NA OBISKU V MLADINSKEM KLIMATSKEM ZDRAVILIŠČU  NA RAKITNI
Za otroke ni pomembno samo zdravljenje, ampak tudi dobro počutje
»Ja, kar po tejle poti pojdite!« so mi živahno mahali mali rakitniški šolarji, ko sem se tistega popoldneva v divjem snežnem metežu in strupeni burji prebijal proti tukajšnjemu klimatskemu zdravilišču.
Zgradba, bolje kompleks, je sameval med raz-sejanimi rakitniškimi hišami, obdan z redkim vi-sokim drevjem in zametki otroškega igrišča, in če ne bi bilo luči v enem spodnjih prostorov in avtomobila na dvorišču, bi človek mislil, da tu ni nikogar.
Zato pa je bilo toliko živahneje v upravnih prostorih znotraj zgradbe. Uslužbenke so si kar podajale kljuko glavne pisarne in direktor in glav-ni zdravnik sta bila vsa v delu, ko da gre za pravcato tovarno. Razumljivo, v zdravilišču imajo zdaj v oskrbi že drugo skupino otrok in upravi nikakor ni vsceno, kako se ti počutijo.
»Veste, ni dovolj, da se otroci tu pri nas samo zdravijo, atnpak se morajo tudi dobro počutiti,« je bil vcs skrben dr. Borut Banič, specialist pediater, ki skrbi za pravSnjo kurativo otrok. »Prav zato šmo se potrudili, da jc okolje tu v zdraviliSču drugačno, kot so ga otroci vajeni v bolnišnicah in ki se ga bojijo. Svoje pa sevcda prispeva tudi nadvse ugodna klima. Kljub temu, da smo bili seznanjeni s tem, da so se že v preteklosti otroci tu gori kar dobro počutili (prvo zdravilišče so tu gori zgradili že leta 1930, povojno, obnovljeno, pa je vzdržalo vse do leta 1979) in se je zlasti astmati-kom stanje izboljšalo, smo bili presenečeni nad tako očitnim izboljšanjem, kot smo ga opazili pri otrocih naše prve skupine. Ti so bili ob odhodu brez vsakršnih simptomov bolezni, zavoljo kate-rih so prišli sem gor, pa čeprav je bilo med njimi tudi nekaj hujših astmatikov (prvo skupino otrok so sprejeli 9. novembra letos in sicer v starosti od deset mesecev do osmih let ter v spremstvu štirih mamic). Sicer pa je vsaka skupina tukaj najmanj tri tedne, kar je minimum.«
Zadovoljen z uspešno zastavljenim delom je tudi direktor zdravilišča Damjan Vidovič: »V bi-stvu je zdravilišče izpolnilo vse formaln? pogoje za normalno obratovanje. Nismo pa še zadovoljni
Otrokomje na voljo tudi najsodobnejša ordinaci-ja za nujne intervencije
s številom pacientov, saj smatramo, da bi zdaj po rešitvi osnovnih problemov (financiranje in opo-rečna voda) morali izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi naša ustanova bolnim otrokom. Za nadaljnje uspešno delovanje in razvoj zdravilišča pa bo tre-ba rešiti še nekaj drugih problemov: predvsem definirati in utrditi program zdravilišča in na os-novi tega doseči njegovo polno zasedenost in s tem primerno ekonomsko poslovanja. Za našo širšo ponudbo pa bo treba prav tako izpcljati tudi še nekaj investicij in to predvsem na zunanji ure-ditvi, adaptaciji podstrešja starega dela zdraviliSča ter nabaviti del manjkajoče opreme.«
Že bežen sprehod po zdraviliščnih prostorih (tudi stara zgradba je adaptirana) razkriva, da je objekt, ki je bil zgrajen iz III. samoprispevka in odprt ob letošnjem občinskem prazniku, več kot nalašč za svojo dejavnost: tu je večnamenski pro-stor s strumno poravnanimi mizami, TV sprejem-nikom in »harmoniko«, ki lahko v hipu razdeli prostor na dva dela, pa bleščeče urejene umivalni-ce, najsodobneje urejena ordinacija za nujne in-tervencije, spalnice, kuhinja, kjer so sposobni skuhati tudi do 150 obrokov. V igralnici za pred-šolske otroke (tu sicer sprejemajo tudi šoloobvez-ne otroke) so se malčki v spremstvu medicinskih sester v živordečih oblekah (!) zabavali z risa-njem. Prav vse se zdi na svojem raestu, urejeno, celo medlo zimsko sonce, ki pronica skozi velika okna, se staplja v skladni red. Za vse to ugodje trenutno skrbi, kot mi je zaupal na obhodu po koncu pomenka dr. Borut Banič, 24 zaposlenih, vendar pa bodo to osebje še povečali, če bo to terjalo število otrok. Skratka, zdravilišče je pri-pravljeno, da se v kar najširšem zamahu spopade z nalogo, ki mu je zaupana.
Branko Vrhovec