinkovita naprava? Gre za navadno desko, v katero je nezaupljivi Berlinčan zabil kopico ostrih žebljev, ter jo nato spretno skril pod prevleko prednjega levega stola. Komaj je tat, ki očitno ni bil fakir, sedel za volan, je zatulil od bolečine in se pognal iz avta, kot da bi se srečal s samim zlodjem. Policija ga je kmalu nato prijela: pri iskanju je bila naloga a-gentov, kaj lahka, saj verjetno ni veliko takih, ki bi ponoči kolovratili po mestnih ulicah in se s trpečim izrazom tiščali za prerešetano zadnjo plat. To je dokaz, da je izum berlinskega šoferja res učinkovito sredstvo za obrambo proti avtomobilskim mišim, ne bi ga pa priporočili pozabljivcem, razen, če ne gredo prej na tečaj cfa-kirščine». Medtem pa so karabinjerji v četrti Quarto di Miglio našli vozilo ugrabiteljev. Gre za «alfetto» črne barve z evidenčno tablico Roma M 88759, kateri so našli belo haljo, ki naj bi po mnenju preiskovalcev pomemben indic. Sodeč po krvnih madežih na zadnjem sedežu je bil ugrabljeni veletrgovec, ki se, je skušal upreti na-I padalcem, med rvanjem huje ranjen. Ne odlašajmo s pripravami za industrijsko cono (Nadaljevanje s 1. strani) metnih žvez in drugih vprašanj. Žal, se Mešana komisija za izvajanje tega sporazuma že nekaj : let ni sestala. Ako pogledamo naloge, ki jih bomo morali uresničevati v srednjeročnem razdobju, ki pa so prav tako pomembne kot neposredne, naj omenimo: vodno gospodarstvo, izboljšanje oskrbe z vodo in električnim tokom, kar je v sedanjem položaju z energijo še prav posebno važno, ureditev porečij rek Soče, Idrijce, Timave, Glinščice, skupnega vlaganja za proizvodnjo električne energije, izgradnjo jezu na Soči za električno centralo ali bazen za namakanje in vrsto drugih vprašanj s tega področja. V najkrajšem možnem roku bo formirana stalna mešana komisija za vodno gospodarstvo. Med srednjeročne naloge spadajo tudi pomembna prometna vprašanja, zlasti povezava italijanske avtoceste z našim novim cestnim o-mrežjem, med dolgoročne cilje pa vsekakor sodi proučevanje tehnične in ekonomske upravičenosti plovne poti, ki bi Jadran povezala s plovnimi rekami srednje Evrope in Črnim morjem, kar nosi v sebi vizijo daljnosežnosti evropskega prometnega povezovanja. Vsa ta problematika pa je obogatena še za izredno pomemben in zanimiv projekt, dogovorjen s posebnim «Protokolom o svobodni coni». Kakor izhaja iz preambule Protokola bosta obe državi v skupni želji prispevati k industrijskemu razvoju Trsta in obmejnega območja dveh držav, na 15 kv. km (10 kv. km na jugoslovanski in 5 kv. km na italijanski strani meje) zgradili svobodno cono, ki bo postala velik industrijski izvozni empori j. Gre za izredni primer, prvi v svetu, ko dve različni državi, z dvema različnima družbeno - gospodarsko - političnima sistemoma, ena visoko razvita, druga pa v razvoju, gradita skupno svobodno industrijsko copp. Pri tem seveda ni v vprašanju samo gospodarstvo obmejnega območja, temveč gre za veliko več. Gre za skupno cono obeh celokupnih gospodarstev: jugoslovanskega in italijanskega. Smatramo, da je glede osnovne opredelitve koncepta gospodarske dejavnosti v coni treba izhajati iz tega, da naj bo osnovna opredelitev proizvodna dejavnost (ne pa trgovinska cona). Ta proizvodna dejavnost pa naj bo zasnovana predvsem na naslednjih treh kriterijih: — plasman blaga v izvoz, zlasti v izvoz v Evropsko gospodarsko skupnost in dežele v razvoju, — kapitalno intenzivna industrija z visoko tehnološko bazo in manjšim angažiranjem delovne sile im — proizvodna dejavnost, ki ni intenzivna v porabi vode in ne škodi okolju. Površna analiza tega ambicioznega projekta, ob upoštevanju izkušenj svobodne industrijske cone v Shanonu (v Irski), kaže, da bi se na dogovorjenem teritoriju lahko instaliralo okoli 150 obratov manjšega obsega, zaposlilo v kapitalno intenzivnih industrijah 10.000 do 15.000 oseb in s polno izkoriščeno kapaciteto proizvedli blaga za izvoz od 250 do 300 milijonov dolarjev letno. Zato je še posebno važno, da skupno izdelamo ekonomski koncept cone, da bomo lahko postopoma najbolj koristno pozidali cono z najprimernejšimi obrati in iz nje potegnili najbolj racionalne izvozne možnosti. Želim poudariti še, da se moramo pričeti skupno pripravljati na vsa ta vprašanja, kajti mešana jugoslovansko - italijanska komisija, ki bo morala sprejeti prve korake (mikrolokacijo, negativno listo blaga itd.) se bo morala sestati že v roku dveh mesecev od dneva, ko bo ta protokol stopil v veljavo. Problemi pa bodo zahtevni in potrebno bo naše skupno sodelovanje. Med obiskom delegacije Deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik g. Antonio Comelli z delegacijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik tov. Andrej Marinc lanskega decembra v Ljubljani, je stekla v zvezi s prosto cono tudi razprava o «problemih urbanistične ureditve, s posebnim poudarkom na tem, da se ohrani etnični značaj in okolje». Ko citiram potrebo, da se ohrani etnični značaj, naj omenim, da sta obe delegaciji tudi «z zadovoljstvom ugotovili, da postajajo narodnostne manjšine na območjih kjer žive, vse bolj aktiven in pomemben družbeni dejavnik ter da hkrati bistveno prispevajo h krepitvi vsestranskih stikov obmejnih območij». V teh vsestranskih stikih pa je, kakor mislim, pomembno tudi vključevanje narodnostnih manjšin v gospodarske stike med obema državama, kar naj jim omogoča enakopraven in celovit družbeni, kulturni in ekonomski položaj. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiinfiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii PO ODSTAVITVI ISABELITE SE VAL NASILJA STOPNJUJE Vodja argentinske policije žrtev bombnega atentata V tem tednu je bil ubit tudi bivši poveljnik obveščevalne služba BUENOS AIRES, 18. — Argentina se utaplja v valu nasilja in političnih umorov. Agencije poročajo, da je danes zjutraj eksplodiral močan peklenski stroj v stanovanju šefa argentinske zvezne policije, v predmestju Buenos Airesa. Ob eksploziji je izgubil življenje general Cesareo Cardozo, družinski člani pa so bili hudo ranjeni. Takoj po atentatu je policija začela veliko akcijo za izsleditev krivcev. Leta 1974 je podobna usoda doletela policijskega komisarja Alberta Villara. Pred tremi dnevi pa šo neznanci ubili bivšega vodjo vojaške obveščevalse službe, polkovnika Juana Carlosa Mendieto. S tem je število umorov v vrstah visokih častnikov argentinske armade naraslo na osem. Kdo je za umori? Policija je za zadnje dejanje obtožila leve skrajneže in še zaostrila preganjanje. Po pravkar prispelih novicah, naj bi agenti v kraju Bahia Blanca, kakih 800 km jugo-zahodno od Buenos Airesa pobili 6 gverilcev. Očitno torej, da tudi vojaki, ki so prevzeli oblast marca niso sposobni odpraviti nasilja. Zadnje dni je precej nemirno tudi v nekaterih drugih deželah zelene celine. V Boliviji si vlada prizadeva zadušiti upor delavcev. V Urugvaju, komaj nekaj dni po od-stopitvi Bordaberryja že govosijo o tem, kako odvzeti civilne pravice najvidnejšim predstavnikom strank. Nekateri si nameravane u-krepe razlagajo kot poskus «normalizacije» in obnovitve političnega življenja v državi, pozabljajo pa da so za takimi ukrepi vojaki, ki so pomagali pri odhodu Bordaberryja. Iz Caracasa poročajo, da je policija aretirala v četrtek enega izmed voditeljev gverile Tita Gonza lesa Heredio, ki je bil ranjen v spopadu. Heredio obtožujejo, da je sodeloval pri ugrabitvi ameriškega industrijca Williama Niehousa, februarja letos. Pristranski poziv UIL pred volitvami CGIL obsodila pobudo dr. Fabriccija Generalni tajnik krajevne CCdL-UIL Fabricci je ob priliki volitev izdal proglas, v katerem med drugim pravi, da pomenijo volitve referendum med svobodo in totalitarizmom, in poziva člane sindikata, naj se temu primemo ravnajo. V svobodnem režimu — je med drugim rečeno v pozivu — je vse napake in pomanjkljivosti mogoče popraviti, to pa se ne dogaja v drugih režimih, «kot je pokazala zgodovinska izkušnja». Pokrajinsko tajništvo NCCdL-CGIL je takoj reagiralo na Fabriccijev pri. stranski poziv antikomunističnega kova z ugotovitvijo, da to nikakor ni v skladu s proglasom, ki ga je ob priliki volitev objavila vsedržavna federacija CGIL. CISL in UIL. Poziv UIL — to je mnenje CGIL — pomeni podporo tistim silam, ki bi hotele potvarjati demokratični pomen volitev in povzročati zmedo in razcepljenost med delavci. Vozni red avtobusov za jutri in ponedeljek Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bodo ob volitvah uvedli posebne avtobusne vožnje na nekaterih progah za osebje, ki je zaposleno na volilnih sedežih. Avtobusi bodo vozili po naslednjem umiku: Nedelja, 20. junija: Proga 4: odhod z Opčin ob 5.25, iz Villa Carsia ob 5.20, s Trga Oberdan ob 5.20. Proga 5: odhod s Trga Perogino ob 5.30, iz Rojana ob 5.30. Proga 9: od Sv. Ivana ob 5.30, s Campi Elisi ob 5.30. Proga 15: s Trga Goldoni ob 5.40, s Campo Marzio ob 5.30. Proga 26: z Largo Osoppo ob 5.25, s Kjadina ob 5.30. Proga 28: z Borznega trga ob 5.40, s Kolonje ob 5.30. Proga 30: od železniške postaje ob 5.30, s Campi Elisi ob 5.35. Proga 34: od Sv. Ane ob 5.20, s Trga Stare mitnice òb 5.40. Proga 35: iz Grljana ob 5.30, iz Bar-kovelj ob 5.20. Proga 37: iz Rovt ob 5.40. s Trga Stare mitnice ob 5.20. Proga 38: od sanatorija ob 5.40, s Trga Oberdan ob 5.20. Proga 39: z Opčin ob 5.20, iz Ul. Cicerone ob 5.20. Proga 40: od železniške postaje ob 5.10, iz Doline ob 5.35. Ponedeljek, 21. junija: Proga 36: odhod iz Grljana ob 6.30, iz Barkovelj ob 6.20. Zaključni koncert simfonične sezone Zaključni koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi mm je nudil dve prvi tržaški izvedbi in sicer Beriovo transkripcijo Boccherinijevega izvirnika «Nočni umik pri Madridu» in «Žalni koncert za Buccia Galimbertija* Giorgia Federica Ghedinija Pri prvi skladbi gre za instrumentalno potenciranje odstavka iz Boccherinijevega kvinteta za klavir in godala op. 57 z uporabo večjega števila vihal, trobil, tolkal ter harfe. Muzika ponazarja v prvi volovici napredovanje vojaškega oddelka v drugi pa njegovo umikanje in ere torci za opisno glasbo m značilno ritmano kadenco, pisano z dognano dinamiko in sugestivnostjo. Pod vodstvom mladega dirigenta Piera Bellugija jo je orkester izvajal u-činkovito in nazorno. Druga skladba je napisana «ad memoriam» partizanskemu borcu Ducciu Galimbertiju, skladateljevemu someščanu, katerega so naci-fašisti ustrelili decembra 1944 Njeni štirje stavki Largo. Andante Ampio e Sostenuto in Con modestia izražajo z bibličnim psalmskim besedilom bolečino ob smrti prijatelja a tudi zavest njegove žrtve, ki P0" meni vstajenje. Muzika ni enotna, oslanja se na neoklasicizem, harmonične ostrine često lomijo tradicionalno tonsko funkcionalnost. Včasih preide v simfonično razsežnost, nato spet v gregorijansko spevnost. In vendar deluje celotna skladba ubrano v svoji motiviki in glasbena misel se skladno prenaša med orkestrom in vokalnima solistoma- Čeprav se zdi, da orkester skladbe ni v celoti asimiliral, je vendarle muziciral s poglobljeno zavzetostjo in dosegel na moč lepe zvočne učinke. Odlično sta se uveljavila tud: oba solista, glasovno in interpretaci jsko dognana koncertna panca. tenorist Giuseppe Baratti id zlasti baritonist Sergio Bensi. V prvem delu sporeda smo slišal’ še Schumannov koncert za čelo in orkester op. 129 s solistom Leberom Lano, v drugem pa Straussovo simfonično pesnitev «Smrt in poveličanje». Schumannov koncert je pisan v očitni funkciji solista, todc čelist Lana ni izstopal same zaradi tega, marveč tudi s svojim izjemnim obvladanjem instrumenta-ki mu poje čisto in toplo. Orkester ga je spremljal diskretno, morda no trenutke nekoliko premočno-Močnemu ploskanju občinstva se je solist oddolžil z dodatkom, v katerem je pokazal tudi odlično tehnično pripravljenost, ki ga uvršča med čeliste evropskega slovesa. V Straussovi simfonični pesnitvi je orkester pod sugestivnim vodstvom dirigenta Bellugija kot redkokdaj uveljavil vso svojo zvočno maso, a je znal biti . tudi dovolj P°' slušen tolmač dirigentovih indika' cij Učinkovit je bil zlasti magnet' jansko maestozni finale. j. It-