Allende in čilski teroristi
Mednarodni teden	— Dobrota predpostavlja resnico.
UPORABLJAJO VLADNE AVTOMOBILE
Čilski marksistični predsednik Allen-de se vedno bolj zapleta v mreže politične in gospodarske krize, 'ki, se v zadnjih tednih hitro zaostruje ter se v Čilu resno bojijo, da se bliža trenutek, ko. bo Aiiende napravil zadnji na-pačn; usodni korak in sprožil državljansko vojno.
V njegovem preganjanju tujih podjetij je Allendeju prišlo kot nalašč prav poročilo nekega severnoameriškega časnikarja — ki se je, kakor kaže odločil umazati kolikor mogoče veliko ameriških podjetij v tujini — o „zaroti, ki jo je ITT (Mednarodna telefonska in brzojavna družba) kovala skupaj s CIA proti Allendeju že leta 1970, da bi mu preprečila priti na oblast.“
Allende je že dalj časa iskal prilike, da bi zaplenil imetje tega podjetja v Čilu ter je sedaj to storil. Istočasno je „odkril“ desničarsko zaroto nekaterih generalov, ki da so ga nameravali ubiti. Več visokih čilskih častnikov se je znašlo v Allendejevih zaporih, nekate-
re generale pa Allendejeva komunistična policija še išče.
V izredno težak položaj pa sta Allendeja spravila dva njegova pajdaša, eden od njiju Allendejev osebni stražnik, ko sta se pijana zaletela z vladnim avtomobilom v cestno svetilko blizu mesteca San Felipe, severno od Sanfiaga. Iz avtomobila so se vsule granate vseh vrst in strojnična municija, oboje pokradeno iz skladišč čilske vojske. Policija je istočasno našla pri obeh pijanih Allendejevih pajdaših načrte o čilskih vojaških postojankah in gverilske priročnike.
Opozicija, ki ima absolutno večino v obeh zbornicah čilskega parlamenta, je z velikim zadovoljstvom sprejela poročila o zgornjem incidentu in se hitro pripravlja na novo kampanjo proti Allendeju in njegovemu irfarksistič-nemu režimu, ki podpira obstoj oboroženih skrajno levičarskih terorističnih skupin, da ise svobodno gibljejo po državi-
Zahodni Berlinčani so letos po sedmih letih spet smeli za velikonočne praznike iskozi „zid sramote“ in obiskati svojce v Vzhodnem Berlinu. Komunistični vzhodnonemški režim je letos dovolil Zahodnim Berlinčanom obiskati svojce tudi po drugih krajih in mestih v notranjosti Vzhodne Nemčije-Ni pa se po drugi svetovni vojni še zgodilo, da bi vzhodnonemška komunistična vlada dovolila svojim državljanom obiskati svojce v Zahodnem Berlinu ali v Zahodni Nemčiji. „Zid 'sramote“, da bi z njim preprečili množične pobege Nemcev iz Vzhodne Nemčije so vzhodnonemški komunisti zgradili sredi Berlina leta 1961.
Severni Vietnam je minuli teden sprožil veliko vojaško ofenzivo z več divizijami čez tkzv. demilitarizirano cono, ki deli Južni od Severnega Vietnama ter se je komunistom posrečilo prodreti več desetin kilometrov proti jugu. Vojaški opazovalci menijo, da je sedanja komunistična ofenziva priprava na še obsežnejše sevemovietnamske vojaške akcije proti Južnemu Vietnamu, ko se bodo še nadaljnji ameriški vojaki umaknili iz Vietnama.
Banzer preganja Sovjete
119 DIPLOMAT
Bolivijski notranji minister Mario Gutierrez in zunanji minister Mario Adett sta skupno na bolivijski televiziji in radiu minuli teden objavila, da je bolivijska vlada ukazalh 119 uradnikom sovjetskega veleposlaništva v La Pazu, da morajo v enem tednu odit; iz Bolivije.
Bolivijska protikomunistična vlada grala. Banzerja je bilk zaplenila „dokumente, ki dokazujejo vmešavanje tujih sil v notranje zadeve Bolivije“, sta izjavila omenjena ministra. „Bolivijska vlada hoče vzdrževati z Moskvo samo gospodarske in tehnične odnose.“
V Moskvi so bili n'ad odločno akcijo bolivijske vlade neprijetno presenečeni, toda niso mogli storiti drugega, kakor protestirati. Bolivijska vlada sedaj pričakuje izgon bolivijskih diplomatov iz Moskve.
Akcija bolivijske vlade proti sovjetskim vohunom, ki se zavijajo po vseh svobodnih državah v diplomatske plašče, spominja na podobno akcijo britanske vlade lanskega oktobra, ko je bilo iz Londona izgnanih 105 'sovjetskih „diplomatov“. Sovjetsko veleposlaništvo v Londonu je takrat štelo 550 ljudi.
Medtem ko se sovjetsko veleposlaništvo v La Pazu bavi s finančnim in materialnim podpiranjem komunistične
:ih VOHUNOV
gverile v Boliviji in drugih latinskoameriških državah, pa se je sovjetsko veleposlaništvo do lanskega marca pečalo s pošiljanjem latinskoameriških komunističnih mladincev v Severno Korejo kjer so pri Pjongjangu zgradili veliko vojaško taborišče za urjenje gverile v latinski Ameriki in kjerkoli na svetu. V taborišču je redno do 6000 „kadetov“ razdeljenih v skupine po 98 oseb. Glavni predmeti v pospešenem kurzu so: 1) ugrabljanje oseb, 2) sabotaža, 3) umori, 4) organiziranje iz-gfredov. Mehiška vlhda je lansko leto zato izgnala iz države pet 'sovjetskih „diplomatov“.
633 milijonov
Pred dvema letoma je papež Pavel VI. ustanovil statistični urad pri vatikanskem državnem tajništvu, ki je pripravil kot svoje prvo delo knjigo o številčnem stanju Cerkve v sedanjem času.
Tednik Osservatore della Domenica je ponatisnil izvleček omenjene knjige, ki bo v kratkem izšla. Iz podatkov, kakor so objavljeni v tem tedniku, je razvidno, da je trenutno v Cerkvi pol-drug milijon duhovnikov, redovnikov in redovnic, vendar to število ne krije
Maltski predsednik Mintoff, ki je
pred kratkim podpisal pogodbo z Anglijo o. nadaljnjem vzdrževanju pomorskih oporišč na otoku, se je pretekli teden nekaj dni mudil v Pekingu, kjer so mu priredili večji sprejem, kakor Nixonu. Mintoff je v Pekingu izjavil, da bosta „Malta in Kitajska sodelovali, da bo Malta hitro dosegla svojo gospodarsko neodvisnost“. Mintoff namerava, kakor kaže, izigravati velesile za blaginjo Malte. Koliko mu bo uspelo, bo pokazala bdoočnost.
V ZSSR so izstrelili proti planetu Veneri raketo Venus 8, ki bo predvidoma „pristala“ na Veneri julija t. 1. Zračni pritisk na Veneri je 60-krat večji od zračnega pritiska na Zemlji.
katoličanov
ogromnih potreb Cerkv po duhovniških poklicih.
Katoliških vernikov je danes na svetu 633 milijonov, kar predstavlja 18 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Duhovnikov je 425.000. V letih 1964 do 1969 je izstopilo iz duhovništva 13.450 duhovnikov, kar pomeni letno 2241 oseb, „mnogo manj od fantastičnih številk, ki so zadnje čase krožile po svetu,“ piše Osservatore. Senzacionalistično časopisje je poročalo o 10.000 letnih izstopih.
Brali smo
Razprodaja narodnega ponosa
Že od nekdaj velja, da je med vsemi boleznimi najbolj nalezljiva neumnost. Tudi v naših časih. Tudi med nami. Celo vse 'kaže, da smo prav Slovenci za njen virus še prav posebno dovzetni. S preprostimi besedami se temu odtenku 'slovenske neumenosti pravi — naj mi bo dovoljen ta ljudski izraz — ritolizništvo do tujcev. Včbsih je raslo iz manjvrednostnega kompleksa, mnogokrat iz strahu, zdaj poganja iz povampirjene potrošniške duše, ki „s pesmijo na ustih“ razprodaja svoj (?) narodni ponos.
Pred. kratkim je bila v Portorožu „gala predstava“ jugoslovanskih pevskih grl, nekakšen „Portorož fest“, še bolj pred kratkim smo si v dveh nedeljskih večerih lahko ogledali to radost tudi na malih zaslonih. Tudi, poslušali smo jo lahko. Enkrat slovenski dogodek, nesporno! V Portorožu si je to predstavo ogledalo nekaj tisoč dopustnikov, med njimi nhjbrž tudi kak Slovenec; televizijski prenos je bil na-menien nekaj stotisočim Slovencem, pa vendar: v dveh zaporednih nedeljskih večerih ismo poslušali angleške, italijanske, nemške, srbohrvaške in ENO (prevod angleškega teksta) slovensko pesem! Seveda: tujim gostom, ki so prišli k nam na počitnice, je treba ustreči: naj ise počutijo kot doma (začenjamo domnevati, da je ta pregovor naše gore list) Angleži, Nemci, Italijani, Hrvate. Srbi, vsem skupaj in vsakemu posebej pa je treba skozi radost pesmi prikriti, da bi utegnil v teh krajih, morda že celo kar ob morju, živeti tudi
slovenski človek, morda celo predvsem slovenski človek. Potem pa je treba še prek televizije prepričati ves slovenski narod, da se našim ambasadorjem dobre volje najlepše, najbolj omamno zatresejo glasilke, če skozi njihova grla klokotajo angleški, italijanski, nemški itd. glasovi, samo ne slovenski. Vem, ni pomoči: takšen je naš čas in takšen ie naš svet: na podobnih festivalih v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Ameriki in drugih, turistično razvitih deželah (prav gotovo tudi v Španiji) kar pokajo lestenci v dvoranah od slovenske pesmi, ki jo polo tamkajšnji pevci. Drugače prav gotovo ne more biti, s'aj vendar samo posnemamo veliki svet.
Indiskretna televizijska kamera je med poslušalci poiskala tudi predsednika slovenskega izvršnega sveta: naj mi ne zameri, toda držal se je prav kislo in imel sem občutek, da se ne počuti phav dobro med svojim pojočim ljudstvom.. .
Sem morda surov, če rečem, da je bila to parada neumnosti, politične za-govedenosti (prav glede na tuice), nesramnosti do laistne dežele in naroda!
Pa vendar: ta modna revija neumnost; ne bi bila vredna ne jeze ne jeznega zapisa, če ne bi bila simptom in celo logičen izraz neke splošne razprodaje narodnega ponosa. Tako splošne, da se je skoraj ne zavedamo več. Spominjam se kritike (žal samo med Pismi bralcev) na račun kranjskega avtobusnega podjetja, ki se je odločilo, da hoče biti Creina, pa ljubljanske sorodne duše, ki se je ob kranjskem zgle-
du zasramovalo svojega starega imena Ljubljana transport in poskušalo najti kaj bolj ustreznega za tuje uho, menda so se že skoraj ogreli za Viator, kajti važno je, da tujec ime razume in da ga zna izgovoriti, naši ljudje pa si glede na isvojo prakso v tujini že nekako pomagajo, starejši pač povprašajo mlajše, in take, drug z drugim, se nekako prerinejo skoz; vse bolj zamotane labirinte tujk, pa še človeška solidarnost se tako krepi. In ker smo že pri tem: transport je tudi tujcu prav domača beseda, moti torej beseda Ljubljana. Kajpak, to je tako lokalno slovenska beseda, da res ne gre z njo begati tujca, pa čeprav pride na obisk v Ljubljano. Baje so prizadevni občani že poslali mestnim očetom predlog, naj bi naše mesto — ker ime že imamo ■— preimenovali v Emono. Tako bi tujcem lahko dokazali, da smo bili svoj čas rimska provinca.
Čigava provinca pa smo danes?
In tako delujejo že celi štabi propagandistov, reklamnih agentov, psihologov tržišča, turizma in mednarodnih stikov, ki poskušajo najti za sleherno slovensko ime nekaj takšnega, kar tujcu lepo zveni, pa čeprav nič ne pomeni. Pijače na primer —■ čeprav smo v pitju že kar velesila — smo že vse potujčili, celo stari zapiti doleniski cviček je postal imenitni marvin in se tako ¡skoraj pobratil s tržaškim zlatom in uro darwil.
Razprodaja narodnega ponosa cvete kot še nikoli. Res, da je kramarjev vsak dan več in da cena nezadržno pada, toda tak je zakon trga, treba je povečati proizvodnjo, ponujati vsak dan več, za oko, za uho, za tip, za sleherni čut razvajenega tujca.
Ciril Zlobec (Sodobnost, št. 10, 1971)
Sv. Tomaž Akvinec, Ver. 21, 3
Iz življenja In dogajanja v Argentini
NA SLEDI IN PROTI CILJU	Prav te dni je bilo objavljeno, da
V preteklem tednu je preteklo eno leto, odkar je, po padcu gen. Leving-stona, prevzela vlado vojaška junta in poverila ¡svojemu poveljniku, gen. La-nusseju, naj vodi državo proti cilju ustavnega izhoda.
Obletnica je prešla skoro neopažna, nekoliko ker je vlada sama ni poudarila, zlastj ph za to, ker je časopisje vso pozornost posvečala policijskim naporom, da najdejo ugrabljenega industrialca Oberdana Sallustra. Folici-cija je delovala z veliko vnemo in ji .je uspelo odkriti skoraj celotno mrežo. Vendar Sallustra doslej niso mogli najti, in družina ter podjetje polagajo več upanja v to, da ga bodo ekstremisti sami izpustili. Vendar so varnostni organi pokazali, da so n’a pravi poti.
Enako jasno dokazuje vlada, da pelje državo proti cilju, ki si ga je zastavila, t. j. do svobodnih volitev. Vendar izgleda da je ta pot še težja, kot pa policijsko raziskavanje. Težka pa je iz dveh razlogov: gospodarski polom in njegoVa posledica socialna napetost.
je draginja v prvih treh mesecih tega leta narasla za 24%. Temu naj bi odgovarjala povišica 15% plač januarja in 10% julija. Da je to jako premalo, in da je delavcu čedalje težje izhajati z epo plačo, včasih celo z dvema, je kaj) jasno. Tako pride do socialnih trenj, kot so stavke, pa tudi do huj • ših izgredov, kot je mendoški primer.
Mendoza je tradicionalno mirna provinca. A to ni bila zhpreka, da bi v torek 4. ne prišlo do velikih izgredom. Učitelji ;so že tri tedne stavkali, praktično odkar se je začela šola, ker jim vlada ni plačala niti novembra lanskega leta. Sedaj pa je prišlo še do splošne povišice električnih tarif, kar je povzročilo splošno nezadovoljstvo. Organiziral se je protest, manifestacija se je pričela razvijati, tedaj pa je nastopila policija, začelo se je preganjanje, požiganje, razdejanje, ranjenci in mrtvi. Intervenirat; je morala višja •>■■ blast in v Mendozi ter San Juanu razglasiti policijsko uro in poostreno obsedno stanje.
Črne koze v Jugoslaviji
TUDI V ZAHODNI NEMČIJI
V Srbiji je izbruhnila epidemija črnih koz, ki je do minulega tedna zahtevala 15 smrtnih žrtev.
Beograjski dnevnik Politika posveča dolge članke nevarni epidemiji, ki jo je v državo zanesel, kakor so ugotovili, nebi muslimanski romar, ki se je letošnjega februarja vrnil z romanja v Meko. Romar je z avtobusom po-
toval skozi Irak, kjer tudi razsaja epidemija črnih koz.
Doslej so ugotovili najmanj 118 bol-riikov, največ v Metohiji, v južnem delu Kosova v Srbiji, kjer je umrlo oisem oseb, 77 pa jih je obolelo. V' Beogradu je obolelo doslej 29 meščanov, umrlo pa jih je pet.
Črne koze so se pojavile tudi v Zahodni Nemčiji, kjer je na delu veliko število tudi srbskih delavcev.
MOSKOVSKO POLETJE
Pod zgornjim naslovom je Peter Worthington, nekdanji moskovski poročevalec za torontski Telegram in sedanji glavni urednik novega torontskega dnevnika The Toronto Sun napisal v številki z dne 17- marca zanimiv članek, k; bo zanimal tudi naše bralce in nam ga je zato v prevodu poslal Otmar Mauser, član NO za Slovenijo.
Jugoslovanski pisec, ki ga preganjajte odkar je leta 1965 napisal odkrite vtise o 'Sovjetski zvezi in njenem sistemu, se je obrnil v Kanado za pomoč.
Mihajlo Mihajlov sedaj prestaja 30 dnevno zaporno kazen v Jugoslaviji zaradi sorazmerno neškodljivega članka, ki ga je objavil v New York Timesu o problemih umetnosti. Kaže, da se je gonja proti njemu pričela stopnjevati, ker smatrajo, da je v zvezi z upornimi hrvaškim; nacionalisti, ki trenutno povzročajo vladi težave.
Mihajlov sam je sporočil v Toronto, da snujejo proti njemu in da ga dolžijo kot „vodilnega ideologa takozva-nega Hrvaškega množičnega gibanja.“ Dejansko je Mihajlov ruskega pol ole-nja, kar pa je postranska stvar.
Leta 1964 je ob izmenjavi znanstvenikov med obema deželama šel v ZSSR in pozneje opisal svoja dognanja in zaključke o Sovjetski zvezi. Njegovi vtisi iso prvič izšli leta 1965 v malo brani publikaciji „Delo“ in ostali skoro neopaženi, dokler ni bilo objavljeno drugo mesečno nadaljevanje. Takra t so Sovjeti uradno vložili pritožbo in Tito je sprožil silovit napad na Mihaj-lova, nakar so ga kmalu aretirali- Zunanji svet bi morda o tem Mihhjlo"em članku sploh ne slišal, če ne bi h do tako pretirane reakcije s strani režima.
Mihailov je imel razgovore z vodilnimi literarnimi osebnostmi v Sovjetski Zvezi in je prišel do različnih „krivoverskih“ zaključkov. Razpravlja npr. o vodilnem sovjetskem razredu, k; ga označuje „Homo sovieticus”, — o vrsti birokratov, „ki s popolno iskrenostjo odobravajo in spreiemejo vse, kar sklenejo na vrhu, in i?o naivno sposobni verjeti svojim lastnim lažem...“
Mihajlov je tudi spomnil Jugoslovane, da je zgodovinsko dokazano, da prvega „taborišča smrti“ ni ustanovil Hitler, pač pa Sovjeti (Kolmogor blizu Arhangelskega, leta 1921). Tudi genocid je prakticiral Stalin prej kot H'tl er. Te podrobnosti, navedene kot deisfva in ne kot polemika, so bile za komunistično deželo nesprejemljive. Mihajlov je bil izključen iz univerze,
profesorska služba mu je bila odvzeta, postavljen je bil pred sodišče in obsojen. Toda pravi hrup je nastal šele ob njegovem pisanju, ki je izšlo na Zapadu v knjižni izdaji pod naslovom Moskovsko poletje.
Sedaj se je proti njemu začela nova gonja.
Poljak Jožef Kurdybelski, ki je pet let poučeval v Jugoslaviji, je lanskega decembra prišel v Toronto kot in-migrant. Pred kratkim je dobil sporočilo od svojega prijatelja Mihajlova s prošnjo, naj seznani kanadsko javnost z njegovim položajem. Mihajlov je prav tako objavil pismo v ¡New York Timesu.
Mihajlov trdi, da je njegova obsodba za članek iz leta 1970 v New Yorku Timesu nezakonita, ker mu jugoslovanski zakon prepoveduje pisati le za publikacije, ki so razpečavane v njegovi deželi — kar pa New York Times ni.
Mihajlov hoče zapustiti Jugoslavijo, ker je že naveličan vsega, toda ne more. Vlhda mu noče izstaviti potnega dovoljenja. Sam pripominja, da je bila ura pomaknjena nazaj v dobo pred 1. 1966, ko se je pričela liberalizacija (ki je, ironično, pripomogla do poživitve hrvaškega nacionalizma in obenem pomnožila probleme Mihajlovu).
Kadarkoli je notranja varnost države ogrožerfa -— kolt sedaj od Hrvatov — so potrebni žrtveni kozlički. Mihajlov jim kot: nalašč služi za to, saj je že itak izpostavljen napadom.
„Ne bom se prenehal boriti za svoje osnovne pravice biti svoboden, oditi v inozemstvo in pisati,“ je Mihajlov pisal svojemu prijatelju Kurdybelski-mu. „Četudi me zopet in zopet pošljejo v zapor, ne bom odnehal, dokler me ne puste v miru.“
.Tup-oslavPo smatraio za najbolj „liberalno“ ali zapadnjaško od vseh ko-munis+ičnih dežel.
Vpndar Mihajlov še naprej dela pokoro za tisto poletje v Moskvi, ko je z idealizmom in navdušenjem okušal pripraviti iasen, točen in po svoje pomemben dokument o tem, khr je Videl, čut’l, slišal in verjel.
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 6. aprila 1972
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■*■■
■ ■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■I
■■■■■■■■■■■■■«•■■■a
Politične volitve v Italiji in Slovenci
(Od našega dopisnika v Gorici)
Italijanska politika je v zadnjih mesecih doživela vrsto odločilnih, da ne rečem hudih momentov. Že od lanskega decembra sem beležimo daljšo serijo pomembnih sprememb in dogodkov, ki nedvomno bistveno prispevajo k raznim obratom dosedanje politične smeri, izmed katerih so se nekateri že uresničili in udejanjili. Od izvolitve novega predsednika republike Leoneja sem se je začela vedno bolj 'krhati tradicionalna leva sredina (krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti — medtem ko je najmanjši laični del koalicije, republikanska istranka, izpadla že prej). Višek je ostrina v vladni večini dosegla s formalnim odstopom Colombove vlade in nato dolgimi, večkrat zelo tveganimi poskusi zopetnega krpanja iste.
Kot znano, se je nato. huda politična kriza začasno rešila s sestavo enobarvne demokrščhnske vlade, ki ji predseduje Giullio Andreotti. Ker pa slednja ni prejelh predpisane večine oz. zaupnice v parlamentu, je predsednik republike razpustil obe zbornici ter za sedmi maj razpisal nove predhodne državnozborske volitve. Volitve same so pravzaprav želele tudi razne politične sile, saj so videle edino v tem aktu ponovnega apela na ljudsko voljo neko možno nakazanje nove smeri v že tako zmedeni notranji politiki države.
V ta okvir se gotovo uvršča tudi močna radikalizacija političnega ter idejnega boja, ki vsa zadnja leta bolj in bolj muči italijansko javno življenje. Že na zadnjih delnih upravnih volitvah smo zabeležili nek. nevaren in zakrb-ljujoč porast skrajne desnice, ki jo v parlamentu predstavlja italijansko socialno gibanje (MSI), t. j. novofašisti. Obenem smo bili priča raznim „podvigom“ tkzv. izvenparlamentarne skrajne desnice in govorilo se je celo o poskusu državnega udara. Obenem smo pa na skrajni levici, zlasti spet še posebej izven parlamentarne ekstrakcije, zabeležili prav tako nevarne poskuse prevratniške dejavnosti, širilo se je anarhično gibanje (pr'av na sedanjih volitvah je ena izmed skrajno levičarskih marksističnih skupin, „Mariifesto“, predložila na svoji listi za poslansko zbornico znanega anarhista Valpreda, ki sedi v rimskem zaporu kot glavni obtoženec zaradi znanih bombnih atentatov v Milanu in z njim združenega pokola...) Obenem vidimo že vsa zadnja leta neko prenapeto in res pretirano »skrajno desničarsko oz. levičarsko kontestacijo na italijanskih univerzah oz. višjih srednjih šolah, ko celo življenje samih docentov in profesorjev ni več varno, k'aj šele učna dejavnost...
Politični okvir zadnjih italijanskih dogodkov ne bi bil popoln, če ne bi omenili še vsega hrupa, ki ga je v italijanskem javnem življenju zagnal problem razporoke. Sam zakon o tem je že stopil v veljavo, začela in končala pa se je akcija za razpis ustavnega referenduma, na katerem naj bi se državljani izrazili za ali proti njej. Za referendum so se v glavnem potegovali nekateri katoliški krogi, bolj neuradno pa tudi sama krščanska demokracija. Jasno je, da se je ves laični blok temu upiral. Zadeva sama je našla zdaj nekako kompromisno rešitev, v kolikor je sicer predsednik Leone že razpisal referendum ža prihodnji junij, odlok »sam pa ne bo stopil v veljavo pred enim letom prav zaradi predhodnih parlamentarnih volitev. Tako bosta volk sit in koza cela...
■Mislim, da ni bil odveč ta globalni okvir, v katerem se odvija zlhsti zadnje leto celotno italijansko politično življenje. Volitve, ki se bodo vršile 7. in 8. maja letos pa prinašajo s seboj celo vrsto vprašanj, in žal tudi nejasnih perspektiv. Brez dvoma bo sedanji ljudski glas zelo važen, ne samo za ali proti ohranitvi nekdanje vladne formule tradicionalne zmerne levice s sre-
ODPRTO PISMO SLOVENSKIM ŠKOFOM
ROTERJEVA OBTOŽNICA
Omnes Unum je list, ki je namenjen slovenskim duhovnikom v zdomstvu. Začel je v Argentini pred 18 leti, pozneje se je uredništvo preselilo v Evropo.
V	številki 4 lanskega leta je misgr. Ignacij Kunstelj objavil v tem listu članek, v katerem pojasnjuje nauk marksizma tistim duhovnikom v domovini, ki trdijo, „da se je doma vse spremenilo, da vlada svoboda in ako ni kaj prav, so krivi tisti, ki se ne zn'ajo podrediti“.
V	svojem članku je msgr. Kunstelj pokazal jasno na osnoVe in namene marksističnega nauka.
Članek pa je močno zbodel znanega Zdenka Roterja, ki ga dobro poznajo slovenski duhovniki, ki so bili v komunističnih ječah, ko je skrbel za njihovo „prevzgojo“. Sedaj pa je pri slovenskih komunistih nekak izvedenec ali strokovnjak za varstvo ateizma.
V	letošnji januarski številki revije „Teorija in »Praksa“, ki izhaja v Ljubljani in katere odgovorni urednik je, je Roter napisal v zvezi s člankom msgr. Kunstlja „Odprto pismo slovenskim ka-
' toliškim škofom“.
V’ uvodu pravi Roter, da ni normalno, da se v listu Omnes unum pojavljajo članki, k’i so „izrazito politično klerikalne ih protikomunistične vhste" Med te šteje navedeni članek msgra. Kunstlja, pri katerem je predvsem obremenilno to, da ima pisec tako visok položaj med duhovniki v izseljenstvu.
Zdenko Roter inkriminira tele odstavke iz članka Aisgra. Kunstlja:
„Kot sistem hoče marksizem odpraviti izkoriščanje človeka, odvzeti zato privatno lastnino, ostvariti diktaturo proletariata in tako dati vsem svobodo in pravico. Ako marksizem pomeni konec zasebne lastnine, pomeni tudi konec družine in družinskega življenja. Vsi se morajo posvetiti le skupnosti, vzgojo naj prevzame država. Odtod potem otroške ,jasli' in razbiti domovi. Odtod grobo prikazovanje spolnosti, odtod tudi zgodnji začetki spolnega občevanja in prostitucije."
„Vsi znanstveniki priznajo, da ie marksizem po svojem bistvu ateističen in hočg biti tudi napadalen. Zato je osnovna zahteva vsake marksistične družbe, da se uniči vsaka verska ustanova, vsak vpliv vere in duhovnikov in tudi vsaka misel na Boga."
dinskimi primesmi, ampak morda za ali proti demokraciji sploh. Boj, ki se že bije po mestnih trgih in političnih arenah, je trd in alternativen. Iz prej omenjenega lahko že razumemo, da gre za resno odločitev državljanov v enem ali drugem smislu. Mnenja pa sem, da pri tem morda ne kaže še vihteti najbolj pesimističnih gesel in da nismo še pri zadnjih demokratičnih volitvah v državi. Vsekakor je pa stvar sama na sebi zelo resna in sovražnikov demokracije nikakor ne gre podcenjevati. Dva modela sta nekaterim zelo pri srcu — Čile Allendeja in Grčija polkovnikov. Upamo, da ne pridemo ne do enega ne do drugega vzora in ohranimo še vedno parlamentarno demokracijo liberalnega kova.
Od celotne usmeritve nove italijanske politične smeri odviisi tudi usoda Slovencev na Primorskem. Nam ne more biti vseeno, kakšno bo novo krmilo na državni ladji. Če ostane demokratična ureditev, lahko upamo vedno na stalno izboljšanje tudi narodnega položaja in postopno pridobitev vseh v ustavi ter po mednarodnih sporazumih zajamčenih pravic. V obratnem primeru pa si ne moremo obetati riikake rešitve, zavladala bi nova tema, morda taka, kot smo jo na žalost izkusili v črnem obdobju fašistične diktature, morda taka, ki z grozečo rdečo zarjo tlači danes zlasti slovanski svet. Zato moramo s svojim odgovornim zadržanjem tudi sami prispevati predvsem k pivi ter edino, pozitivni rešitvi, ohra-
PO STALINOVEM VZORCU
„Vse, kar se je zgodilo v Sloveniji med zadnjo vojno in po njej, daje dokaz temu. Ako marksizem danes išče novih potov, ne dela zaradi tega, da bi odstopal od svojih osnovnih načel, temveč išče le novega načina, kako bi obvladal ljudi in ostal na oblasti... Marksizem sam je na zunaj upogljiv, vedno skuša dokazati, kako se je ves spremenil in ni več tisti kot nekoč. Tako je samo po sebi razumljivo, da zaslepi koga, ki ne vidi zadosti globoko."
„Vse, kar služi revoluciji, je prav in dobro. Vse, kar ji škoduje, je slabo. V revoluciji je vse dovoljeno. Ni več vprašanja o morali in krutosti, saj služi svetovni revoluciji... Zato marksistu služi prevara, vsaka laž mu je zakonito orožje. Zato mora spoznati svojega nasprotnika, hoče poznati vsa njegova nagnjenja, vse njegove dobre in slabe lastnosti, ker s tem najde njegovo ranljivo stran. Da more to doseči, ga mora prevarati s tem, da se dela prijatelja-“
„če kje, pri marksistih velja, da cilji ostanejo. Spreminja se le taktika. Zgledov imamo dosti. Nas žanima predvsem ■slovenska Cerkev. Kako je marksizem ravnal z njo, je klasičen primer, čeprav uživa danes sorazmerno mir vsaj od zunaj. Kjerkoli je hotel marksizem zrušiti organizacije, prosvetna in kulturna društva, delavska društva, jih je najprej penetriral in počasi pripeljal do uničenja."
„Navadno takšen proces vzame precej časa, zato je potrebno, da se začne z več zadevami istočasno: ločiti je treba voditelje in člane (pri Cerkvi duhovnike in vernike), izolirati in diskreditirati in končno onemogočiti voditelje. Pri »slovenski Cerkvi je bila na ta način napravljena Velika škoda. Zato je tudi težko dati svobodo, kakor jo Cerkev želi."
„Ni čuda, da je marksizem prav pri vzgoji tako nepopustljiv. Ne samo Lenin, za vse marksiste velja, da so odkriti v tem, da je treba s silo ustvariti marksistične ideale. Vse, kar »se je zgodilo med vojno v Sloveniji, potrjuje to. Župnik in kaplan sta bila mučena in ubita, ker sta v svoji župniji ustanovila katoliško akcijo. Kdaj bo začela slovenska Cerkev pisati svoj martirologij ? Ako preiščeva do dna vzroke, zakaj je bilo toliko duhovnikov umorjenih, zaprtih dolga leta, mučenih na najbolj psi-
nitvi in okrepitvi demokracije za vsako ceno.
Slovenske politične sile, ki so odločno demokratsko ter antitotalitamo usmerjene, so zato marale nujno iskati nekih stvarnih rešitev v odločitvi za to tako važno volilno obdobje. Pred nami, tako na Goriškem kot na Tržaškem (in seveda tudi v Beneški Sloveniji ter Kanalski dolini), se postavljajo razni načini možne volilne izbire. »Če je misel na samostojno slovensko listo zelo zapeljiva in seveda praktično izvedljiva — zlasti v povezavi slovenskih sil Tržaške, Goriške in Beneške Slovenije, je pa to še vedno, predvsem le neka idealistična rešitev. Vse združene slovenske sile bi prav zaradi obstoječih volilnih količnikov ter razdelitev ne mogle dati zaželenega uspeha — izvolitev slovenskega parlamentarca. Glasovi bi bili dejansko izgubljeni, šlo bi le za vsenarodno manifestacijo brez otipljive koristi za celotno manjšinsko problematiko. Prav zato se sedaj slovenske demokratične politične organizacije nagibajo bolj k drugi, realistični rešitvi. Ta obstaja predvsem v splošni podpori demokratičnim silam, ki zagovarjajo poleg občeveljavnih demokratičnih načel tudi specifične garancije za slovensko manjšino v Italiji, brez razlike, na deželni ravni. Le v tem vidijo zaenkrat edino stvarno politično odločitev, ki bo prispevala tako k okrepitvi demokratičnega reda v Italiji kot splošni slovenski narodni manjšinski zaščiti.
A. B.
La persecución de Solyemtsin
El novelista ruso Alexander Solyenitzin, en su primera entrevista con un periodista occidental en casi una década ha descripto, para el “New York Times7’ lo que calificó de “campaña oficial para amordazarme”.
“Ustedes los occidentales no pueden imaginar mi situación”, declaró al corresponsal del “ Times” Hedrick Smith. "Vivo en mi propio país, escribo una novela sobre Rusia. Pero es tan difícil para mi reunir material como sería si estuviera escribiendo sobre la Polinesia”.
•Uafr.-
El premio ¡Nobel de Literatura dijo que en 1970 ise le había prohibido el acceso a los archivos gubernamentales que necesitaba como referencia en una serie de novelas histéricas de la Primera Guerra Mundial. Habló de ancianos sobrevivientes de la guerra que “se callan por temor a las consecuencias” de hablar con él, de cómo se impide que contrate ayudantes de investigación, de amigos controlados “como criminales”, de registro de correspondencia y micrófonos instaladas en su departamento.*™1 ™""’ . ....
hološke načine, bova povsod našla sovraštvo do Boga in vere. Zato ni marksizmu žal prelite krvi, čeprav bi danes zatrjevali, da je bilo mnogo pomot, da bi danes drugače ravnali, da marksizem v modemi obliki nima nič proti veri itd. V to lahko mimo vključimo vse govorjenje o tem, da se je slovenski marksizem spremenil, da ni več takšen, kot je bil, da se da z njim voditi tudi dialog, razgovor.''
„Marksizem ne pozna ljubezni, razen v najbolj grobem pomenu spolnega uživanja. Za krščansko ljubezen ima le posmeh, čeprav jo od kristjanov zahteva, kadar je v »stiski.“
„Ker je sam po sebi globoka duševna bolezen, je zanj zdravilo samo globoka vera. Ko bodo ljudje našli zadosten razlog za življenje v svoji veri, bo tudi marksizma konec.“
„Ker je sovraštvo osnova marksističnega sveta, zato ga ustvarja, širi, podpira in kanalizira, v prepričanju, da bo prišlo do novega reda. V tem se stika z vsemi diktaturami.“
Po navedbi teh citatov ugotavlja Roter, da_faradi položaja msgra. Ignacija Kunstlja članek ni le nadaljevanje protikomunističnega boja slovenske politične emigracije, ampak „gre za pro-gramatsko in akcijsko politično podlago vrhovnega dušnega pastirja slovenskih izseljencev in člana vrhovnega izseljenskega sveta pri kongregaciji za škofe v Rimu“.
Roter inkriminiranih odstavkov niti ne poskusi zavračati niti ne postavlja trditve, da so zmotni. Pravi le, da so Kunstljevi ifazori in nameni „daleč od dialoga med kristjani in marksisti, daleč od spoznanja, da je socialistični družbeni red v Sloveniji dejstvo, ki tudi po priznanju slovenskih kristjanov vsebuje mnoge vrednote“.
Pismo, naslovljeno na slovenske škofe, zaključuje Roter tako:
„Zaradi vsega tega ne morem razu meti, da je mogel biti msgr. Ignacij Kunstelj imenovan na tako odgovorno mesto s podporo slovenskih škofov in še posebej ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, že ob imenovanju I. Kunstlja smo v naši reviji izrazili pridržke in ugovore zaradi njegove pretekle politične Vloge; ne zaradi želje, da bi se umešavali v t. i. notranje cerkvene zadeve, marveč zatto, ker smo prepričani, da lahko takšna ali drugačna osebnost na tako odgovornem cerkvenem mestu tako ali drugače vpliva tudi na usmerjenost slovenske duhovščine zlasti v tujini in s tem Vsaj posredno tudi na odnose med cerkvijo in državo v domovini. Nobenega posebnega pomena nima, da bi ugibali, zakaj slovensko cerkveno vodstvo že od leta 1967 vzdržuje msgra. I. Kunstlja na tako odgovornem položaju in to tudi brez 7-osebnih predsodkov objavljanja širši slovenski javnosti.
Prav bj bilo, da bi slovenski javnosti sami pojasnili te razloge.''
*
Tako Roterjevo odprto pismo slovenskim škofom, ki močno spominja na metodo stalinizma. Ni drugega, kot dokaz, da se marksizem res v osnovi ni prav nič spremenil. Le v različnih časih se noslužuie različnih sredstev. Roter b; dal v čaisu revolucije msgra. Kunstlja obiti, da ga onemogoči. Pozneje bi ga iirgel v ječo in skušal prevzgojiti: danes na zahteva, da ga odstranijo, iz visokega položaja, da ga tako onemogoči kot poznavalca in nasprotnika marksizma.
Prav je imel pokojni socialni demokrat Jr. Celestin Jelenc, ko ie napisal, Ja ie k-vmunizem „organizirana .podlost“. Roter je to potrdil.
Ustanovitev slovenske župnije v Sao Panlo
Nadškof je ustoličil novega župnika
Lani 22. oktobra je nadškof mesta Sao Paulo Pavel Arns ustanovil osebno župnijo za Slovence v nadškofiji. Za »sedež ji je določil cerkev Najsvetejšega Zakramenta. Za župnika je bil imenovan Ludovik Ceglar.
12.	marca t. 1. je nadškof prišel razglasit novo župnijo in ustoličit prvega župnika. Tudi pridigal je on. Z župnikom so somaševali štirje slovenski duhovniki: Alojzij Ilc, župnik župnije »Najsv. Zakramenth, kapucin Janez Božič in salezijanec Alojzij Zver, oba univerzitetna profesorja, ter Boris Zakrajšek, stolni kaplan v državi Paraná v mestu Guarapuava. Pred koncem maše se je župnik Nahvalil nadškofu za imenovanje in prebral pozdravna pisma in čestitke direktorja dušnih pastirjev za izseljence, misgra. Ignacija Kunstlia, generalnega vikarja in pomožnega škofa, Benedikta de Ulhoa, nadškofijskega kanclerja Huga Morarija, kanonika Janeza Ambroža, sina slovenskih staršev, župnika Janeza Habijana, exprovinciala
kapucinov v državi Parana, p. Patricija Kodermaca, laične misijonarke v državi Roudonia ob bolivijski meji, gdčne. Antonije Suhadolnik i. dr. Inženir Herbert Slivnik se je zahvalil nadškofu v imenu vernikov.
Po maši je nadšlcof v župnijski dvorani z zanimanjem sledil skioptičnemu predavanju o Sloveniji in o življenju Slovencev v Sao Paulo in povabil fotografa »skioptičnih slik, Jožeta Mestnika, v škofijsko palačo, da mu jih še enkrat pokaže. Slovesnost je bilh obilno slikana in filmana in sneta na magnetofonski trak. Narodnih noš je bilo 22. Nekateri Slovenci so biti to pot prvič pri slovenski maši. Pevci so v cerkvi in v dvorani lepo prepevali.
Tednik Sao Paulo, nadškofijsko glasilo. je priobčil vabilo k slovesnosti v portugalščini in slovenščini. Tudi dnevnik O Estado de Sao Paulo, ki izide ob nedeljah na 240 straneh, je naznanil ustanovitev župnije za Slovence in imenovanje župnika.
OBVESTILA
17. SLOVENSKI DAN
9. aprila 1972 na Pristavi pod geslom 5,Slovenec sem, Slovenec čem ostati“
Spored:
Ob 11.30: sv. maša za vse Slovence z govorom g. msgr. A. Oreharja Ob 13.—: skupno kosilo
Ob 16.—: Govor pisatelja g. Karla Mauserja
nastop otroškega zbora iz Slovenske vasi pod 'vodstvom ge. Zdenke Jan
nastop folklorne skupine s Pristavee
OBREDI VELIKEGA TEDNA V SLOVENSKI HIŠI Veliki četrtek, 30. marca, ob 19: Večerna maša, nato češčenje sv. Reš-njega Telesa po temle redu: žene od 20—21; dekleta od 21—22; možje od 22—23; fantje od 23—24.
Veliki petek, 31. marca, ob 19: Berila, petje Trpljenja N. G. J. K., pridiga, prošnje, češčenje križa, sv. obhajilo, križev pot
Velika sobota, 1. aprila, ob 22 (pričetek obredov ob 10 zvečer): blagoslov ognja in velikonočne sveče, sprevod z lučjo, berila in litanije, blagoslov krstne vode, obnova krstnih obljub in slovesna sv. maša velikonočne vi-gilije-
TEOLOŠKI TEČAJ Slovensko katoliško akademsko društvo pričenja v okviru dušnega pastirstva v Argentini v soboto, 15. aprila, drugi letnik teološkega tečaja za vse Slovence in posebno mladino, ki obiskuje vsaj petj letnik srednje šole.
Tečaj bo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17.113 do 19. Letošnji tečaj bo posvečen vprašanjem osnovne moralne teologije, med katere spadajo npr. vprašanja o človekovem končnem smotru, o človekovih dejanjih, o vesti in zakonu ter podobnih vprašanjih. Profesor bo isti kot lansko leto, dr. Alojzij Kukoviča SJ.
Prijave za tečaj sprejema do nedelje, 9. aprila, Dušnopastirska pisarna in začasni predsednik ,SKAD-a Jože 'Dobovšek na telefonu 60-0643.
Za zrelo in ¡samostojno življenje je danes bolj kot kdaj potrebno globlje in obširneje poznanje moralnih načel. Enako nujno je 'L poznanje za, pravilno presojanje tolikerih novih problemov današnjega družabnega življenja.
Izšla je te dni knjižica: Pravi obraz Osvobodilne fronte, 1. zvezek. Knjižico dobiš lahko v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hišj ali pa jo naroči na naslov: Rev. dr- Filip Žakelj, Rivada-via 234, Adrogué, Pcia. B'. A., Argentina. Cena v Argentini 500 pesov.
Ukrajinska univerza, slovenski oddelek, opozarja slušatelje, da bo otvoritvena slovesnost letošnjega letnika
16.	aprila, ne 9. 'aprila, kot je bilo objavljeno.
Pisatelj Karel Mauser med mladino.
Mladinska maša bo v aprilu izjemno v nedeljo, 16. aprila, ob 9.30 v Slovenski hiši- Po maši v dvorani ¡srečanje deklet in fantov s pisateljem Mauserjem. Vabita SDO in SFZ.
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka sporoča staršem in dijakom, da bo pričetek rednega pouka v soboto, 8. aprila, ob 15.30 v Slovenski hiši. Obenem vabimo vse starše na sestanek z gg. profesorji, kjer jim bodo nakazali snov, kj jo bodo dijakom v tem letu razlagali. Vabi profesorski zbor*.
Slovensko gledališče v Buenos Airesu pripravlja v korist Zavetišča dr. Gregorija Rožmana s režiji g. Marjana Willenparta igro Tennessa Williamsa „Kristalne menažerija“, ki bo v soboto,
22.,	in v nedeljo, 23. aprila, v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158. Podrobnosti bomo objavili v prihodnjih številkah.
Kuharski tečaj. Ga. Mira Ecker obvešča, da bo začela s kuharskim tečajem v San Justu, Almafuerte 3559, dne 18. aprila ob 1*9. Informacije in priprave telefonično na 651-3047 'n 758-5795.
Za dobro voljo
Zakaj
Gospa vpraša svojo prijateljico: „Zakaj praViš plašču, ki ga imaš na sebi, limonin plašč. Saj ni rumen, ampak siv.‘‘
„Tako mu pravim, ker sem morala denar zanj iz mojega moža dobesedno iztisniti.“
Ljudje so mirni, kadar so siti. Seveda pod pogojem, da niso vsega siti.
VESELO ALELUJO ŽELI VSEM ROJAKOM IN PRIJATELJEM
DRUŠTVO SLOV. PRISTAVA
Opozarjamo na tombolo 23. aprila 1972
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
B
UNTV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
j C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
SOBOTA, 1. aprila 1972:
Ob 15 blagoslov velikonočnih jedil pri znamenju v Slomškovem doma.
NEDELJA, 2. aprila 1972:
V	Domu v San Martinu po maši velikonočni z&jtrk.
V	Slomškovem domu slovenska Velika noč. Ob 17 velikonočni program (petje in recitacije) nato vstajenska sv. maša.
NEDELJA, 9. aprila 1972:
Slovenski dan. Celodnevna prireditev na pristavi v Castelarju.
NEDELJA, 16. aprila 1972:
V	Domu v San Martinu enajsta obletnica blagoslovitve.
Ob 10. uri redni občni zbor društva Slomškov dom.
SOBOTA, 22. aprila 1972:
C Slovenski hiši ob 20.30 igra v dveh dejanjih „Kristalna menažerija“.
NEDELJA, 23. aprila 1972:
Tombola na Pristavi v Castelarju.
V	Slovenski hiši ob 18 ponovitev igre v dveh dejanjih „Kristalna menažerija.“
DRUŠTVENI OGLASNIK Seja učiteljskega sveta ZS bo v
četrtek, 6. aprila, ob 20 v Slovens.o hiši. Vabljeno vse učiteljstvo.
Gospod pisatelj Karel Mauser nas bo obiskal. Prišel bo 7. aprila in bo govoril na 'Slovenskem dnevu.
Slovenski dan bo na belo nedeljo, 9. aprila, na Pristavi. Gospe in gospodične prosimo za pecivo.
Opozarjamo vse na velikonočno radijsko oddajo, k; bo nia veliko soboto ob 17-34 na radio Antártida.
Upravni svet ZS se bo sestal 21. aprila ob 20 v društvenih prostorih.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Slovensko gledališče Buenos Aires
priredi
V soboto, 22. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 23. aprila 1972 ob 18. uri
v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158
igro v dveh dejanjih
KRISTALNA MENAŽERIJA
avtor: TENNEESSE WILLIAMS Režija in scena: Marjan Willenpart
igrajo:
Amanda, mati — ga. Radojica Kramer-šušteršičeva
Laura, hči — ga. Majda Uršič-Volovškova
Tom, sin -—- g. Maks Borštnik
Jim, zakonski kandidat — g. Martin Kovačič
Vstopnina: pesos ley 6.— in 4.—
¡Čisti dobiček je namenjen v korist Zavetišča dr. Gregorija Rpžmana
BLAGOSLOVLJENE IN SREČNE PRAZNIKE
KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEJ SLOVENSKI SKUPNOSTI V ARGENTINI
Zedinjena Slovenija
VSEM ROJAKOM	TER MLADINI V DOMOVINI IN TUJINI želita veselo Veliko noč
Slovenska	Slovenska
dekliška	fantovska
organizacij a	zveza
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO
Vesele velikonočne praznike
želi članom in prijateljem
odbor Našeaa doma v San Justu
Srečne praznike Kristusovega poveličanja želj odbor
SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA DR. GREGORIJA ROŽMANA
Vsem pomoči potrebnim rojakom, članom in dobrotnikom zavetišča Iz hvaležnosti za upanje našega vstajenja podprimo gradnjo zavetišča
Martin Fierro 4264	San Justo
Milosti polne in vesele praznike Vstajenja želi vsem, slovenskim rojakom po svetu
SLOMŠKOV DOM V ARGENTINI
Slovenski dom v San Mariino
želi vsem Slovenkam in Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter vse prisrčno vabi na
PROSLAVO ENAJSTE OBLETNICE BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINE
KI BO V NEDELJO, 16. APRILA 1972 Spored:
Dopoldne ob 11 bo v dvorani doma daroval sv. mašo msgr. Anton Orehar
Po sv. maši bo udeležencem na razpolago kosilo v prostorih doma Popoldne točno ob 15.30
AKADEMIJA
s sodelovanjem šole, Slovenskega pevskega zbora, krožka SDO in odseka SFZ Slavnostni govornik na akademiji bo pisatelj KAREL MAUSER Po akademiji
Ljudska veselica
Srečne in vesele praznike Gospodovega vstajenja vošči vsem svojim članom in rojakom
KREDITNA ZADREGA “SLOGA” z z. o. z.
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
Tel. 658-6574
Vesele, blagoslova in milosti polne velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in rojakom
pohištveno mizarstvo
BIVEGRO
Rep. de Chile 3036
Tel. 651-3452
San Justo
BLAGOSLOVA POLNE PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA želi vsem Slovencem
CACES s. r. I.
slovensko keramično podjetje
Pedro Molina 130-42 Guaymallen - Villa Nueva Mendoza
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila nad vse ljubljena žena, mati, svakinja gospa
Marija Ignacija Ravnik roj. Albino
Po težki bolezni je umrla v Cordobi dne 21. marca 1972. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči::
mož: Zvonko;
otroci: Vesna, Zvonko, Andrej in Ivan
ter ostalo sorodstvo.
Córdoba, Buenos Aires.

LJUBLJANA — V prostorih Moderne galerije so odprl} 1. marca razstavo „Nekatere smeit islover(ske grafike“. Na razstavo so poslali svoja dela vsi vidnejši slovenski grafiki.
LJUBLJANA >— V Sloveniji pripravljajo proslavitev 400-letnice kmečkih puntov. Tako -bo predvidoma v septembru uvodna proslava v povezavi s Hr-vatsko v Kostanjevici na Krki, februarja 1973 pa bo zborovanje in odkritje spomenika ob 400-letnici končanega slovensko-hrvaškega kmečkega punta v Donji S-tubici pri Zagrebu. Osrednjo proslavo slovenskih kmečkih puntov bodo pripravili oktobra 1973 v Ljubljani, kjer naj bi ob tej priliki tiudi odkrili spomenik. Ni -treba pripominjati, da je proslave vzela v zakup Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki bo punte tudi po svoje razlagala-
ŠKOFLJICA — Oddelek psihiatrične klinike za zdravljenje alkoholikov je 24. februarja proslavil prvo obletnico obstoja. V tem oddelku -zdravijo alkoholike na nov način; bolniku ob koncu zdravljenja posredujejo delo, povežejo ga tudi z enim od 21 klubov zdravljenih alkoholikov, ki -obstajajo v Sloveniji.
LJUBLJANA — Ljubljansko Delo je od 11. do 18. februarja imelo rekordno celotedensko naklado: natisnili so 697.2G9 izvodov ali povprečno 99.609 na dan. Od celotne izdaje pa niso prodali 27.776 izvodov.
LJUBLJANA — Pri delih za nove gradnje ob cerkvi sv. Jerneja v šiški so ise pokazali neki zidovi, ki so vzbudili zanimanje arheologov. Po mnenjih le-teh gre ali za ostanke neke prejšnje cerkve, še verjetnejše pa za oporni zid, ki je varoval ob boku romansko cerkev pred posipavanjem. Njen nastanek postavlja portal, ki so ga sedaj popolnoma odkopali, vsaj v 13. stoletje. Ta portal je bil že delno odkopan leta 1892.
ŽALEC — Slovenski sadjarji so se v Žalcu posvetovali, kako povečati in hkrati tudi poceniti pridelovanje sadja. V zadnjih letih je namreč slovensko sadjarstvo precej nazadovalo, sadna drevesa so stara. Ugotovili so, da je bilo v zadnjih desetih letih obnovljenih le 3800 hektarjev Sadovnjakov in še t< na območju 40 kmetijskih organizacij.
LJUBLJANA — Žveplov dioksid je v Sloveniji poškodoval in ponekod celo uničil precej zelenja in gozdov. Če je v zraku več kot 0,75 mg S.02/m3, se začno v kratkem času kazati znaki poškodb na iglavcih, na 'stročnicah in pri žitu, predvsem na ječmenu. V Zasavju, Ljubljani in -Celju ter v Mežiški dolini pa je pozimi tega strupenega plina v zraku celo nad 2 mg v kubičnem metru. Ta strupeni plin je poškodoval ali celo uničil približno 20% vse-
SLOVENCI
KANADA — Toronto
Kulturni večeri v župniji Brezmadežne
V januarju in februarju so imeli Slovenci v Novem Torontu vrsto literarnih večerov, ki jih je organiziralo vodstvo slovenske šole. Spored je sestavil in predavatelje dobil ravnatelj šole g. Franc Cerar. Ti večeri so bili več kot literarni večeri, saj je bilo na vsakem poleg predavanja o kakem slovenskem pisatelju in pesniku tudi vzgojno predavanje z debato. Vzgojna predavanja so imeli: ga. Marica Cerar, ga. Francka Pajk, ga. Mimi Markež. Enkrat pa je učiteljstvo obeh slovenskih šol v Torontu govorilo o metodah in težavah pri poučevanju v slovenski šoli. G. Peter Čekuta je v svojem predavanju povezal vzgojo mladine z ostalimi družbenimi dejavniki. iDebath je bila pri vseh ter predavanjih zelo živahna. O slovenskih pisateljih in pesnikih so predavali sledeči; o pisatelju Jurčiču g. Franc Torkar, o pisatelju Tavčarju g. Franc Osredkar, o Ivanu Cankarju g. Blaž Potočnik, o Finžgarju ga. Marica Cerar; o pesniku Francetu Prešernu in pesniku Balantiču je govoril g. Stane Pleško, o pesniku Simonu Gregorčiču pa g. Janez Kopač, C.M. Vsi predavatelji so tudi recitirali boli značilna mesta iz del teh pisateljev in pesnikov. Profesor g. Jože Osana je v 4 predavanjih prikhzal slovensko narodno pesem: kaj je narodna pesem, kakšne so njene značilnosti in kako se javlja v raznih krajih Slovenije.
G. Franc Cerar je literarne večere vodil in predavanja med seboj povezoval in dopolnjeval. -Obisk je bil dober, število udeležencev se je gibalo med 70 in 90. Ga. Mija Ferkul, blagajničarka slovenske šole, je vsak večer po-
ga gozda. V Zasavju je prizadel 5000 ha, od tega 1400 uničil, v Celju 4000 (800 uničenega), v Mežiški dolini 2550 (650), na Ravnah 2350 (270), v Kidričevem 700 (150), na Jesenicah 2100 (170), v Rušah 500, v Anhovem 5500, v Idriji 250, in v drugih predelih ok. 2000 hektarjev.
LJUBLJANA — Lani je bilo na slovenskih cestah 37.121 prometnih nesreč. Približno sedmino (5383) nesreč so povzročili vinjeni vozniki. V teh nesrečah zaradi vinjenosti je izgubilo življenje 186 oseb, 1055 je bilo težje, 1898 pa laže ranjenih.
KRANJ — Že vrsto let se govori o potrebi prepoved} nočnega dela žensk v slovenski industriji. Pa kaže, da so to le obeti rdečega traja. Za letošnje leto so podjetja na Gorenjskem dobila dovoljenje ¿a nočno zaposlitev 3500 delavk.
JESENICE — Jeseniški železarji so prišli na čisto z denarjem. Eno leto nrei kot je bilo predvideno, iso sanirali o^djetie. V preteklem letu -so krili zadnjih 39 milijonov dinarjev izgube, ki um je še ostala izpred štirih let. V lanski poslovni dobj jim je po kritju dolga ostalo še 65 milijonov dinarjev.
ŠOŠTANJ — šoštanjska termoelektrarna T-3 bi morala začeti z oddajo električne energije 29. februarja, po štirimesečni zamudi. Toda v zadnjem hipu so našli novo pomanjkljivost na pomičnih rešetkah za odvzem pepela. Pravijo, da bo ta pomanjkljivost v kratkem odpravljena.
IDRIJA —- V začetku marca so naposled — po trimesečnem presledku zaradi snega — vzpostavili avtobusni progi med Idrijo in Gorami ter med Gornjo Kanomljo in Oblakovim vrhom. Cesta Idrija—Vojsko pa je bHa za avtobuse šP neprevozna v začetku marca-Na Vojskanski planoti je bilo še za dober meter snega.
LJUBLJANA — Gradbeniški urad Slovenije je prosil 23 večjih podjetij za podatke o stroških komunalne ureditve zemljišč. Iz podatkov je mogoče razbrati, da v malih krajih znaša strošek od 1 do 7 odstotkov vrednosti objekta, je pa v mestih, kjer je komunalni standard višji — voda, kanaliza-ciia, elektrika, plin in drugo, znatno višii -— od 12 do 30%. V Ljubljani npr. znaša 25%.
LJUBLJANA — Upravni odbor cestnega sklada Slovenije je med razpravo o programu modernizacije cest ugotovil, da je stanje cest kritično. Pa tudi denarja ni dovolj. V letošnjem letu bi z denarjem, ki bo na razpolago, mogli res dobro popraviti vsega — osem kilometrov cest, pa morajo s tem denarjem vzdrževati vse.
PO SVETU
stregla udeležencem s kavo in čajem. Za zaključni večer, bil je ravno pustni torek, je bila pa kar cela pojedina.
Kot posladek in krona teh literarnih večerov je bila v nedeljo, 13. februarja, ponovitev umetniške besede — poezij dr. Franceta Prešerna v dvorani Brezmadežne. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu dobra, okrog 150 u-deležencev. Tihota je bila cel čas prireditve vzorna, tudi otroci so molčali. To pričh, da je dr. Anton Kačinlk s svojo doživeto recitacijo ¡Prešernovih poezij občinstvo res zagrabil. Temu je bilo priča tudi navdušeno ploskanje skoraj po vsak} pesmi.
Tako so župljani župnije Brezmadežne v teh 6 tednih v kulturnem pogledu dobili več kot prej vsa leta obstoja župnija Brezmadežne. Vsem, ki so k_ temu kulturnemu uspehu pripomogli, je treba izreči vse priznanje in pohvalo.
CLEVELAND
Občni zbor protikomunističnih borcev
Dne 20. februarjh je imelo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu isvoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan in .je potekal v lepi harmoniji. Najstarejši član (po činu in po letih) društva general Ivan Prezelj je po občnem zboru izjavil, da je bil to eden izmed najlepših občnih zborov slovenskih protikomunističnih borcev. Občni zbor je vodil predsednik Vinko Rožman. V začetku so se udeleženci z molitvijo spomnili vseh mrtvih članov in še zlasti pravkar u-mrlega Franca Kastelica, ki sicer ni bil član društva, pač pa je bil velik njegov prijatelj in je rad prihajal pa dru-
SLOVENCI V
Osebne novice
Družinska sreča. V župni ceTkvi v San Andresu je bil dne 26. marca t. 1. krščen Danijel Albert, isin ge. Marinke Molina roj. Kovač in g. Edvarda Mo-lina. Botrovala sta ga. Marjeta in g. Marjan Boltežar. Srečnim staršem naše iskrene čestitke.
BUENOS AIRES
(Predavanje o škofu dr. Gregoriju Rožmanu
V	četrtek, 23. marca je bilo v Slovenski hiši v okvirju mesečnega sestanka „Zveze slovenskih mater in žena“ predavanje dr. Filipa Žaklja: „'Pomen škofa dr. G. Rožmana v sodobnosti“.
V	svojem, na globokih mislih res bogatem govoru je uvodoma poudaril, da ne smemo gledati na škofa Rožmana le s površnega političnega vidika, pač pa da se moramo poglobiti v njegove članke, pridige, pastirska pisma in v njih odkriti najgloblje vzgibe njegovega dela. Kdor to isamo malo stori, takoj spozna, da je gledal škof Rožman na dnu vsega dogajanja na slovenski zemlji silen apokaliptični boj med dobrim jn zlom, med Bogom in peklenskimi silami. Zato je gledal v junakih, ki so jih komunisti v tej dobi ubili, prave mučence.
Med nami mora tudi danes neprestano živeti njegov vzor. Na škofu Rožmanu vidimo nekatere res junaške kreposti: molitveno življenje, izredno pobožnoist do Marije, ljubezen do Presv. evharistične skrivnosti, junaško ljube-zen^do bližnjega — tudi do svojih sovražnikov, usmiljenje do potrebnih, ljubezen do duš, itd. Glas o njegovi svetosti do danes ni utihnil, ampak nasprotno, mnogo resnih ljudi govori o uslišanjih na njegovo priprošnjo. Imeti smemo upanje, da ise bo začel beatifi-kacijski proces, ki bo med drugim pripomogel, da bo prišla vsa resnica o škofu Rožmanu do kraja n'a dan.
Škof Rožman je delil v zvrhani meri s svojim narodom vse trpljenje, odpovedi, žrtve in krivice. To je stikalo močno vez, da nam je tudi danes še lahko ona stična točka, ki nas, kljub različnim pogledom, more družiti v edinost.
Nauk škofa Rožman'a je še vedno izredno aktualen, zato moramo spomin nanj neprestano obnavljati. Dosedaj sta izšla že dva zvezka njegovega življenjepisa, ki ga piše dr. J. Kolarič in izdaja Mohorjeva v Celovcu. Ali ga ima vsaka slovenska hiša v zdomstvu?
čakajo nas pa še mnoge naloge, ki jih rešuje prav posebno g. predavatelj Sam. škof dr. Rožman je najbrže med vsemi ljubljanskimi škofi in nadškofi napisal največ verskih s stvari. Kdaj bomo mogli vse to zbrati in izdati?
„Rožmanov zavod“ se je odločil, da bo izdal v vsaj treh zvezkih zbirko „Pastirjev glas v tujini“. Vsak zvezek bo opremljen z dragocenim stvarnim kazalom, ki bo nekak Rožmanov leksi-
kon.	V njem bomo našli polno rešitev naših zapletenih vprašani, o katerih se razpisujemo, on pa jih je z božjo modrostjo, stokrat premoljeno, z vso očetovsko ljubeznijo zapisal.
Mohorjeva v Celovcu je že začela izdajati „Duhovne misli škofa dr. Gregorija Rožmanh“. IDosedaj je izšel v uredništvu g. predavatelja prvi zvezek. Nobenih žrtev ni preveč, da ne bi čim preje izšlo vse to edinstveno gradivo.
Na objavo čakajo še rokopisi škofovih pridig, duhovnih vaj, ki bi sami znesli po mnenju g. predavatelja nad tisoč pet sto stranj debelo knjigo. Kdaj bo mogoče zbrhti in izdati vsa škofova pisma? Zelo aktualna bi bila knjiga, v kateri bi bili objavljeni vsi pastirski
štvene prireditve. Zato je društvo tudi darovalo sv. mašo za pokoj njegove duše. Rajni je v življenju zaradi svojega odločnega protikomunističnega prepričanja veliko pretrpel in med revolucijo izgubil več svojih sinov-domo-brancev. Nato so odborniki podali svoja poročila, ki so pokazala, da je društvo v pretekli poslovni dobi živahno in uspešno delovalo. Vse društvene prireditve so zelo lepo uspele: spominska sv. maša na Slovenski spominski dan, romanje v Frank (Ohio), jesenska družabna prireditev ter božičnica.
Občni zbor je pozdravil predsednic Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev pisatelj Karel Mauser, ki je v svojem govoru nanizal nekaj lepih in globokih jnisli. Odločno je nastopil zoper množične obiske v domovini. Rekel je: „Lahko razumemo, da so obiski in bodo obiski, in dokler imajo, osebni značaj jih lahko razumemo. Če gre to dlje, vstajajo v mnogih vprašanja: počemu torej še kakšno delo, počemu pripovedovati in pridigati! Dalje je poudaril, da kaže razvoj, da se bodo razmere doma še poslabšale in smo vsi mi, ki smo se komunizma uprli in se še upiramo, še prav t:\ko modemi kakor smo bili takrat. Zavoljo tega je strašno napak, če so nekateri v slovenski skupnosti, ki mislijo, da so te stva'ri zastarele in brez pomena. Besede zveznega predsednika so bile sprejete z velikim odobravanjem.
Sledile so volitve društvenega odbora in je bil v celoti izvoljen sedanji odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Vinko Rožman, podpredsednik Lojze Hribar, tajnik Anton Meglič, blagajnik France Tominc. V nadzornem odboru so: Nace Hren in Franc šega. Referent za Vestnik je Lojze Baic, odborniki pa so: Anton Oblak, Viktor Tominc. Na novo je bil v odbor izvoljen edinole Mirko Glavan (znani radiotelegrafist).
ARGENTINI
listi, pridige in govori o nevarnosti komunističnega brezboštva na Slovenskem.
Po zelo lepem predavanju je razvil razgovor, v katerem je g. dr. F. Žakelj povedal še mnogo zanimivih podrobnosti iz ‘življenja škofa dr. Gregorija Rožmana.
Centralni odbor SF-Z
Na svoji prvi redni seji 21. t. m. se je novi centralni odbor SFZ konstituiral takole: predsednik Pavel Fajdiga ml., podpredsednik Janez Belič, tajnik Franci ¡Korošec, blagajnik Jani Gris, športni referent Marjan Grohar, kulturni referent Marjan Habič, gospodar Jože Skale.
CORDOBA
Pokojnemu Jožetu Pečariču v spomin
V	Cordobi je dne 16. ntarca umrl naš rojak Pečarič Jože.
Zadnji mesec je naš dragi pokojnik zelo trpel. Na glavi poleg desnega ušesa se mu je naredila velika bula, pa se je moral podvreči operaciji. Po trditvi zdravnika, ki je operacijo izvršil, je operacija uspela, le oslabljeno srcP mu je odpovedalo, pa se ni več zbudil iz anestezije.
Pokojni J°'že je bil rojen 10. marca 1906 v Drašičih pri Metliki v lepi Beli Krajini. V Argentino jP prišel 21. januarja 1948, s prvo večjo skupino, ki je prispela z ladjo „Santa Cruz“. Po končanih uradnih postopkih je odšel v Cordobo na delo kot sodar v tovarno za sadne sokove Banioli. Ponj je prišel v Buenos Aires sam gospodar te tovarne, pri katerem jP delal in bil zelo spoštovan od gospodarja in sodelavcev. Še potem, ko je bil upokojen, so ga radi obiskovali bivši sodelavci.
Kljub težkim preizkušnjam, ki so ga doletele v življenju, ni klonil, moško jih je prenašal. Bil je nesebičen, rad pomagal všakemu, pa če je kdo prišel k njemu v pozni nočni uri, je vstal in pomagal s posojilom ter rešil iz zadrege sorojaka. Mislim, da ni nikogar v naši mali skupini, ki ni pri njemu iskal pomoči. Dostikrat nj hotel sprejeti malenkostnih obresti.
Na naše redke skupne prireditve je rad prihajal. Če je prišlo do nesporazuma med nami, ga je bolelo, je posredoval in želel, da bi bila med nami sloga in prijateljstvo. Žalitve je odpuščal, pozabil jih pa ni.
Pa ne samo sorojakom, tudi drughu je bil dober. Saj sem bil sam priča, ko je komaj znanemu človeku postregel s prenočiščem in dal znesek, da se je mogel odpeljati k svoji družini. Kdor revežem pomaga, Bogu posojuje, je dodal. Tako me je naučila moja pokojna mati.
V	petek, 17. morca, ob 6 popoldne se nas je zbralo kar lepo število so-rojakov ob njegovi krsti, pa smo ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku na pokopališče sv. Hieronima.
Z molitvijo rožnega venca smo sc poslovili od njegovega groba ter mu želeli večn} mir in pokoj.
Počivaj v miru, dragi Jože!
Tvoj prijatelj Ivan.
MORON
Občni zbor SFZ Morôn
Na Pristavi v Castelarju je bil IS. marca občni zbor Slovenske fantovske zveze. Po pozdravnih besedah predsednika Poldeta Goloba številnim navzočim, so podali odborniki svoja poročila: tajniško 'Pavel Fajdiga, blagajniško Rudi Gričar in predsedniško Polde Golob. V kratkih in jedrnatih besedah so poročali o uspešnem delu v preteklem letu. Predsednik je tudi poudaril težave, ki so jih imeli in ki so jih le ' skunnim delom premagali.
Nato so imeli volitve. Novi odbor sestavljajo: predsednik Gričar Rudi, podpredsednik Batagelj Gregor, delegat Fajdiga Pavel, tajnik Krivec Andrej, blagajnik Golob Polde, kulturni referent Oblak Jože, športni referent Kin-kelj Jernej, pomočnik Lazar Vinko, gospodar Gričar Franci, pomočniki Kočar Andrej, Mežnar Tone in Poglajen Lojze.
(Novoizvoljeni predsednik se je vsem zahvalil za izka^arjo Zaupanje in vse povabil k sodelovanju za dosego zastavljenih ciljev. Za zaključek smo se z molitvijo priporočili Bogu.
PO ŠPORT Nf
Atleti celjskega Kladivarja so ekipni prvaki 27. slovenskega prvenstva v krosu, ki je bilo 27. februarja v ljubljanskem Tivoliju. V teku članov na 8000 metrov so prva štiri mesta zasedli Celjani Svet, Podpečan in Urankar; mlajši člani so tekmovali na 5000 m, zmagal je Celjan Lisec, članice so tekle na progi 1.500 m, prva je bila članica Mariborskega Branika Pergarjeva; starejši mladinci so se pomerili na 4000 m dolgi progi, prvi ie bil Kovačič (KI.). Starejše mladinke 'so na progi 1500 m merile moči,zmagala jP Smreč: nikova (KI.), pri mladinkah na 1000 m dolgi progi, prvi je bil Kovačič mladincih je prvak Velenjčan Hojan, ki je pretekel 3000 m v času 9;10,6.
V Ascoli Pičeno je mlada jugoslovanska nogometna reprezentanca v prijateljski tekmi 23. februarja .premagala italijansko z 2:1. Zmagoviti .gol je v 3 minuti drugega polčasa zabil igralec Olimpije Danilo Popivoda.
Na 20. jubilejnem prvenstvu za pokal Kongsberg, ki se ga udeležujejo tekmovalci alpski držav, so zmagali
Vsak teden ena
VELIKA NOČ
Silvin Sardenko
Daleč grem po beli poti: velikonočnim zvonom naproti.
Kad|ar jih srečam, zazvonijo tisto nebeško melodijo,
do korak zastane in srce se zgane v zamaknjenju.
Himno slišim. Čudotvoren glas! Bratje, greste? Pojdimo skoz vas! Od zelenih vej pod zeleni krov zadehtelo bo po njej.
To je praznik praznikov:
Aleluja!
Na večer se zlije v lep nasmeh. Videli ga boste v vseh očeh.
Od pisanih cvetov do pisanih košar zablesti skrivnosten žar.
To je praznik praznikov:
Aleluja!
Noč spočne in nam rodi Pomlad. Angel pahne kamen z grobnih vrat. Iz blaženih gomil do blaženih duhov dviga se mogočnih kril.
To je praznik praznikov:
Aleluja!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
27. marca 1952. — Št. 11.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Tito s svojimi sodelavci stalno zatrjuje, da v njegovi sedanji „socialistični“ Jugoslaviji ni verskega preganjanja. Sedaj pa beremo v njegovem tisku, da je zvezna vlada v Beogradu izdala ukaz, po katerem bodo ob koncu letošnjega šolskega leta ukinjene vse bogoslovne fakultete v Jugoslaviji. Ta odredba zadene predvsem katoliško bogoslovno fakulteto v Ljubljani in Zagrebu ter pravoslavno fakulteto v Beogradu. S tem ukrepom je torej študij bogoslovja odpravljen tudi z univerz, kakor so že prej odpravili poučevanje verouka v vseh srednjih in ljudskih šolah.
POPRAVEK
V poročilu o pogrebu Ivana Avse-neka v zadnji številki našega lista je treba popraviti sledeče tiskovne napake. Pokojni Avsenek je prišel na svoj dom 23. februarja (ne januarja). Umrl je 29. februarja ponoči. G. Melaher se je poslovil od pokojnega zadnji večer pred ismrtjo. V četrtek, 2. marca (ne februarja), so pokojnika položili na mrtvaški oder.
Prav tabo prosimo, da popravite napako v članku „Slovenska KP v Ljubljani“, natisnjenem na 3. strani. V petem stolpcu, v tretji vrsti od zgoraj navzdol, je treba popraviti številko 155.896 v 15.896, kolikor je bilo partijcev v Ljubljani 1. 1. 1967-
EM SVETU
Avstrijci tako ekipno' kot med posamezniki. Avstrijci imajo tudi večino zmag v prejšnjih tekmovanjih — 14-krat so zmagali ekipno, 7-krat pa posamezniki. Letošnje tekmovanje je bilo 20. februarja v Trbižu, kjer so iz Jugoslavije tekmovale tri slovenske ekipe, ki pa so se morale zadovoljiti z drugim, tretjim in osmim mestom. Druga ekipa je zasedla drugo mesto, prva, ki so jo sestavljali olimpijci, pa šele tretje. Med prvo desetorico se je uvrstilo sicer 6 Slovencev, vendar med prve tri nobeden. Zmagal je Avstrijec Ban-chler pred Cazz)ano (¡It.)j, Poirotom (Fr.), četrti je bil Jurman, peti Vanne (Avstr.), nato slede Mesec, Demšar, Štefančič ter Drago in Danilo Pudgar. Tekmovanje je bilo na 70-metrski skakalnici; Bachler ie dobil 210,9 točk za skoka 73 in 73.5, Jurman pa 203 za skoka 72 in 72 metrov. Najdaljši skok je s 74.5 poistavil Drago Pudgar. Slovenci so upali, da bo olimpijcem uspelo zmagati v ekipnem tekmovanju — kar bi bilo prvič v zgodovini tega tekmovanja — pa so razočarali, posebno v prvi seriji skokov.