F40. številka.
.KDIIVOBT"
irhaja po trikrat na teden ▼ fteitth }■• iatjih oh tiorklh, 6*tv«hlh
li	Zjatranj« iidanj«- ii-
oh nri zjutraj, Tečemo pa cb 7. vef«r. — Obojno izdanje stane:
r* jttueuBiHBct) . f. I.—, i*ven av*tri)» f. ?.St >t tri Međo«, , „ 3.— , , t, ,=,o *» [ul Ittfc . , , 9,— , . ' K... v* Vti» Ifto . . , 12,— .	, , ],>._
?k*o&nt.ia je plačevati naprej n« *»roob« *rea priložen« naročnine uprave ne ozira.
fcnamigra gfctvilke se dobivajo t pm. dajalnt«flh	r Tre tu «9 IS
u*>d Trti* po »a nvt.
e zet soboto 3. aprila 189*7.
(▼ Trata, v soboto zjutraj dne 3. aprila 1897.)
Tečaj XXII.
Oglati ee raAnae po tarifa ▼ petita; m naslove t debelini Arkaai ee plač-njs proitor, kolikor obaega navadnih vratit. Ponlana, osmrtnice in javne zahvale, de< mafli oglasi itd. ae računajo po popodbt
Vsi dopisi naj ae poiiljajo ur«duiStvu aiiea Gaserma tt. 13. Vsako piavo ntors biti frmiltovano, ker nefraokovana ae c •prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo
Navdamo, reklamacijo in ogiaae »pr&« ]oi- apt avniitvo ulioa Moliuo pi< • rolo hit. 3. IT. nadut. Naročnino in oglu-io j« plačevati loco Trat. Odprta rekUna» eiie 104 p<*odL6 poštnin«.
Glasilo alovtnsktia političnega druiiva xa Primorsko.
, * «<M»»««M J« trn—'
do Slovencev tržaških in okoličanskih!
Da podpremo Se bolje volilna protesta, poslana na Dunaj, proci podpisano pol. društvo vse slovenske narodnjake, katerim so znane kakoršnesibodi nezakonitosti, dogodjvie se o volitvi za V. kurijo in III. kolegij, da se potrudijo v »Delalsko društvo" (Via Molin piccolo št I), kjer bode nalašč za to najet uradnik od 31. t. m. do 7. aprila t. I. vspre-
temal na zapisnik prijavljene mo nezakonitosti. — lolžnost je vsakega narodnjaka, da nan podpira v tem delu ter da nam pomaga razkriti volilne spletke nasprotnikov naših. Kdor ne more priti osebno, naj pošlje pismene podatke na politično društvo „ Edinost" v roke dr. Gustava Gregorina najkasneje do 7. aprila t. I. Vsaka trditev mora biti podprta z dokazi-_Politično drnStvo „Edinost".
Laginja in Sjiinčić. ~~
Na dau otvorjenja državnega zbora avstrij -kega je pisala „Hrvatska domovina" :
Danes, ko ae odpirajo vrata obnovljenega državnega zbor« avstiijskega, želimo izkazan svoje hvaležno »poštovanje narodnim zaupanjem ponovno odlikovanima zastopnikoma sirote Istre. Danes sta jasela svoji mesti, da zapričnetu svoje delo uzorno požrtvovalnostjo, ki }o jima nalaga ne le dolžnost, ainpak ludi uzvišeni izgled nesebične borbe, ki so jo bili njiju kremeuiti voliici. V času, ko se njiju ljudstvo na mnogih krajih Istre bori v osebno obrano in ko je besni protivnik tišči ob tla, ozirata se ona dva po za rezni ki h, išči-1 a bratske ruke, da bi pomogla svojemu rodu. B unim očesom in napetim ušesom poslušata besede ouili, od katerih se nadejata, da se kakor jednokrvni bratje zjedi-tlijo na tujih tleh zoper močnega in ukupne*;* sovražnika. Ona dva ne poznata :ii tiv-uoika počitka, ako naroduu stvar zahteva — d d a 1 Že več mesecev na delu sna ravnokar dovršen«; volitve, nadaljujeta sedaj svojo iiMumrno borbo na povsem drugih tleh in kdor poana ujiju spos bnosti in osebna vrline, ta bode razumel, kako želimo z vsem narodom, da bi jima bil vspehom ovenčan njiju tvud. Vemo, da jima ni ljubo, ako se razpravlja o osebah, ampak da zahtevata eelć odločno, da naj se ne govori o pojedincih; no, ako vendar
PODLISTEK
Froiuoiil mlajši & Risier starši.
68
roman.
— i rancoski apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Ako se je popoludne Sidonija v dražestnem kostumn, kakoršne nosijo kukate, pojavila na stop-njicah, se je stari Žiga stresel od togote. Zdelo se mu je, kakor bi šla mimo prava pravcata propast hiše, in s>cer propast v sijajni obleki, z majhno e-kvipažo pred vrati in veselim obrazom srečne kokete.
Gospej R slerjevi se niti sanjalo ni, da je tu doli v pritličju pri tistem oknu neprestano prežal sovražnik, ki je nadziral njene najmanjše ukrete, najneznatnejše posameznosti njenega življenja, prihajanje in ounajonje učiteljico petja, jutranji pojav lepotniuaiice, vse karton«, ki so jih ljudje prinašali, kakor tudi s srebrnimi iu zlatimi trakovi o-krašene čepke osobja »Magasina du L'iuvre". fia-gar težki voz se je žvonkljaje ustavljal pied vrati kakor pošta s krepkimi konji, ki bišo Fromontovo z divjo hitrostjo vodi v propad.
Žiga je prešteval zavoje, jih tehtal z očmi ter skozi odprta okna radovedno gleial v notra-
govoriino o njima, govorimo o delih; dela pa, ako so zaslužna, treba povdarjati v izgled, brez ni-kakega neopravičenega povišavanja. Skromnost teh dveh naših zastopnikov varuje nas pred vsakim prigovorom, da se bavimo osebnim knltum. Mož, kakoršen je dr. Laginja, ki ni razglašal nikjer, da ga do pred par dnevi M"ta videla skozi dva meseca ni lastna žena ni lastno dete ; mož, ki zahaja med narod in za dva meseca zapušča svoje odvetniške posle; mož, ki ne raznaša v javnost, da ga je pred nekoliko dnevi sama božja rok* rešila smrti v lastnem stauovanju, kajti težak kamen mu je priletel skozi okno in za las da ga ni zadel v glavo; mož, ki dela med ljudstvom, da-si je znano po vsej Is^ri, da so protivniki svojedobno obljubili nagrad o 4000 gld. na njegovo glavo j tak uiož nam r« more nakloniti graje, ako ga slavimo po zaslugi, ampak le časti in hvale na ten«, da smo se mu vsaj oddolžili v imenu naroda. Divno samozataje-vanje in požrtvovalnost njegova dobivata moči v tem narodu, ki poraja take siuove, kakoršni so naši istrski volilci, od katerih pojediuci kakor izvoljeni volilni so dobivali ponudbe do 6000 gld , a vendar se ni*o izneverili; kjer je do 3000 kmetov došlo v Poreč, da branijo svoje volilne može, ako bi jih napadli italijanaši, ne plašč se pred nikomur, ako gre za to, da se branijo narodna prava. Takov narod je tudi našel poslancev, kakoršaih zasluži, a to sta vrla fina našega naroda, s katerima se more isti ponašati.
Poznano je, da si je jeden njiju stavi! nalogo, da d«la iu se trudi za to, da se hrvatski in slovenski poslanci združijo v jeden klub, ki bi mogel mnogo koristiti narodu. Sedaj, ko se je '.apričelo zasedanje državnega zbtra, spremljajo njiju delo oči zavednega naroda hrv.-slovenskega in naš* vroče želje, da se uresničijo poštene lumeie dičnih poslancev. Vzvišeni cilj, ki je vedno pred očmi stranki prava, vodi tudi istrska poslanca ob vsakem činu; ker pa imata pred očmi bodočnost naroda, spiem-ljata vedno vse kraje, v katerih stanujejo jednokrvni bratje in urejrtjo svoje čine v zmbdu vse^b-čili potreb naroda. V srečen Čas je dok.izala koalicija v Dalnaciji, koliko velja zloga in ni dvomiti, da bi tako postopanje bilo na j koristneje tudi r
■jM""—-* ■■'■-» ' IMIM——'»I ......—■	lili......1 »«»*. •»«
lijosfc Rislerjevega stanovanja. Ničesar ni prezrl, niti preprog, i/, katerih so z glasnim pokanjem iz-trkavali prah, n ti na »olnce postavljenih mizic za cvetlice, polnih redkih 5n dragih, a zaradi neprimernega letnega časa bolehnih cvetic, niti prekrasnega vezenja.
Nove naprave v gospodinjstvu so ga /bodle takoj v oči, ker so bite vedno v zvezi z sahteva-njem precejšnje svote denarja.
Čez vse drugo pa ga je zanimala fizijoguo-mija Rislerjeva.
Po njegovem menenju mora ta ženska na vsaki način i/premeniti njegovega prijatelja, najboljšega in najpoštenejšega človeka, v dovršenega malopridneža. O tem ni bilo mogoče več dvomiti. Risier je vedel za svojo sramoto, jo trpel ter bil plačan, da molči.
To domnevanje je združevalo v sebi vsekako nekaj groznega, nedopmnega. A posebnost je pri ljudeh, ki so nravno čisti ter izkusijo zlo, ne da bi je bili kedaj spoznali, da gredo takoj predaleč, da, celć preko resničnosti. Jedva je bil blagajnik uverjen o izdajstvu Sidonije in Georgesa Fromoota, že se mu tudi malopridnost Rislerjeva ni zdela več
državnem zboru, kjer se lahko godi velika škoda narodu. Razcepljeni po pokrajinah pod raznimi vladami, so razcepljeni tudi zastopniki naroda; a velik del našega naroda nima še nikakih ustavnih pravic ; tako je peščica naših v zbornici v Pešti, peičica pu na Dunaju. Ako se še ti poslednji raz-cepljajo med saboj, potem ima lahek posel naš nasprotnik. V Dalroaoiji pasmo videli, kako je odzvonilo njim, ko smo se zjedenili mi. Zaupajmo v previdnost in poštenje onih, katerim je zdaj prilika na Dunaju, da morejo delati zložno, da ne prevarijo naše-a zareduega naroda, ki je volil navdušenjem, žrtvujć vsaki osebni ozir in slavd zmago rasv tlje-vanji iu darovi za javne svrhe.
Toliko vekov smo razcepljeni radi lastne kratkovidnosti, da hi bilo res nerazumljivo, ako bi se ne našli narodni poslanci, ki ne bi uvide v ali koristi zjedinjenja.
ImajoČi na misli veliko akcijo naših dveh sokolov istrskih, smo radi porabili priliko, da ju uve-rimo, kako njiju prizadevanje izzivlje odobravanje med vsem narodom in kako željno pričakujemo glasov o razvoju stvari. Ta napredek, ako jima se delo posreči, bode napredek naroda, jamstvo za boljšo bodočnost, temelj čvrsti zlogi in ljubavi bratov, a najlepše odlikovanje onim, ki so se lotili tega mučnega posla.
Otvorenju obnovljenega državnega zbora mora slediti utemeljenje skupnega kluba poslancev naroda jedne krvi. Ker so še vmes tež-koče osebne in strankarske, zahteva to delo mol bistrega očesa in s prepričanjem o krasui svrbi ; a take može pozdravljamo mi v poslancih na Dunaju, sosebno obeh zastopnikih Istre 1
DOPISI.
Z dežele. (Nekaj o poštnih ekspeditorjih.) [Izv. dopis]. (Zvršetek.) Potrudili smo se, da v glavnih potezah nacrtamo naše stanje. Iz tega pa je že dovolj jasno razvidno za vsacega človeka naše razmerje glede reorganizacije in kaj da po-mv-nja za nas, a«o se itta odlaša. Rekli smo že, da nimamo nikakoršne besede nikjer, niti v naših
nemogoča. Kak6 pa bi si tudi drugače razlagal to malomarnost nasproti izdatkom družnikovim ?
Vr!i Žiga z vsakdanjo poštenostjo svojo ni mogel umeti čistosti Rislerjevega srca. Njegove metodične knjigovodske navade in trgovska bistroumnost njegova ni bila kar nič sorodna nepremišljenemu in zbeganemu značaju mo/.a, ki je Idi na pol umetnik, na pol iznajditelj. Sodil je vse po sebi, ker ni imel pojma, kaj je človek v iznajdljivih težavah, vladati od fiksne ideje. Taki ljudje so mesečniki. Gledajo, a ničesar ne vidijo, ker so jim oči obrnjene na znotraj.
Po Žigoveui menenju pa je Risier videl.
Ta misel je delala starega blagajnika zel6 nesrečnega. Od začetka je še srp« gledal svojega prijatelja, kadar je stopil v blagajniško sobo, a vzela mu je ves pogum neobčutna ravnodušnost, katero je imel za dobro premišljeno in ki je Ri-slerju zakrivala obraz kakor krinka. Naposled se ju vselej obrnil proč, brskal med raznimi listinami, da se izogne tem lokavim pogledom ter naposled z Rislerjem govoril, gledajć na zvite vrtne steze ali na križasto omrežje. Človek res ni mogel več vedeti, s kom je govoril.	(Prid« ie.)
zaseb h, niti v poslovnih odnošajih. Drugi odi ru jejo o a v vsaki, tudi najbolj privatni zad" i. Mi Dimno uti n «jskromuiše samostalnosti. Ni <ml-, potem, »o \>J molči in nemo trpi, da drug* počno z nami ;ar hočejo; saj so sigurni pred vsakim odporor . Smatiajo na* 1« za maso, katero se sme sam-v 10 izrabljati, dokler je kaj porabljivega v njej. Kh . o nlii režejo nam pičli kruli naši pred-stojni t lik. da dih. m o. Država nam je mačeha, ki se n m»' a nas. Toda to ne more iti tako dalje i '.S potrpežljivosti mora biti enkrat kone . ok v.i«, da nisu i nezavedna in brer,umna živin -1 .t.-ra v svoji mračni brezbrižnosti niti ne v«. :aht - ti svoj iiivjnavadnejše, od Boga in narav priznane svete pravice. Od nas se zahteva gotov* stopinja inteligentnosti, z izpiti se moramo priprn at. na svojo službo; priseči smo morali zv vt( bo in molčečnost v službenih zadevah ter visijo izpohievanje svojih dolžnostij v piid države; poverjena so nara težavna in naporna opravila; preko naših rok hodijo milijoni ptuiega denarja sMiemi dan. Potem se pa še Čudijo iti nas obsojajo, če se ta pa tam kateri izmed nas spozabi v krajni bedi in obupnosti ter zaide na napačno , >t!
Primerjaj torej mili čitatelj naše stališče in naše dolžnosti z našimi pravicami in sodi p >tem, ali se i uri krivica godi ali ne. Proti nam ni po-zuana ikaka disciplinarna preiskava, kar ob službo mo.
T da oialjili smo se nekoliko od tega, kar smo In teh reči. Namignili smo zgoraj, da bode poleg pomani anja denarja za zatezanje reorganizacije pošt na dr/ li narbrže Se drug vzrok, ki bi jej utegnil tudi še v prihodnje in uspešno nasprotovati in jo izpodkupati. Ko je prišla vest o odložitvi reorganizacije, re*el je o nekej priliki neki g. poštni komi-iat : Reorganizacija se ne uvede v tekočem letu, pn tuii ne v letu 1898tem 1 Naravno torej, da tu li vi lj ni /.a reorgani/.acijo. Proti temu rno ramo nastopiti mi ekspeditorji in ekspeditorice. Če bodemo si.ali mi, kakor smo, žali-bog. do sedaj, spala bode vsa reorganizacija na veliko veselje in zadovolinost mačehe države, pa menda tudi istih, ki navidezno delujejo za-njo in katerim bi bilo po milejših jim odnošajih možno kaj storiti. Zato jim velika večina novih določil v reorganizacijskem operatu ni nič po godu ter se jim bodo, kakor do sedaj, op rstavljali ter jih s kritikovanjem zavlačevali na vse motne načine. Nlkakv.r ne mislimo, da bi pljuvali v svojo lastno skledo in da hi zavidali gu.s^ode poštarje. Toda to moiamo že povedati, d a ni malo ne pričakujemo od njih, da bi hoteli povspeševati reorganizacijo. Po reorganizaciji bi morali delati tudi oni, dočim sedaj le ukazujejo. Med nami samimi, ki trpimo na sedanjih odnošajih, moru nastati veče zauioaanje. S tem, da se priobči kak članek v listih, je še bore malo storjeno, k večemu da to škodi kakemu pojedincu. Temu be le smejejo oni, zoper katere je naperjena stvai. Od tega ni koristi. Nam bodi deviza: V edinosti je moć 1 Zložno se moramo postaviti na noge /-a svoje piavice. Orgatiizujmo s« za, reorganizacijo naših oduošajev. Vsakdo naj se trudi, da razširi to idejo med tovariši in tovarišicami, da se vidramiiao iz spanja in da bodemo jeli zakonitim potem zaiitevati svoja prava.
Slednjič se obračam do vas, prečastiti gg. državni poslanci z gorečo prošnjo v imenu našega sužuišk >ga stanu, da se tudi vi zavzamem za nas zatirane reve. Za^otovljain vas naše ne^br.sljive hvaležnosti. Pomagajte nam, da pridemo do boljšega sia ja tudi mi stradači med državnimi služabniki ! V to nam pumozi Bog !
F oUtiike iresU.
V TRSTU, dne 1. aprila lH-^7.
Torej vendar! Kakor javlja danes z Dunaja nam došlo poročilo, so se vendar sporazumeli hrvatski in slovenski poslanci, da zasnujejo jednotao skupino v državnem zboru. Skupina sicer ne bode to, če*ar smo si želeli mi, namreč predstaviteljica vseh Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, vandar pozdravljamo tudi to rešitev zadoščenjem. Skupina se bode imenovala „Slovanska krSčan-sko-narodna zveza1. Na jedni strani bode imela ta skuoina res nekoliko širšo podlago, ker jej menda pristopi tudi par Malorusov; z druge strani pa jej bode zopet podlaga ožja, ker — ako je rea, kar
trde današnji tutajšnji listi — bodemo pogrešali \ njej jedno phme jugoslovansko. Srba Kvekvid in Haljak sta namreč 1/aje izjavila, da ne moreta pristopiti skupini Ukini imenom. Mi obžalujemo to v prepričanju, d;\ bi bil tesneji kontakt med poslanci na Dunaju gotovo ugodno uplival na vse odnošaje med Hrvati in Srbi. A kaj bi to pomenilo, ako se ustvari nekak modus vivendi med pre-pirajočima se plemenoma jugoslovanskima, to so pokazale volitve v Dalmaciji, kjer je slovan»»tvo slavilo popolno zmago nad italijan^tvotn. Ob vs in obžalovanju, da ni moglo priti do sporazuraljenja tudi se Srbi, moramo vendar i/.reči zahvalo vsi m onim, katerih zasluga je, da se je doseglo vssj to, kar se je doseglo.
Ta nova slovanska skupina bode Štela menda 36 poslancev, bode torej precej močna po številu svojih Členov; število pa ni glavna stvar, ampak vse je zavisoo od tega, kako bode ta skupiua umela izkoriščati vsakodobne politiške situvacije. V parlamentarnem šivljenjn ne odločuje vsikdar število, ampak vnžneja je taktika, spojena z nepremično udanostjo do stvari, kateri služimo.
Današnja poročila tržaških listov črtajo v kratkih potezah tudi program nove skupine. Mi pa hočemo počakati se svojo sodbo, dokler ne dobimo avtentičnih podatkov.
Mesto nadaljnjih razmotrivanj hočemo tu navesti par odstavkov iz članka, ki ga je priobčil ,ObzorH o potrebi jednotnega kluba.
»Stvar je najjednostavneja — pravi .Obzor' —, kakor si je le možno misliti in vendar naleta na zapreke. Ako ne bi bilo tako, ne bi bili mi Slovani. Italijanski poslanci južnih pokrajin, komaj da so se sesli na Dunaju, hitro so ustanovili svoj klub, brez ozira na to, da-li so Tirolci, Goričani, Istrani s li Tržafiani. Za časa volitev je italijanski živelj v prvi vrsti gledal na to, da izključi vse one kandidate, o katerih je mislil, da bi mogli biti protivni italijanskemu klubu. Ako tudi ne bi bilo druzega, že <a okolnost bi morala prisiliti slovanske zastopnike južnih pokrajin, bili Slovenci, Hrvati, ali Srbi, da zasnujejo poseben klub, po katerem bi paralizirali delovanje italijanskega kluba". In potem nadaljuje „Obzor" povsem umestno: „To jedno vemo, da se naši poslanci ne bi smeli zgubljati in utapljati v katerekoli druge skupine, ampak stati bi morali kakor zložuo iu kompaktno telo, sosetmo proti tretjemu — kakor zahtevajo od niih priroda, jezik in ukupne potrebe."
K položaju. Iz brzojavke, ki jo priobčujemo na drugem mestu, je razvidno, da se v parlamentarnih krogih govori o parcijalni ministerski krizi ; odstopila naj hi najb že ministra G a u t s c h in Gle is pa c h. Povod tej krizi bi bilo lahko označiti. Grof Badeni je že s prvega začetka računal lia poslance češke, kakor jeden glavnih sestavlja-jočih delov bodoče večine. Da torej potolaži Čehe, jim je obljubil, da takoj po sestanku drž. zbora izda jezikovno naredbo za Češko in Moravsko, s katero naj bi prišel jezik češki do svoje veljave. To pa je — po stari navadi — vzbudilo krik in vrišč med Nemci. Le-ti hočejo baje uprizoriti velike proteste zoper to nakano — pravičnosti; uz rujati da hočejo ves narod proti vladi. Ministra Gautsch iu GleiSj ach st.t meuda ob tem vprašanju bolj na strani Nemcev nego na strani grofa Ba-denija. Verjetno je torej, da mora grof Badeni ali opustiti omenjeni) naredbo in izzvati nevarno opo-zicjo Čehov proti sebi, ali pa odpustiti Gautscha iu Gleispacha. Taka ugibanja so bržkone vir go vorici o parcijalui krizi, oziroma o odstopu barona Gautscha iu Gleispacha.
(Dostavek : Ko je bila že zložena ta notica, dobili smo vest o odstopu vsega ministarstva. Glej najnovejše vesti 1)
Italijanski klub na delu. „Mattinu" brzo javljajo, da je italijanski klub odposlal deputacijo k ministru-predsedniku Badenijn ; namen deputaciji je bil ta, da protestuje proti pisavi lista „Reichs-\vehr" o tržaških razmerah in — o namestništvu tržaškem. Grof Badeni da je obljubil, da stori potrebno, da se ne bodo ponavljali ti napadi. — O tej namišljeni obljubi nočemo govoriti dalje, ker jej ne verjame niti „Mattinott. Pritožbe ital. kluba pa tudi ne moremo razumeti v polnem nje obsegu, ker ne vemo, kedaj in kdo je poveril italijanskemu klubu zagovomištvo — titaškega namestništva.
Italijanska gospoda postajajo re* že smešni, in to je menda huje zlo, nego porazi na volišča.
Kje so pridobili Italijani? Pišeji nam: Tako so se vpraševali te dni italijauski Caaniki io odgovarjali so takoj sami. Odgovor pa je bil kratek, jasen, zelo ^asen. Listi iz Italije so pisali te dni: „Pridobili smo le v Trstu; kajti ? bojih k t se vrše v Italiji, ni nič pridobljenega in nič zgubljenega. Ali v Trstu, tam smo iz. vojevali slavno in častno zmago 1"
Ta'io slavodobitno pišejo listi iz Italije o našem Trstu, katerega je poitalijančil tuji vpliv in na katerega toli poželjivo gledala rimski orel in bi-nečavsu h v. No, pustimo to, naj se le vesele junaki eritrejski, boli nas pa, da naše pošteno ljudstvo zastopa jeden Mauronor, o katerem listi is Italije pišejo slavospeve ter mu ponosom nadev« Ijejo naslov bivšega Garilmldinca Poslušajte le, kaj pišejo ti listi! List tRoma livista politica parla-mentare" od dne 28. marca na 23. in 24. strani piše o volitvah v Trstu in piavi doslovno o gosp. Mauronerja : „Che dire poi deli' elezioni di Trieste ove il popolo ha mandato al Reichsrath austriaco quale sno rapresentaute il prof. Leopoldo Manroner un e x G a r i b a 1 d i n o* (Kaj pa naj rečemo o volitvah v Trstu, kjer je ljudstvo izvolilo svojim zastopnikom v državnem zboru avstrijskem prof. Leopolda Mauronerja, bivšega Garibaldinca ?) O srečno ljudstvo iu srečna Avstrija, ko sedi sedaj v državnem zberu mož, ki se je v stvoji mladosti boril zoper isto ljudstvo in zoper isto Avstrijo! Ali si murrino misliti veče ironije?
„lllustrazioue Italiana" od dne 28. maroa št. 13 pa prinaša sliko Mauronerja, a na strani 198 je čitati nastopne značilne vrstice : „Giovane, combattš vnloiosamente nelle file garibaldini". (V svoji mladosti se je vredno boril v vrstah Garibaldincev.) Bravo I Saj to smo dobro vedeli tudi mi. le gledš tega še nismo na jasnem, ali je res posebna sreča za naše ljudstvo iu za Avstrijo, da sedi v državnem zboru avstrijskem ravno gosp. Manroner, ex garibaldino ? !	Crux.
O sestavi nove zbornice poslancev poroča dopisnik „Naše Sloge" : Od prejšnjih poslancev ja v novi zbornici 229, na novo izvoljenih pa 198, torej skoro polovica. Baznih strank je blizu 30. Vsaka stranka gleda, da njeni pripadniki setlekolikor mogoče skupno. Ako gledamo od pr«ds»doišua deli, sede stranke tako-le: na desnem krilu so Poljaki in Malorusi; njim slede Čehi, potem Hrvatje in Slovenci, za temi pa nemški konservativci in Romuni. Potem slede Italijani in člene neraSke ljudske stranke in socijalni demokrat je raanih uaiodnosti; konečno se vrste kršćanski socijalisti, ki so torej na skrajni levici.
Protest proti Verz egn as sije vi izvolitvi v veleposestvu Goriškem je že na Dunaju. Ta temeljito sestavljeni protest našteva nič manj nego 82 slučajev nezakonitostij, kateri so uzročili, da ni bil izvoljen naš kandidat! Ker zaupamo v pravičnost državnega zbora, se nadejamo, da bo volitev uničena. Radi toga opozarjamo naše lojuke na deželi, uaj že sedaj pozvedujejo po novih veleposestnikih, kateri so zamudili reklamovati svojo volilno pravico za preteklo volitev; dotične pa prosimo, naj uredijo svoj« reč', kakor tudi vsi oni, kateri so bili zavrnjeni iz niččv'h razlogov, akoprav so reklamovali.	„Primorec*
Položaj na Kreti. Glasom iz Kaneje došlih poročil je včeraj jedna stotnija našega pešpolka št. 87., pod poveljstvom kapetana Jedine, zasella višave, ki nadvladujejo cesto, vodeča u Kaneje v zaliv Suds.
Italijanska oklopnica „S:irdegua* in avstrij* ska oklopnica „Maria Theresia" sti dali potrebnih topov. Avstrijski ladiji „Tigei" in „Blitz" sti bom-bardovali upornike na rebrih okolii Sude,
Dunajski .Freuideablatt" poroča iz Peter-burga: „Angleški kabinet je priobčil ruski vladi, da pristaje na predlog poveljnikov eskader, naj se blokuje Atenski zaiiv, trdno osvedoften, da se u-delež6 blokade vse države. Ruska vlada je tudi pripravljena poslati na Kreto še jeden bataljon pehote in jedno baterijo topuištva, ako druge države store tudi tak6". — „Fremdenblatt" zatrjuje, da Avstrija n e uameruje poslati še drugih vojakof na Kreto.
fiastitim našim gg. naročnikom!
Kdor ne pošlje zastane naročnine do 4. aprila t. L, temu ustavimo list brez ozira.
Upravništvo „Edinosti".
Hazll^ oe ve«ti.
Poglavje o slabi vzgoji. Tuili kavaruo ,C >m-mercio" so spravili naši nasprotniki na proskrib-cij?ko 1 sto in j j žugajo z bojkotom. .Indipendente' se srdi narnieč, ker je baje nekdo pomazal neki ilustrovani lUt laški, ki je don?sel slike trčaških poslancev in imeuuje to delo .sfoghi di m -v le edu-catiM. — Nasu ni znano, da li se je res izvršil označeni .zločin" in nas vsa stvar ne briga dalje. Toda o slabi vzgoji naj uam nikar ne govore ljudje, ki sleherni dan gazijo v blato najprimitiv-neje zakone časnikarske dostojnosti, ki po javnih zborih obsipajo a psovkami ljudi, ki se ne morejo braniti, ker niso pričujoči (kakor se je to zgodilo nedavno v mestni seji). O „slabi vzgoji" naj nam molče ljudje, ki se ue plašijo nobeuega sredstva, ako gre za to, da med nižjim ljudstvom vzbujajo divje nagone in grde strasti, ki vzgajajo svojo maso k som ..žtvu do svojega bližnjega in ki so nam vzgojili mladiuo, ki je — lahko rečeno to — v sramoto mestu tržaškemu. Po vseh ulicah, dau na dan, za vsakim oglom čuti je iz ust mladine vsklikov, pred kojimi mora povesiti oči poštena žena ; pov-sodije videti prizorov, katerih se moia sramovati tudi odrašen človek in le v skrbi in strahu poši- : Ijajo pošteni stariši svoje otroke iz hiše. Za vsakim ogiom vidite lahko otročajev, katerih jezik govori o kali demoralizacije, ki poganja v njih srcih. Tako mladino, tak zarod nam vzgajate vi, o progressov-ska gospdda I Vi, le vi! Nikar ne vzračaj te vzroka in krivde na stariše! Kajti le vaša laška vzgoja, ona javila vzgoja, ki jo dobivajo iz vaših listov, je napravila stariše take, kakoršne ao! Ona zločinska brezbrižnost, ki jo kaže nižje ljudstvo v Trstu ozi.rom na vzgojo otrok, je le izključno vaše ! delo 1 Za javno morilo in za vedenje otrok ne brigajoči se stariši so sad strupa, ki ga izvestna žurnalistika uceplja dan na dan v srca ljudstva, ljudje, ki imajo takih grehov na svoji vesti, nimajo pravice govoriti drugim o slabi vzgoji.
Kar se pa dostaje grožnje na adreso kavarne .Comrnercio', vedi progressovsko glasilo, da je udarilo s palico po vodi. Čim manje bodo zahajali notri irredentovski ogleduhi in provokaciji, tem raje bodo zahajali vsi drugi, ki bole živeti v miru. Kake dobičke douašajo kavarni gosti iz progressovskega tabora, to nam ki.že dogodek, o katerem se vrši ravnokar sodna preiskava; posebno pa pokaže to glavna razprava, ki se bode vršila svojedobno! Tako daleč pa še nismo, <la bi imeli progresovska gospoda pravico tirati na*> i/, javnih lokalov. Mi se shajamo tam, kjer ugaja nam; in ravno v take lokale bodemo zahajali najraje, katerim napovedujejo vojuo ljudje, o katerih smemo reči po vsej pravici, da so — maleducati.
Tako jel »Primorec" piše: Sovraštvo do Slovencev je združilo vse Lahe na Goriškem, liberalne in klerikalne: vsi so edini v boju proti nam. — Ali bi ne bilo želeti, da bi nasprotno nas Slovence združila ljubezen in skrb za narodni obstau k? Pozabimo vse maleukostue spore in podajmo si roke k skupnemu delu, katerega j« tak6 silno mnogo, — a delavcev malo. Na delo, bratje, na delo!
Gospodu Bartoliju v knjigo spominov. .Reichs-postu piše: Glasilo krščanskih Slovencev je done-slo dne 27. t. m. dopis iz Istre, ki je tak, da mora vzbuditi vso pozornost merodajnih činiteljev. Dopisnik pravi v uvodu, da noče pisati članka v strogo naroduc-politiškem zmislu, ampak da hoče opisati veto iu diuastiška čutstva prebivalstva. Potem nadaljuje: Umevuo je ob sebi, da je v V. kuriji Istre zmagala italijanska klika. Izvoljen je bil fanatičen Italijan, dr. Bartoli. Zato trdim z vso pravico: ta zmaga je zmaga prostozidarske lože.
Večkrat je bilo čitati v slovenskih listih, da italijanska stranka v Istri ni izključljivo italijanska, torej narodna, ampak da je v resnici prontozidar-sko-iredeutistiška. Kliki namreč ne gre le za to, da bi italijanski živelj prodiral bolj in bolj; ne, to jaj je le sredstvo v dosego pravega cilja.
Prava svrha jej je namreč ta, da bi pripro-utemu ljudstvu iztrgala iz srca najplemeniteji čut-stvi, odhkujoči zvestega podanika naše najviše vladarske hiše : versko in dinastiško čutstvo. Italijanska stranka je torej po svojem bitstvu prosto-zidarsko-irredentistiška. Ta stremljenja klike pa naj bi pokrival plašč narodnosti. Nikar ne mislite, da pretiravam. Saj je bilo čitati nedavno v .Edinosti«, kako daleč je že pritirala italijanska klika med mladino se svojimi peklenskimi uameni, so-sebno v okraju koperskem, kjer ukazuje moč re-negatov. Drastičen izgled je objavil omenjeni list iz občine pomjanske pri Kopru. Tam kriče brez strahu in javno : .Evviva Italia 1 evviva Umberto*! Tam je mladina po noči prilepljala plakate, žaleče Nj. Veličanstvo. A oni kričači niso bili kazuovani dosedaj, dasi so znani. Pač pa so postali še pre-drzneji. Kam pridemo, ako bodeta tako propadala dinastiški in verski čut? Tako povprašujejo pov-sodi stari, izkušeni možje. In prav imajo, veliko dalje ne moremo več, ker smo že daleč dovolj. Odnošaji so gnjili prek in prek. V dokaz bodi zadnja zmaga italijanskih prostozidarjev v V. kuriji. Zmaga lože 1 Zmagal je dr. Bartoli. Zmagala je loža poznanimi sredstvi: denarjem, zapeljavanjetn, | nasiljem, prevaro. To so bila sredstva o tej volitvi. | Tam, kjer je zmagala loža brez truda, je ljudstvo | že v propasti; kjer pa je bilo kaj odpora, tam so morali pomagati denar, brutalno nasilje in prevara. Zakonov in merile ne pozna ta klika, kajti sicer bi bila sramotno propadla povsodi.
Z jedno besedo : italijanska klika ie zmagala z devizo : „csar tutto". Prava prostozidarska deviza 1 Po taki zmagi je seveda poslanec kupljen in zato je bilo čuti, kako so na večer po zmagi v Kopru vsklikali pošteneji Italijani: „carne venduda audarš, a Vienna", to je : prodano meso pojde na Dunaj. Da je bila to zmaga prostozidarstva, dokazali so koperski nestrpneži takoj, ko so dozn tli o tej nemoralni zmagi; pred volilnim lokalom so namreč razobesili zastavo z napisom: .Sempre avauti". — To je namreč ime lože na Reki.
Krivico in nasiljem izvoljeni poslanec je moral torej na prostozidarski način slaviti svojo zmago.
Najsramotneji čin, zadnja zmaga italijanske klike, o?tane neizbrisljiv v zgodovini zapuščene nesrečne Istre. Mi srno padli, ali padli smo pošteno. Zato smo prepričani, da se bodemo skoro zopet, oko v oko, videli na volišču! Nikdo pa naj ne miali, da mi žaljujemo; veselimo se namreč, kajti le na ta način izve ves pošteni svet, kakimi nemoralnimi sredstvi si Italijani Istre pri — dobivajo j svoje zmage I Na svidenje torej še v tem letu! —
Italijanska kultura. Na praznik sv. Jožefa so došli — po stari navadi — kmetje okolice v Vi-žinado k sv. maši iu da opravijo potrebne posle na občini. Italijanska druhal je navalila kamenjem nanje o belem dnevu, da so komaj odnesli žive glave. — Taki napadi se dogajajo pogosto v ne* srečnem okraju poreškera.
Plača izdajicam. Poslednje dni smo udili opetavano, da nasprotnik le izkorišča izdajstvo, da pa zaničuje izdajalca. To je tudi gola resnica, ki se je pokazala te dni, ko so došli v Poreč najuo-veji Italijani s Kastavščine. Italijanska gospoda so se lizati okolo njih kakor hinavska mačka okolo vrele kaše. Vodili so jih sern in tj©, gostili jih in obetali jim zlata brda in srebrne doline — ako jim ostanejo zvesti za vedno. Tako so jim govorili z lica v lice; kimaj pa so nesrečni Rukavčant obrnili hrbte, smejali so se jim laska gospoda iu rogali na vse mogoče načine. Italijanski jezik nima sra-aotilne besede, katere bi jim ne bili nadeli poreška gospod«. Na lastno uho 8em čul — tako poroča nekdo .Naši Slogi* — kako so govorili za
njimi:......mošt r i di Ščavi, figure
P......carne venduda, s & con noi
pere h 6 ve r eude il conto" itd. — Tako plačuje sovražnik izdajicam! To bodi v pouk tudi zaslepljencem po okolici !
Zopet novo društvo v Nabrežini. V Nabrežini se snuje „zadruga krčraarjev", kateri glavni namen bode ta, pokupiti v prvi vrsti domače vino od domačih kmetov in tako podpirati domačine, ki neredkokrat ostanejo se svojim vinu ua cedilu. Ta namen je res vse pohvale iu posnemanja vreden in bode nova zadruga le v čast vrli Nabrežiui.
Mestna hranilnica v Radovljici. V me-ecu marcu 1897 je 105 itrauk uložilo 23759 gld 69
nč., 46 strank nzdignilo 6669 gld 18 nč 39 strankam se je izplačalo posojil 21650 ^ld., sta'je ulog 181535 gld. 61 nč., denarni promet 79629 gld. 94 nč.
Členi „Del. podp. društva" so vabljeni na posvetovanje, ki se bode vršilo v nedeljo dne 4. t. m. ob 6. uri zvečer v lastnih društvenih pro-j štorih radi sestave bodočega društvenega odbora.
Načelnik nadzornikov.
Za družina radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje :
Flenćkajnerji.............3 gl. — nč.
Flenčkajuerji (II. darilo) sUveči krst i Deliartu-a iu Istrianus-a .... 5 gl. — nč. j Fran Štele nabral v Šempetru s prošnjo, da bi se še drugi usmilili
l naših trpinov......... 5 gl. 60 nč.
Proseška dekleta (nabrale: Marija Verša, Marija Cibec, Marija Lukša,
in Jaromira Guštin)......17 gl. 50 nč.
Nabrano v Lonjeru v zadružni krčmi 4 gl. 71 nč.
Skupaj . . . 35 gl. 71 nč. | Prej izkazanih.........53 gi. 21 nč.
Skupaj ... 88 gl. 92 nč.
Od tega zueska izročili smo danes 40 gld. j gosp. Martinu Košuta iz Križa, da jih razdeli mej : najpotrebnejše družine v Križu. Čujemo, da viada : velika beda mej družinami zaprtih v Gropadi. Ker j se pa do sedaj ni nikdo oglasil pri nas iz Gropade, | prosimo, da se kdo potrudi v našo upravništvo, j da nam naznani, katere družine so potrebne podpore. Nadaljne darove sprejema ter izroča drage ; volje naše upravništvo.
Pozor Kolaši!! 1 Radi bližajočih se lepih po-i mladauskih in poletnih duij in večerov, in vsled ; tega, ker so udje našega društva večinoma po službah, zahtevajočih, da morajo biti vse dneve iu i pozno v večer vedno pod streho, ue da bi uživali j čistega in naravnega zraka na planem, in da jim ! navadne nedeljske pevske vaje ne bodo kratile še \ ono malo popoludanske svobode, kar jo še imajo, i naznanja se tem potom vsem gg. pevcem in ggč. i pevkam, da se bodo pevske vaje vršile odslej vsaki i torek od 8. do 10. ure zvečer in ob nedeljah ; točno od 3. do 4. ure popoludne. Da smo v me-! secu marcu nekoliko zaostali s pevskimi vajami, , bila je uzrok velika volilna agitacija, katere so se i udeležili tudi mnogi Kolaši in sosebno društveni i pevovodja. Žal, — da vspeh iste ni bil po-I voljen.
Da bode v bodoče kolikor mogoče ustreženo . vsem, puaebuo onim, ki ob MiHt Ijah radi i ;li,tajo , iz mestnega šuma v predmestja in drugam, -krbelo j se bode za prirejanje skupnih izletov, iu to k na-! šim rojakom v slovensko okolico. Gg. pevci iu ggč. | pevke! Zahajajte torej pridno k bodočim pevskim j vajam, posebno ob nedeljah. Pridite vsi, da se j spoznamo čimbolj, da se združimo, navdušujemo in pripravljamo za boljšo narodno bodočnost, kajti: • uprav s petjem navdušuje se, oživlja in krepi v t našem narodu naroduo-doinovinski čut. 1	V kolo bratje, vsi na delo,
j	S pesmo v boj za dom veselo!
S k a 1 o v i č. Bankovci po 10 in po 20 kron. Z Dunaja j javljajo, da je bilo v seji glavnega sveta avstro-ogerske banke priobčeno, da so završena vsa pri-pravljavna dela za tisek bankovcev po 10 in po 20 kron. Tisek prične torej v kratkem.
Pazite na otroke! Težakova žena Alojzija Kokoravec, stanujoča v III. nadstropju hiše št, 3 ulice Alighieri, je včeraj predpoludne pripravljala kosilo, v tem ko se je nje dveletna hčerka igrala na oknu sosedu« sobe. Kakor bičajno v tak h slučajih, je izgubil otrok ravuovesje in telebnil na ulico. Zdravnik z zdravniške postaje je koiistato-val, da si je otrok pretresel možgane in bržkone tudi drobje. Pozneje bode še-le možno soditi, da-li dete okreva ali ne.
Angleži plenijo same sebe. Iz Aten javljajo, da je došlo iz Kaueje to-le poročilo: Tri angleške vojne ladije so v črti blokade zaplenile 3 angleške jad ranice, naložene živežem.
Angleži v diliriju. Za proslavo demantnega jubileja vladanja kraljice Viktorije delajo v Londonu velikanske priprave. Ljudje pa se kar trgajo, da si najmejo kakšno okno v koji ulici, kjer se bode pomikal sprevod. Za par ur se plačujejo za najeta okna neverojetne cene, kar cela premože-
uja. Za najmanjša okenca v podstrešjih »e plačuje po 50 gld., toda atkatera so tudi po 200 gld. Neko društro, čegar proatori imajo 19 oken, dalo je vsa okna ▼ najem za 14.000 gld. I V ob-Iižja Št. Parelske cerkve, kjer se bode vršil veči del cerkvenih svečanosti, oddana so okna posamičnih stanovanj ?a 60—70.000 gld. 1 In sedaj aaj še kdo reče, da Angleži nimajo svojega »apleena'1
Žalosten konec nekdaj slavne jahačice. Te dni se je v Milwanske«*js jako tragično nsmrtila <541etna jahačica Maggie Keinedy. Razlila je po svoji postelji petrolja, legla in «2gala. Ko je ogenj privabil ljudi, bila je že mrtva. Dokler je bila ta ženska mlada in lepa, slavila je prave triumfe v Londonu, Parizu, Duaaju in Berolinu. Ni ji nedostajalo bogatih oboževalcev, ki so jo obsipali z najdragocenejšimi darili in ji nakopičili veliko premoženje. Toda to ni trajalo dolgo. Ko je Maggie prekoračila 30 leto, pričela se je starati in izgubila je svojo sigurnost na konju. Iz obupnosti se je udala pijančevanju in s tem je dosegla to, da jo nihče več ni hotel v slnžbo. Poslednjih 15 let je bila pijanka, kakorSnih policije velikih mest poznajo le malo.
Koledar. Dane (3.): Rih&rd, škof; Irena mučenica. — Jutri (4.): V. postna (tiha) nedelja. Izidor, škof. — V ponedeljek (5.): Vincencij F., spozn. (Božje glave). — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 44 min., zatoni ob 6. uri 25 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 stop. ob 2 pop. 12.5 stop. C.
Književnost.
Matica Hrvatska je razposlala svojim Členom pripadajoče jim knjig-« za leto 1896. Ako kdo ni prejel knjig vsled pomote, naj se obrne ali do dotičnega poverjenika ali pa naravnost do društvenega vodstva v Zagrebu.
Ker ima ,Matica* še mnogo knjig v zalogi, izdanih za leto 1896, naprošeni io poverjeniki in členi Malice, da se potrudijo za to, da naberejo novih Členov za letne knjige in naročnikov na „Hrv. narodne pjesme*.
Naprošeni so vsi Členi »Matice", ki so zaostali s prinosom za leto 1896, da store čina preje svojo dolžnost, Istotake so naprošeni vsi oni poverjeniki družbe, ki niso še pobrali doneskov svojih členov in jih doposlali blagajniku družbe, da to store čini prej, vakako pa do konca meseca malega travna, kajti „Matica* treba nujno denarja, da zadovolji tvojim obvezam: in dokler ne zbere denarja, ne more zaključiti družbinih računov za leto 1896. Nadalje so naprošeni oni poverjeniki, ki sploh niso še ali pa so le nepopolno doposlali imenik členov za leto 1896 in popis naročnikov na ,Hrv. uar. pjesme*4, da ne pozabijo na te, da se bo-»taJ mogla čiin prnj natisniti poročilo „Matice" za leto 1896 in pa^imenik naročnikov na tHr?. narodne pjesme*. Uprava »Matice Hrvatske".
Poroka.
Prevel Hinko.
Bilo je neprijetnega jesenskega dnć. Sivo nebo je bilo zavito v tanko meglo — popolnoma primemo mesecu novembru. Ali s« ie pa morda samo meni tako zdelo, ker s-m čitala dolgočasen roman, s katerim sem hotela malo razvedriti.
Konečno ni?em mogla več prebavljati slabih vrstic in vrgla sem knjigo v stran. Zlatoobrobljena vizitka je pala iz knjige. ,V torek 13. novembra, popoludue ob štirih v ceik»i st. Ane*, je bilo tiskano z lepimi črkami, in i«alo nižje spodaj l<*pa ženska pisava : .Pridi vsaj k poroki, ljuba teta, pričakujem Te*.
Pogledala sem na uro Bilo je tri četrt na štiii; no, nad dolgočasno k jigo bi kmalu zamudila poroko, na kateri sem hotela na ysak način biti uavzočna, ker nisem mogla k svatbi radi male bolezni.
Skrajni čas je bil, da sem se odpravila urno. Met<la se mije zdela malo prozoruejša, nebo jasneje ; »aj upanje, da vidim srečne, vesele obraze, me je malo razvedrilo.
In srečna, mnogo srečnejša kakor vselej poprej, mora biti danes Amalija.
Bila je hči moje prijateljice in moja ljubljenka od onega dn6, ko sem jo prva nosila na rokah, ko sti me njeni tenanovišnjevi očesci v v rudečem obrazku prvikrat pogledovali.
Od prvega dn6 iu nadalje mi je bila vedno
najdražje bitijce. Ko je vzrastla, je bila dobra in ljnbeznjiva deklica. Pa prišel je čas, ko j« postajala bledejša od dn6 do dnč; iz lepih temnovišnje-očij so se brali pomenljivi dokazi solz&, prelitih na tihem. Vedeli srn«, kaj teži njeno dobro sreč, toda ni bilo pomoči, da bi jej tisti, katerega je ona ljubila, ne bil naklonjen.
Ta bolest pa je prešla nepričakovano. Mož,. katerega je ona ljubila tako srčno, ni imel poguma, preje zasnubiti hčer bogatega zasebnika, dokler ni dobil dobre in stalne službe.
Amalija je bila srečna in lepa nevesta. Njenega ženina nisem megla natančneje spozuati o tako nepričakovano hitri zaroki. Toda, kar sem slišala o njem, strinjalo se je popolnoma z zahtevami Amalije.
Lepe kočije so stale prsd cerkvijo st. »Ane. Poroka se je že pričela, predno sem prišla v cerkev ter se prerila mej množico ogledalcev ali, boljše rečeno, gledalk. S tega prostora sem videla samo polevico elegantne svatbena družbe, tembolje pa ženina in nevesto.
Amalija je bila leporudečih lic in iz njenih oči je sijal žarek veselja injzadovoljnosti ; skratka: bila je taka, kakuršno setn si predstavljala nevesto. Ženin mi ni bil tako po godu.
Bil je nekako napet, čnernega obraza, oči so kazale neko boječnost, uezadovoljnost, zdel se mi je po vsem životu sila nemiren, in kazal se je skore aesrečuega.
No, pa naj bode; je len m jih prijateljev mi je pravil jed^nkrat. da ni bolj bednega in obžalovanja vrednega človeka, kakor |e ravno ženin na dan svoj« poroke.
Le pogledite si reveža, dejal je navaduo, „če se skoraj na zgrudi poleg svoje zaročenke! Za njo je ta dan aeveda najsrečnejši, kajti vse jo o« božuje. On pa ne igra samo uloge podložnega, ampak skoro nesrečnega; vidi se mu o vsaki stopinji, kako je v zadregi".
Ali ta, ki je zatrjeval tako, bil je seveda tepec, in nikdar mu uisem nič verjela.
Toda čim dljrf *em opazovala ženina, tem manj mi je ugajal.
Nemirnost njegova je postajala večja in sum-ljivejša ed trenotka do trenotka, Govora, ki ga je čital jeden naših boljših gospodov duhovnikov, menda ni slišal in razumel nič bolj, nego jaz. Lahko bi prisegla, da je vedno pogledoval ravno na isti prostor, kjer sem sedela j a z.
(Dalje pride.)
Najnovejše vesti«
„Slovanska krščanska narodna zveza"
Dunaj- 2. Po večdnevni razpravi,, ki se je vršila pod predsedništvom dra. Lagiuje, konstituirala se je danes ^Slovanska krsčan-sko-narodna zveza", ki šteje za sedaj 36 členov. V parlamentarno komisijo so izvoljeni načelniki Barwinski, Bulat, Šusteršič in zaupniki Biankini, FeijaučiC, Gregorec in Laginja. — Danes se govori o parcijalni ministerski krizi za odstop Gautscha in Gleispacha.
Senzacijonalna vest z Dunaja.
Odstop ministerstva.
Dunaj 2. Jezikovni naredbi za Češko in Moravsko sti provzročili krizo. Ministerstvo je odstopilo, Pričakuje se, da Badeni sestavi novo ministerstvo.
Kolonj 2. „KOInischu Z^itung" javlja iz Kis-sam;<: i'o ooči je bil napad us<asev, podpiran po grškili topovih Naiad \m je odbilo nekoliko avstrijskih mornarjev i/.krcanih na kopno in pa streljanje iz t ipov jedne bark ase. Na avstro-ogerski strani ni vol ni kdo ranjen. Grki s relj.jo vsaki dan na torpedovke v zalivu v K ssauio
London 2. Libite!jeta pisarna javlja, da je vlala odposlala na Kreto gorsko baterijo, srsto-ječo i/. 5 -astipkov, 180 mož in 6 topov.
Carigrad 2 Vlada se je premislila in ne odpošlje Karath^oilarijo pašo v Atene s posebno nalogo, ker tu s* to lahko smatralo in izkoriščalo od grške strani kakor znak «labom<>sti in ker bi to tudi rao*-!o akcijo vlasti.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere bo bilo odlikovano 7. NajviAjim priznanjem Nj. c. in k Yi» prejaane gospe preHtolonn«lodniee-udov6 nadvojTodinjo i^T Štefan i J e
Steklenica vuljn 'JO kr*
Trgovinske bnojavk« fln tiMI.
Bnllraptlt*. PSeni«* -Mjeian 7.03 7 04 Pšenioa >• •pomlad 1897 7.60 do 7 63 Ures za spomlad 6.«5—6.70, ttž 7» ipomlad «.17—6 19. i£u iz* z& maj-juni 18»?. 3.48*3.49 Pšenic« dota o t 78 kil. f. 7 86-7 90 od 79 kilo. 795—8 — od 80 kil. f. 8.10—8-15., od 81. kil. f. 8-15
8 20 , od Ng Idi. i'or. _.--. Joiajn 610-8-—.
] ro«e 5 65-- 6'10.
Pienica : Si adnjo ponudbe, omejeno povpraševanje. Trg malo kolje, Prodaja 18.000 mi st. Vreme oblačno.
iSeraDajrani sladkor lor. 11.85 do 1187. Novi po f. 11.8R. mirno.
.'jutrlfujj*! nor., poi»ct.i,ii ' . rrst s carino »rol o ' >.->ftil itn - pre-o, f, 31 60 31'75 Conoasae 3375—•—CJatvorni 33 76'—\ V ^la/aL sodu 8tt- -
si.'." j. i' -i vitoi k'jj.1 i'orari mara 52*50 juli 53.76 jako mlačno.
Hamjurg. -iauto* {ood ave.-i»Ro maj 42'—. * juni« 42.60, 8* september 43.25 za december 44.— silno mlafino.
O
J»*t!-» ijpr-in i. aprila 1.
		▼čer*j	danes
Orlarmi lolg v	fiapirju . .	. . 100.65	100.75
« n '	srebru . .	. . 100 65	100.70
AvatrijiVa rentft		. . 122 25	122.26
• '	1 V-oaiih	. . 100.25	100.30
Kreditne akoij«	. • . « .	. . 345.75	347.40
London 10 Lat.		11955	119 55
Nftp lloftnj . ,		. . #.51	9.51
'-0 m Mrk		. . 11.78	11.72-
100 Itftlj lir		. . 45.-	45.-
ZELEZN1ŠKI VOZNI RED.
(Juftnn ielesnloa (Postaja južno želeinice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.26 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	„ omnibus v Nabrciino, Videm, Benetke in Verono, 9.56 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom,
12.50 popol. oniiiilms v Kormin. •1.40 r •nnnibns " Nabrožino, Vi'lom, 1'ini. 6.'JO „ jifistui \ i -i k na Dunij, zveza ?, It-«! v 8.06 r brzovlak na Dunaj, zveza slPešto, Keko 8*05 „ brzovlak v nabrcžino, Videm, Rim.
8.46	„ mešani vlak ▼ Nabrežino, Videm, Rili.
10.—	„ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mošani vlak iz Miirzzuschlaga, Boljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrctiue. 8.35 „ brzovlak iz Kotmina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 r poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.36 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrožine.
5.40	popol, poštni vlak z Dunaja.
7.3« „ omnibus iz V^rone, Kormina, NaVirežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrtžino; -8.66 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.	.
Ustopniim 20 nove. otroci
10 nov8.
Borzni trg št. 14. Sedanja razstava: Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in sveta zgodovina staroga testa-i menta. Te slike so prestavljene po prvih umetnikih v gledališčih parižkih.
V MESNICI
Tomaža Zadnika v ulici Man
pri senenem trgu prodaja se meso prve vrste in sicer:
sprednji del po nvč. kilogr. zadnji „ „ 64 „ „ teletina in jančekpo najnižjih cenah
praško domače mazilo
iz lekarn« Pragner - ja,
v Pragi
je stavo najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero oliruni r:'.ne čiste in varuje vnelja in bolečine manjša ter hladi. — V pušicah j-.o 35 in 25 nč, Po pofiti 6 nč. več, Razpošilja bc vnak dan.
Vbi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu", y Pragi
Mala stran, vogel Spomer-jeve ulice 203.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznaiaiec lista ,Ediiiosi" ki ie zajedno URAR priporoča se topli. p. n. obM činstvo popv.v'jHtijrt vsakovrstnih ur. fJdan-F r i d e r ik C « i j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
Lastnik k«nB«:*cii usta »Edinost*. Izdavatelj in odfrovorni iiredn;k : Fran Godnik. — Tiskar.«* Dolenc ▼ Trstn.