The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 241 CHICAGO, ILL., PETEK, 15. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 15, 1933 LETNIK (VOL.) XLII FRANCOSKA VLADA SE BO MORALA IZREČI GLEDE ZAHTEV NEMČIJE. — ANGLIJA SE DRŽI NEVTRALNO, DOČIM ITALIJA PODPIRA NEMČIJO. — FRANCOSKA ODLOČITEV UTEGNE IMETI ZGODOVINSKI POMEN. Pariz, Franfcija. — Veliko preglavice povzroča francoskim voditeljem vprašanje Nemčije. Najrajši bi pustili to vprašanje nedotaknjeno še za čim najbolj dolgo, vendar razmere pritiskajo in izreči bodo morali svojo odločitev v tej ali drugi smeri. Gre za to, ali se naj pristane na zahtevo Nemčije po oborožitvi, ali še naj ga ponovno odbije. Francoska vlada se zaveda, kako odgovornost bo vzela na se, ako se odloči glede tega na ta ali na oni način. Vse dosedanje vlade, ki so si sledile, odkar je izstopila Nemčija iz Lige narodov, so se tega vprašanja uspešno izognile, toda pritisk je zdaj takšen, da bo morala pasti odločitev. In ta odločitev bo utegnila imeti naravnost zgodovinski pomen. Zunanji minister je pretekli torek predložil vladi v odloči-I tev to vprašanje skupno z zahtevami Nemčije. Hitler zahteva, da se povrne Nemčiji Saar-sko ozemlje, in sicer brez vsakega plebiscita. Dalje zahteva, da se mu dovoli, da ustanovi v Nemčiji redno armado, ki bo štela 300,000 mož, opremljeno z vsem modernim orožjem, ki ga imajo armade drugih držav. Poleg te armade bi pa imel še posebno svojo nazijsko armado. Iz Pariza se je Hitlerju sicer že odgovorilo, da te zahteve za Francijo niso sprejemljive, toda končnoveljaven ta odgovor ni bil. Od sedanje vlade se pričakuje, da se bo uradno izrekla. Kaj naj vlada stori? Ako pristane na nemške zahteve, obstoja velika možnost, da se bo Nemčija oborožila do skrajnosti in da bo s silo skušala zasesti še več ozemlja. Ako pa vlada odbije zahteve, in se bo Nemčija kljub njeni prepovedi oborožila, kaj potem? Glavno, za kar gre francoski vladi, je to, kaj mislite o tem vprašanju Anglija in Italija. Najslabše za njo pa je, ker na nobeno od teh ne more računati, da jo bo podpirala. Anglija se vsaj na zunaj kaže precej nevtralno. Na nedavno vprašanje Francije, kake garancije ima pričakovati od Anglije, da se dovoli Nemčiji oborožitev, je Anglija odgovorila, da nima v tem oziru od nje ničesar pričakovati. Tudi se jasno vidi, da je Angliji bolj na 1 tem, da Francija zmanjša množino svojega orožja, kakor pa, da bi ga Nemčija zvišala. Od Italije pa Francija ne more dosti upati, ali pa sploh nič, kajti ta se očividno nagib-lje na stran Nemčije in celo podpira nemško zahtevo po o-borožitvi. Istočasno pa je pokazala svoje nasprotstvo do Francije s svojo zahtevo, da se predrugači oblika Lige narodov. Odločitev francoske vlade bo najbrž padla prihodnji teden. Ako se bo ta izrekla proti zah tevam Italije in proti zahtevam Nemčije, bo morala bržkone VEČ VLADNE KONTROLE SOVJETSKI POZDRAV AMERIKI Predlog, da postane telefon in brzojav monopol federalne vlade. Washington, D. C. — Poseben odbor trgovinskega department® je predložil predsedniku Rooseveltu načrt, po katerem se naj bi izvedle velike izpre-membe v komunikacijskih sredstvih. Poleg možnosti, da ostane ta zadeva v dosedanjem sistemu, ste navedeni v predlogu še dve drugi možnosti, namreč ena, da se postavijo pod federalni monopol telefon, brzojav in radio in bodo podvrženi strogi vladni kontroli. Drugi načrt pa je, da vsa komunikacijska sredstva prevzame v last vlada sama. Za kateri načrt bo padla odločitev, je še nejasno, bržkone pa. za monopol. V tem slučaju bi prišlo do združitve dveh o-gromnih brzojavnih ustanov, namreč privatne W estern Union in pa Postal Telegraph. Enako bi se morale preurediti tudi telefonske družbe. Predsednik bo predložil poročilo predsednikoma senatske-ga in poslanskega odbora za meddržavno trgovino. Dokler ta dva odbora ne proučita zadeve. ne namerava predsednik podati nikake izjave. -o- POŠLJITE DARILA PRAVOČASNO 1% Jnsgoslavife« SLABE POSLEDICE BREZPOSELNOSTI: POD KRINKO BREZPOSELNOSTI SE SKRIVAJO DELOMRŽNEŽI IN ZLOČINCI. — RADI MALE KLOFUTE DO UBOJA. — DRUGE NESREČE IN NOVICE IZ DOMOVINE. Precisednik sovjetske Rusije, Kalinin (v sredi), ko je napravil svoj nagovor po radio ameriškemu ljudstvu potem, ko je bila sovjetska vlada priznana od Zed. držav. BOLIVIJA NE ODNEHA 161etrie dečke službo. kliče v vojaško Buenos Aires, Argentina. — Kakor prihajajo poročila iz Bolivije, je velik poraz, ki ga je doživela njena armada, ko je 13,000 njenih mož bilo ujetih od Paraguajcev v boju za Chaco ozemlje, sicer silovito potrl Bolivijce, nikakor pa jih ni nagnil do tega, da bi skušali končati vojno. Poraz je prive-del samo do tega, da se bo reorganizirala armada in proglasila se je splošna mobilizacija, po kateri bodo morali iti v vojake celo 16 let stari dečki. -o- ODPELJALI ŽRTEV V BOL Chicago, 111. — Kakor sporoča A. B. Eiden, načelnik Pil-sen poštnega urada na 1507 W. 18th St., bodo poštni uradi v nedeljo 24. in na božični dan, v ponedeljek, 25. decembra, zaprti. Odprta pa bo pošta celi dan v soboto, 23. decembra. Pri tem pa tudi povdarja, da je boljše, ako se odpošljejo božična darila in pisma zgodaj, vsaj do 18. decembra za naslovnike v mestu in še bolj zgodaj za zunanje. "Special Delivery" pošta se bo raznaša-la tudi v nedeljo in ponedeljek, četudi bodo poštni uradi zaprti. -o- TISOČI ZAPOSLENI PRI GRADBI PARNIKA Glasgov, Anglija. — Računa se, da bo dobilo delo kakih 20 tisoč oseb, ko se bo v kratkem podvzelo nadaljevanje z graditvijo ogromenga parnika C;u-nard linije, katera se je morala prekiniti pred dvema letoma zaradi pomanjkanja denarja. Družba bo zdaj dobila posojilo od vlade, da bo lahko z delom nadaljevala. Na parniku se je že potrošilo nad 10 milijonov dolarjev. tudi zahtevati, da se v Nemčiji uvede preiskava, v koliko je ta kršila mirovne pogodbe. V tem pa ravno tiči nevarnost, da nastane eksplozija v napetosti med dvema skupinama držav. , NICO Chicago, 111. — Pred bolnico na 1753 Congress St. so v sredo zgodaj zjutraj pripeljali v avtomobilu trije banditi nekega ranjenega, 25 let starega moškega in izložili na hodniku pred bolnico, na kar so izginili. Ob istem času je bilo pred bolnico število taksi voznikov, katere pa sta dva izmed ban-ditov odgnala z revolverjem v roki, dočim je tretji nesel svojo ranjeno žrtev pred vrata bolnice. Ranjenec je izjavil, da se piše Frank Harmon, toda policija ne veruje, da je resnica. -o—— TEKOM 25 DNI ŠTIRIKRAT OŽENJEN Chicago, 111. — B. H. Peterson, po poklicu električni inženir, je kljub temu, da ima 44 let, še-skrajno podjeten fant. Tekom 25 dni si je izbral štiri dekleta in vse štiri tudi poročil. Vsaki je povedal, da je podedoval na Švedskem veliko premoženje in da hoče vzeti s seboj pravo ženo. Vsaki je pa tudi povedal, da je ona "prava". Njegove mahinacije so prišle na dan, ko so se oglasili upniki, ki so preskrbeli jestvine in pijače za ženitovanja. Ob vsaki štirih porok je mož namreč priredil gostijo; plačal za njo seveda ni nič. Končno je še o-meniti, da je dal vsaki ženi poročno darilo v znesku $500; to pa »ni bilo v denarju, marveč napisal je samo listek, da ji toliko dolguje. Kupil je tudi vsaki prstan po — 10 centov. KRIŽEMJiVETA — Belfast, Irska. |— Tukajšnje veliko podjetjema žganje-kuho obratuje zadnje dni noč in dan, da izgotovi naročilo, ki ga je prejelo iz Chicage, namreč za 10,000 zabojev viške. Pošiljatev se bo zakasnila, kajti podjetju primanjkuje zabojev in steklenic. — Bruselj, Belgija. — Tukajšnja država sluti, da mora biti za vsak slučaj pripravljena. Senatska zbornica je namreč pretekli torek odobrila svo-to v vrednosti 158 milijonov dolarjev, ki naj se porabi za utrjevanje vzhodne meje, kakor tudi za municijo. — Havana, Kuba. — Pogajanja med predsednikom Grau in njegovimi nasprotniki niso dovedla do nobenega sporazuma in, kakor se trdi, se situacija n'e bo mogla drugače rešiti, kakor ali z novo revolucijo ali pa z -intervencijo od strani A-merike. Z nesrečo drugih se okoriščajo Iz senovšlce doline: Čim bolj se bliža zima, tem več prihaja v naše kraje prosilcev in bera- ŠPANIJA V NEREDU Vlada pridobiva n'admoc nad revolucijonarci. Madrid, Španija. — Iz različnih mest Sirom cele dežele so v sredo še prihajala poročila o aktivnosti upornikov, ki vodijo svoje revolucijonarno gibanje že peti dan. Vendar pa njih moč čimdalje bolj peša in vlada dobiva nadmoč nad situacijo. Vlada se ima za svoj u-speh zahvaliti v prvi vrsti temu, ker ima za seboj veliko večino parlamenta, in celo komunisti in socijalisti izjavljajo, da za nerede niso oni odgovorni. -o- — Moskva, Rusija. — So-vjeti so podvzeli akcijo, da bolj gosto naselijo svo je dalj-j odvisnost, nje vzhodne pokrajine. Izdan | je ukrep, po katerem se dovoljujejo velike ugodnosti za kmete, ki se tamkaj naselijo, kakor tudi večja plača za tamkaj nastanjeno vojaštvo. PREMEMBA IMENA ULICA Chicago, 111. — Na svoji seji pretekli torek je mestni svet odobril sklep, da se prekrsti u-lica Crawford Ave. in se ji da ime Pulaski Rd. v spomin poljskega junaka, ki se je boril in padel v vojni za ameriško ne- VAŽNOST UČENJA Now York, N. Y. — V neki UVAŽANJE PIJAČ IZ INOZEMSTVA Washington, D. C. — Urad za federalno kontrolo nad prometom pijač je v torek objavil, da se je izdalo 800 raznim tvrdkam dovoljenje, da smejo uvoziti v Zed. države okrog pet milijonov galonov tujezemske-ga vina in žganja v Zed. države. Med tem pa se posebna federalna komisija še vedno bavi z vprašanjem, koliko davka naj se računa na pijače. — Proti predlogu, da se določi ta davek čim najnižje, da se s tem lahko konkurira z butlegersko pijačo, se izražajo ugovori, da je tc mnenje napačno in da za predlogom stoje velike tvrdke za žganjekuho. Te tvrdke namreč zahtevajo za svoje produkte pretirano visoko ceno in, ako bi se tudi visok davek naložil, bi lahko še vedno prodajale za isto ceno kakor do zdaj in bi poleg tega spravile velike dobičke. tukajšnji otroški bolnici se je v torek vršila zanimiva predstava, kateri je prisostvovalo število zdravnikov in profesorjev. "Igralca" na predstavi sta bila dva 19 mesecev stara bratca-dvojčka. Oba sta, iz-vzemši kratke dobe, prebila ves čas svojega življenja v bolnici in tamkaj so na njih zmožnosti delali preizkuse. Dočim so enega od njih, Johnnyja, ličili in vzgajali, so pustili drugega, Jimmyja, da se je samo naravno razvijal, kakor vsi drugi povprečni otroci. Navzoči so imeli priliko videti veliko razliko med obema dečkoma. Med tem ko je Johnny pokazal nenavadno brihtnost in bil poln veselosti, korajže in zaupanja sam vase, je bil nasprotno ne-vzgojeni Jimmy boječ, jokav in top. Višje duševno stanje Johnnyja se je doseglo na ta način, kakor izjavlja vodstvo bolnice, da se je takoj izrabila vsaka njegova zmožnost, ki jo je pokazal in so ga vzgajali, da je prišla ta zmožnost do razvoja. -o- SlRlTE AMER. SLOVENCA* čev. Med temi najdeš ljudi najrazličnejše vrste, poplavljence, pogorelce, brezposelne itd. Ce bi hotel človek vsem ustreči, bi moral imeti mošnjo brez dna. Med brezposelnimi so navadno sami znani obrazi iz prejšnjih let, ki po navadi pridejo vsako leto dvakrat. Ko stopi tak v hišo, se napravi kar lepo domačega in z nasmeškom na obrazu pove: Brezposeln sem, če bo kaj mogoče. Pri vas sem že bil, pa sem vedno dobil. — Potem pa kar čaka in se ne da prej odpraviti, da mu človek res ne da nekaj, pa čeprav zadnji dinar. — Zelo mnogo pa je med temi brezposelnimi raznih kriminalnih tipov, ki so bili ob priliki policijskih racij izgnani iz mest ali pa so se iz previdnosti začasno sami umaknili v podeželsko zatišje, da lažje zamešajo sled svojih grehov. Zraven pa seveda iščejo priložnosti za svoje nepošteno delovanje in se skrivajoč pod imenom brezposelnih spretno izmikajo očem postave. Taki ljudje prihajajo tudi iz južnih delov države in so za naše revno ljudstvo prava nadloga, na katero bo treba začeti resno misliti, da se jo na primeren način odpravi ali vsaj omili. Med temi brezposelnimi je večina takih, ki pri prosjačenju zatrjujejo, da ne morejo nikjer dobiti dela, če jim pa človek ponudi kakšno delo, ga pa odklonijo. Zaradi teh delomržne-žev zelo trpe delaželjni brez poselni, ki niso tako vsiljivi kakor delomržneži, ki se jim je beraška palica že takorekoč segrela v roki. Sami priznava jo, da se da več naberačiti, ka kor pa z delom zaslužiti. -o- proti Avseniku' in ga je zadel zadaj na vrat. Nato je lopato vrgel v vežo in odšel v gostilno. Čez 10 do 15 minut je prišel iz gostilne pogledat, kje je Avsenik in je videl, da stoji v veži ter se razgovarja z drugimi. V razgovor z Avsenikom se ni podal in je bil prepričan, da ga ni težko poškodoval. — Avsenik je nato odšel proti domu. Zdravnika, ki naj bi ga bil pregledal in zdravil, ni poklical. Še isto noč pa je Avsenik umrl. -— Ivana Brzina so pripeljali v zapore okrajnega sodišča v Kranju, Avsenika pa v mrtvašnico v Podbrezjah, kjer se je danes vršila obdukcija. -— Eden v zapor, drugi v grob, to je stalna in tragična posledica takih le nedeljskih pretepov. -o- Uboj pri Podbrezjah Kranj, 21. novembra. V nedeljo zvečer med osmo in deveto uro je čevljarski pomočnik Ivan Brzin, ki je doma iz vasi Slepček, občina Mokronog, star 24 let, sedaj zaposlen pri čevljarskem mojstru Špon-dalu Ferdinandu v Zvrčah, poškodoval težko posestnika in vdovca Avsenika Jožefa iz Zvrč. Udaril ga je z ostrino lopate za vrat in je Avsenik še isto noč na svojem domu umrl. — Brzina so orožniki s Pod-brezij v ponedeljek izsledili in prijeli. Svoje dejanje je brez obotavljanja priznal in je ves dogodek opisal sledeče: Avsenik je Brzinu brez povoda na dvorišču gostilne Vincencija Nadižarja v Zvrčah prisolil krepko klofuto. V levici je Avsenik držal odprt nož. Brzin je hotel Avseniku vrniti klofuto z roko, ko pa je videl, da ima v roki nož, je v jezi skočil k Na-dižarju v vežo in je tam pograbil lopato, da bi Avseniku izbil nož iz rok. Ko se je vrnil na dvoiišče, je zamahnil z lopato Smrtna kosa Na Pre val j ah .je umrl Štefan Sušnik, spoštovan posestnik, oče dr. Fr. Sušnika v Mariboru, star 69 let. — V Ljubljani je umrla Marjana Acceto roj. Zadnikar. — Na Lukeževem, onstran Ljubelja na Koroškem je umrl stari posestnik Strah. Dva vloma Dva drzna vloma sta se zgodila pred kratkim v Škof ji Loki. Eden v galanterijski in špecerijski trgovini Ane Polenša-kove v Stari Loki, Pri tem so trgovino skoro izpraznili. — Drugi vlom se je imel vršiti pri gostilničarju Lovrencu Hafner, pa je gospodar tatu pravočasno zaslišal na podstrešju in šel za njim. Tat je pa njega zaklenil v podstrešje in tako neovirano ušel. -o- Nesreča V Ljubljansko bolnico je bil pripeljan Jože Žnidaršič, posestnik iz Bločic ,pri Ložu. Ko je peljal voz desk, se je voz prevrnil nanj in ga zelo nevarno pomečkal. -o- Huda poškodba V Kandijsko bolnico je bil pripeljan Jože Lavrinc iz Vač pri Litiji, ki je delal z nekim kolarjem ptri posestniku Gnav-cu v Starem trgu. Po opravljenem delu sta pila likof. Vino je toliko delovalo, da je prišlo do pretepa in je bil Lavrinc hudo poškodovan. -o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Araer. Slovenca"! PRATIK NIMAMO VEČ! Vsem naročnikom bodisi Družinske aH Blasnikove Pratike sporočamo, da so nam že oboje pošle in z njimi, žal, letos ne moremo postreči več. Prosimo, da čitatelji vzamejo to rta znanje. V zalogi pa Imamo še Mohorjeve knjige za leto 1934, ki so zelo zanimive in jih vsakomur prav toplo priporočamo. Stanejo s poštnino $1.25. ft AMfcRiKANSKI SLOVENEC Petek, IB. decembra 1983 i&MERIKANSKI SLOVENEC frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1M1, laiuja vsak dan razun nedelj, pon«-taljkov in dncvov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in npravai 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 2.50 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto-----—$6.00 Za pol leta____3.00 »strt leta-----------1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1S»1. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offic*: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ For half a year__ For three months___ _$5,00 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year _ 3.00 For three months 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicajio, Illinois, under the Act of March 3, 1879. uspeh zagotovljen! Naselbine, ki še nimajo prijavljenih svojih kandidatov za popularne volitve, naj jste prijavijo čimpreje. Ne pozabite pa, da za prijavo novega kandidata je potrebno, da pošljete zra» ven novo naročnino. To je glavni pogoj za prijavo ali nominacijo kandidata. Zato pa takoj na delo še danes in dpbite enega novega naročnika in prijavite sebe ali kogar želite, za kandidata za popularise volitve v tej kampanji. Prepričani smo, da bo v tej kampanji skušal storiti vsak prijatelj in somišljenik Amer. Slovenca vse, kar bo mogel za čimvečji uspeh letošnje kampanje. AGITIRAJMO V TEJ KAMPANJI VSI ZA "AMER. SLOVENCA"! Bi dal vam najvišje odlikovanje..." Ko so lansko leto priredili v Baltimore enotedensko kam-paiJjo za škofijski tednik, so pridobili člani društva Najsv.. Imena listu v enem samem tednu nad 3000 novih naročnikov in to v enem samem mestu. Krasen zgled! Na glavni seji vseh društev Najsv. Imena je baltimorski škof dejal o agitatorjih za katoliški tisk tako-le: "Prisrčno me veseli in sem hvaležen Bogu, da ima moja škofija tako vnete delavce za katoliško časopisje. Vi ste blagoslov za našo škofijo. Vi ste nosilci Kristusovih idej, razširje-valci njegovih božjih idealov. Vi ste vitezi, na katere mora Liti vsak katoličan ponosen. Vi ste tisti, ki zidate obrambne trdnjave katoliški cerkvi. Če bi pred mene postavili vojake c purkami in moči, ki bi se vrnili z zmago* za domovino v boju, in bi poleg teh postavili vas za odlikovanje, bi dal vam najvišje odlikovanje, kajti vi ste zmagali v boju za katoliški list, ki vodi borbo za človeške duše. Predragi, ostanite vedno taki junaki!" Visok cerkveni dostojanstvenik, škof, je izrekel te besede. Ni jih izrekel tjavendan, ampak dobro vedoč, komu jih v slovenski je izrekel v dobro in korist. Hvale Bogu, tudi med Slovenci imamo take junake in junakinje, zavedne agitatQjrje in agitatorice za katoliško časopisje. Pravi misijonarji so to in slovenski narod v Ameriki jim mora biti hvaležen zato. Dosedanja leta kažejo, da tudi Slovenci v Ameriki lahko dosežemo marsikaj, če hočemo.v Dosedanje naše kampanje za list Amer. Slovenec jasno kažejo, da nam trkih moči ne manjka, da imamo skoro neomejeno polje za agitacija za katoliško časopisje. Toda kar manjka v teh vrstah, je to, namreč, premalo je teh moči. Kolikor jih je, so junaki in junakinje. Toda treba je, da bi vsaka naša slovenska naselbina po Ameriki imela vsaj enega takega junaka (in jo), ki bi šel(la) na delo za katoliško časopisje. Tako pa nekateri delajo, drugi držijo v najvažnejših dnevih kampanje reke križeni. Mnogi so, ki poskusijo, pa ke nalete ra neuspeh pri prvem poskusu, pa omagajo in izgubijo vse navdušenje za stvar. V tem so napačni. Odjenjati od agitacije se ne sme nikdar. Ako ni danes uspeha, pa ga boš dosege! jutri, pa če jutri ne, pojutrišnjem — enkrat gotovo. Saj je znan ona o nekem prodajalcu, ki je šel prodajat v neko hišo gotove stvari. Desetkrat so ga vrgli iz hiše in enajstič je prišel v hišo skozi zadnja vrata, in tedaj so kupili od njega. To kaže, da kder neodjenljivo agitira, ima uspeh. Ne pozabite, dragi agitatorji Amer. Slovenca, da do 31. decembra 1933 šteje vsak dolar bodisi za staro ali novo naroč-to dvojno število (''topelt") glasov. Zdaj je čas, da nabira-h nove naročnike za list Amer. Slovenec in si nakopičite čim večje število glasov. Zdaj imate dvojno priliko. Vse, kar je treba, je, da vsak dan, vsako prosto uro pridno agitirate za Amer. Slovenca. Obiskujte vsak dan svoje prijatelje in znance, in uspeh boste imeli. Zdaj je čas, da si priborite z agitacijo čim večje denarne nagrade in nagrade v blagu, ki so dolo čene v ta namen. Proč s strahom pri agitaciji, češ, saj ne bom nič opravil DOMOVINE SO SE SPOMINJALI New York, N. Y. Na prvo adventno nedeljo, dne 3. decembra, smo Slovenci v Greater New Yorku praznovali našo "izseljeniško nedeljo" z vso slovesnostjo. Klic pripravljalnega odbora za to proslavo "na pomoč poplavljen-cem v stari domovini!" je kakor val zajel vso razsežno naselbino. Newyorska hči hoče pomagati mated Sloveniji v njeni stiski, četudi je sama v potrebi. Pri prvi sv. maši smo slišali pastirski list lavantinskega (mariborskega) knezoškofa, pri drugi pa pastirski list ljubljanskega knezoškofa. Velika pozornost in očetovska skrb obeh prevzvišenih nadpastirjev za naseljence je mnoge do solz ganila. Zvečer pa smo imeli molitveno uro za domovino ter prejeli blagoslov za se in za vso našo domovino in slovenski narod. Prireditve (koncerta in igre) dvorani na Osmi costi so se udeležila vsa podporna društva vseh jednot, zastopana so bila vsa kulturna odgovor: "Že prihajamo!" Rojaki v Greater New Yorku! Kakor ste dali priznanje Slovanu ob tej priliki, tako ga dajte vselej pri njegovih prireditvah, ki jih nikdar ne bojkotirajte, temveč v obilnem $tevilu obiskujte ! Pevski zbor prosvetnega dr. Bled je za svoje narodne pesmi (mešan zbor) istotako žel obilo priznanja od strani občinstva. Tudi društvo Bled smatra vselej za svojo častno dolžnost in obveznost s pesmijo vršiti plemenito nalogo: pomagaj, kjer je pomagati potreba. Kvartet cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Mr. Koprivška je s svojim prvim nastopom (s slovensko in angleško pesmijo) izzval vihar navdušenja. Največjo pozornost pa je obrnila nase naša mlada solistinja, Miss Mary Archu 11, članica cerkvenega pevskega zbora in društva Bled. Njen srebrno čisti glas s primerno interpretacijo, njen prikupljivo skromen, še nekoliko boječ l^astop, nam daje u-panje, da bomo Slovenci lahko enkrat ponosni na svojo mlado pevko. Skromnost je zelo lepa društva in Slov. Nar. Dom. K čednost in jo newyorski Slo- sodelovanju se je prvo oglasilo pevsko društvo Slovan (predsednik Mr. Mike Pirnat) ter je s svojo agitacijo po naselbini (po tajniku Mr. Antonu Svet) opozarjalo rojake na veliko stisko poplavljencev v stari domovini ter tako pripomoglo k veliki |U'deležbi pri slavnosti. Naj omenim, da je društvo Slovan, kar se tiče javnih prireditev, po svojih pravilih precej rezervirano. Kadar pa kliče potreba pomagati narodu v celoti ali v kaki važni potrebi naselbine, tedaj zastavi vso svojo silo in gre na plan za plemenitim ciljem. Ta vtis je menda imelo občinstvo, ko je videlo dolgo vrsto krepkih mož in fantov iti na oder, kakor da gredo reševat z valovi se boreče in na pomoč lcličoče rojake v stari domovini. Zato pa jih je naravnost obsulo z viharnimi pozdravi takoj, ko so se pojavili v sredi dvorane. Mogočna pesem ("Slovan" je zelo mnogoštevilen moški zbor!) je bila kakor odgovor na ono stran silnega oceana materi Sloveni- Seveda ne boš, če ne poskusiš, ako pa hočeš poskusiti, ti jej ji, ki kliče na pomoč; kakor venci znajo nagraditi. Duet Potušek-Pirnat je nastopil izven programa in je bil torej nekak "surprise" za občinstvo. Nič čudnega torej, da sta morala ostati dalje časa na odru, da si jih je občinstvo bolj ogledalo. Mladi harmonikar Mr. Lovro Perenič je tokrat prvič nastopi! na našem odru in kakor izgleda, se bo s svojo harmoniko, ki jo mojstersko obvladuje, kmalu udomačil na osmi cesti. Zelo je prireditev zaposlila kapelnika Mr. Johna Gerjovi-ča, ki je tudi tokrat s tambu-raškim klubom Slovenka in z mladinskim tamburaškim klubom iz Brooklyna sodeloval ter slavnost povzdignil. Občinstvo je oba tamburaška zbora pozdravilo in' nagradilo z viharnim ploskanjem. Iz gostoljubnosti so se za naš slovenski praznik odzvali prvovrstni hrvatski tamburaši "Blozen Bros.", posebno še z veseljem, ker so želeli pomagati s svojim sodelovanjem našim poplav-ljencem. Nalašč za ta večer prirejeno igro je spisal naš neumorni Mr. Andrej Kobal, absolvent Kolumbijske univerze v New Yorku ter tudi sam sodeloval kot režiser in v vlogi očeta, ki za-eno z materjo po dolgih letih samotnega življenja zopet veselo praznujeta sveto noč v družbi svojih sinov in hčera, ki so se ta večer vračali iz Amerike, s "Prajzovskega", iz Argentine ; nekateri srečni, nekateri razočarani nad tujino so zopet našli svoja postarna sta-riša še živa ter sklenejo ostati v očetovi hišici, katera je sicer majhna in skromna, pa ima vendar za vse dovolj tople očetove in materine ljubezni. Igra "Oj hišica očetova" je kratka in krepka in zahteva le malo oseb. Uprizore jo lahko društva, ki nimajo mnogo igralcev. Je pa tako prisrčna, cla so gledalci kar nemo obsedeli in se še zavedli niso v svoji globoki zamišljenosti, da je zastor že padel. Pred igro je spregovoril zbrani brezštevilni množici izšel jeniški komisar g. Trošt, ki je prinesel tudi pozdrave jugoslovanskega ministra g. Puce-lja ter ju gosi o v. generalnega konzula v New Yorku, Hon. liadoje Jankoviča, ki se je o-pravičil vsled bolezni. Ves program je vodil Mr. Leo Zakrajšek, ki je v svojem pozdravnem govoru povdarjal pomen izseljeniške nedelje, katero po naselbinah praznujemo obenem z jugoslov. državnim praznikom ujedinjenja Srbov; Hrvatov in Slovencev v eno državo Jugoslavijo. Vse stroške te slavnosti smo krili z doneski garderobe in kuhinje, prostovoljno vstopnino pa smo poslali brez vsakega odbitka ljubljanskemu škofijskemu ordinariatu v korist poplavljencev z željo, da se tudi druge naselbine po Zdr. državah spomnijo s kakimi prireditvami ter pomorejo težko prizadetim rojakom v stari domovini. Naj živi naša mati Slovenija skupaj s svojima sestrama Hrvatsko in Srbijo kot enakopravna v skupni hiši Jugosla- znane ceste in slovenske postaje in ve, kako je treba voziti, da se srečno prevozi vse žamete in zapreke v tem času. Delujmo torej z združenimi močmi, da bo naš maršal-vlako-vodja, ob koncu kampanje prav na vrhu liste. Ako bomo to storili, se bo naš vlakovodja z veselim ponosom počutil zadovoljnega, ker bo spoznal in videl, da zna slovenski narod ceniti njegovo težko delo, ki ga je imel, ko je hodil in se vozil od postaje do postaje. — Zeleč v tej kampanji obilo uspeha za razširjenje katoliškega liista A. Slovenca, pozdravljam vse naročnike. Frank Lauivich --0- "New Deal" kampanja je napovedana, pripravite se! Tako se agitira! Iz zapa-Ja nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: ;'Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak naskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"! vi,] i! Poročevalec. Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! ZA POŽIVITEV KAMPANJE ZA LIST A. S. Chisholm, Minn. V listu Amerikanski Slovenec vidim vaš ekspresni vlak, ki hitro vozi širom, Okoli slovenskih naselbin po Ameriki in pobira okoli rojakov kurivo in mazilo, ki ga potrebuje, da v tem mrzlem času kje ne omaga. Da bo pa več zanimanja v tej kampanji za list A. S., hočem tudi jaz nekoliko pomagati. Ako nimate še častnega maršala za mrzlo Minnesoto, si jaz predrznem imenovati našega maršala. Na tem mestu imenujem, da naj bo naš častni min-nesotski maršal, oziroma vlakovodja, starosta slovenskih gg. duhovnikov, velečastiti g. mons. Rt. Rev. Martin Bilban. Temu našemu vlakovodji, so najbolj KAJ PIŠE NAŠ ROJAK IZ KANADE t Montreal, Canada Prosim vas, cenj. uredništvo, da natisnete par vrstic v list, da bodo rojaki po slovenskih naselbinah v Ameriki vedeli, kako se imamo novopriseljenci tukaj v Kanadi. — Znano je vam dragi rojaki v Ameriki, da je Amerika ustavila priseljevanje, zato se nas je precej Slovencev priselilo v Kanado. Tukaj v Montreal nas je približno do sto Slovencev. Med temi je nekako kakih 15 družin, ostali pa smo skoro večinoma fantje. — Delavske razmere so tudi tukaj j ako slabe. Nekateri delajo še precej dobro, drugi zopet po 2 do 3 dni na teden, zopet eni pa sploh nič. Preteklo poletje je bil pri nas č. g. župnik iz Detroita, ki nam je bral sv. mašo in nam pridigal. Tista dva dni, ko se je č. g. mudil pri nas, smo se tako veselo in zadovoljno počutili, zlasti ker smo imeli priliko poslušati pridigo v slovenskem jeziku. Sedaj smo pa spet otožni in žalostni, ker ne slišimo več božje besede v milem materinskem jeziku, ker moramo hoditi k sv. mašam v francoske ali angleške cerkve; nekateri pa sploh nikamor ne hodijo. - Posrečilo se mi je dobiti enega novega naročnika in vam ob enem s tem poročilom, pošljem denar. Upam, da če bom agi-tiral naprej, da se mi posreči da dobim še katerega. Pozdravljeni. , Kanadski Slovenec -o- Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? DETROITSKI DOPISNIK SE OGLAŠA Detroit, Mich. Že zopet se oglašam v cenjenem listu. Ni sicer posebno veliko novic ,nekaj se je pa vseeno nabralo. — V nedeljo 3. dec. je tukajšnja hrvatska fa-ra obhajala 10-letnico svojega obstanka. Ker smo Slovenci tudi veliko pripomogli k ustanovitvi te fare, smo bili seveda tudi povabljeni da se njihove slavnosti udeležimo. Udeležili smo se pri deseti sv. maši z zastavami; društvo Marije Pomagaj in pa dr. Najsv. Imena. Zvečer ob 9 uri se je pa začel banket, ki je bil dobro obiskan, nato govori in godba. — Rev. Oskar Shuster, hrvatski župnik, je v lepih besedah na krat- ko naslikal in razložil farno zgodovino, s kolikimi težkoča-mi je začel faro. Prebral je tudi pisma, ki jih je prejel od radikalcev ob začetku fare, ki so mu pisali, da sploh "popa" ne potrebujejo. On se jih pa ni ustrašil. Le naprej je deloval v prid svojih rojakov in sedaj je ponosen na svoje delo desetih let. , Naj še sporočim par besed o kampanji. — Tukaj vam pošiljam naročnino za enega novega in enega starega naročnika. Stvar gre res počasi naprej, ker so nekateri komaj pričeli delati. Kljub temu kličem Johnstownu na korajžo, to se reče "auf biks" po štajersko. Saj vem, da boste uganili, koga mislim. Vprašujem se pa, ali je mesto Johnstown sploh na zemljevidu Združenih držav ali ne ? Niste se še sploh nobene kampanje udeležili. Ja, sedaj pa morate že stopiti na noge. Kandidata za maršala Amerikanskega Slovenca imate tam, polje je pa tudi veliko, saj imate tisoče Slovenskih družin, torej lepa prilika za delovanje za katoliški list. Samo to glejte, da vas Detroit »4 bo "bital". Ce bi nas pa slučajno vi bitali, bomo tudi to sramoto preboleli, jaz še posebno, saj sem že vsemu vajen. Cc tako pridem v kako hišo, pa mi gospodinja reče, da jo boli glava, tedaj še nekoliko poagiti-ram. Ce se pa katera nad menoj zadere, da jo vse boli, tedaj jo kot pokorni sluga takoj uberem iz hiše, ker s takimi ni zdravo češenj zobati. — Se torej priporočam, da bolj milo z menoj postopate kadar pridem okoli kolektat. Če se mi bo pa pri tem poslu kaka nesreča pripetila, bom pa že sporočal. Društvo Marije Pomagaj se tudi že dobro pripravlja na 10 letnico svojega obstoja, katero mislijo slovesno praznovati v nedeljo 7. jan. prihodnjega leta. — Igralci dramatičnega kluba se pridno vežbajo za igro tri dejanko "Pogodba." Igra bo zelo zanimiva in kratkočasila in kdor je ne bo videl, ga bo do smrti "grevalo" zakaj je ni prišel gledat. — Rev. Paschal Esser nas je tudi obiskal. Vodil je namreč pri nas tridnevnico (Dalje na 3. strani) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (60) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS A j* Prijazno je sijalo jutranje solnce iti sipalo svoje bogate žarke na številne zbrane viteze pred .okraiemm baldabinom na grajskem dvorišču. Vi te* i so bili v polni opremi, tako tudi konji, ženske so se pa praznično oblekle. Vse je bilo v pričakovanju, da prisostvuje redkemu priaoru dvoboja med tujim vitezom iz neznane dežele, Amerike in Sirom Maludom, princezinim zaročencem. Na vsakem koncu dvorišča je bil šotor, katerih vsak je bil v drugačnih barvah, ki so pomenile dve stranki. Zelena in zlata barva je bila znak Sir Maluda. srebrna in modra pa za Jimm? Blaka. Dva oborožena viteza sta stala pred vsakim šotorom kot straže. Zadnje minute pred začetkom dvoboja se približujejo, nasprotnika se mrzlično pripravljata, trobentači pa že čakajo na znak poveljnika. V notranjosti srebrnega in višnjevega šotora je Blake izvajal zadnje vaje pod poveljstvom Sir Riharda, kije bil njegov drug in mu je dajal še zadnje nasvete. Prostor zunaj se je polnil. Princ je nato pogledal proti solncu, nato nekaj pošepetal vitezu poleg sebe in ta je dal znak. Trobente so se oglasile in med navdušenim pozdravljanjem sta prijezdila Sir Malud in Sir James. Pozdrav je naraščal vedno bolj in dosegel svoj vrhunec, ko sta viteza prijezdila proti princu, ki je sedel pod baldahinom. Štirje vitezi so dvignili svoje meče v pozdrav princu, ki jih je navduševal, da se srčno bojujejo. Blakov pogled se je vstavil na princezi, ki je mirno sedela poleg svojega očeta. Princeza pa ni gledala nanj, niti ne na Sir Maluda. ^p^oooooooooooooooooooooooooo-ooooooooooo j POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 12—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto ............... ra obnovitev moje naročnin* asa "Amer. Sloveica". Ime Naslov Mesto k 000000000000000000000000000 ooooooooooo* Petek, 15. decembra AMERfRANSKI S'LoVEMŽC tJtran 8 flwiiiu inning OOOOOOOOOOO OOCXX Družba (MKKKKXKKKHKKKNKI HJOitnm /it raka v Havana, Kulm, in ■/. bolnico i a i.džnv lKil>y/.r;i in rak« v T'hlladclpMji. Po-ivilinan.ii; in dia«iK«a. /SUt'avUenju akutnih in km'HArub laitej.ni nUMMKA SAMO I'D m>c,ovor;i.:. 55 E. W-.-hii.Mim m. f'Mrcm'lM . >;"He 2705 TRli. V CHAW: STATU 7381 Stanovanje: Zvefer ml ii. -8. uw. 4*3« \V<*t Orn.ak ltd.. Cliit-a:^.. Ill Tel. Olrctw m. Joliet, 111. Čas beži v neskončno večnost. Ptice so nas že davno zapustile in odletele v tople kraje na jug in s seboj odpeljale svoj zarod, da ga obvarujejo pred mrazom ki bi jim gotovo uničil njihovo mlado livl.jenje v teh krajiir, ker ptičke niso vajene naše hude zime. Poiskale so si torej varnega toplega zavetja tam na jugu, kjer bodo čakale prihodnje pomladi. Takrat se zopet povrnejo v svoje stare domove kjer bodo nadaljevale delo svojih prednikov, gradile gnezda in vzgajale svoje mladiče. otrok.zavarovanih pri DS1), je ravno sedaj lepa prilika. Ravno sedaj potuje velikanska ladja na širokih valovih in prav poceni natovori stare in mlade. Nje kapitan čaka nekje in posluša na radio aparat, od kje bo zopet kdo poklical na pomoč, da takoj prihiti, pomaga in reši potapljajoče ter jih pripelje v varno pristanšče v objem prisrčnega variha DSD, kjer dobe pomoč in okrepčila. — Z bratskim pozdravom. Philip Živec, gl. podpr. DSD. "iiMiiiiiBiiniaiiiiipiiiiiMiniiwiiiiia-raiaa'i'nWiiiiianiiiiwiff1 Ko človek premišljuje to čudovito božje stvar.jenje, kako se irevne živalce trudijo da preskrbe vse potrebno za svoje potomce, jih varujejo in jim kažejo pota da tudi te dosežejo svoja mesta, se čudom čudimo. — Dragi sobrat je in sosestre DSD. Nehote morda se ob tem premišljevanju vprašamo sami ; Kaj pa mi?... Ali smo storili svojo dolžnost? Ali smo preskrbeli zavetja svojim otrokom? Ali smo jih, kako; bi jih morali, pripeljali v varno zavetje. da jih mraz časovnih razmer ne pokvari. Na vse to nam kaj lepo odgovori ravno prej navedno premišljevanje ljubljenih ptičk. Od njih se moramo učiti in jih posnemati, da tako tudi mi preskrbimo svojim otrokom dobrega varuha, ki jih bo spremljal in varoval. In ta prijatelj in varuh je naša slavna organizacija Družba Svete Dru-line ki kliče in vabi vse. otroke katoliških starišev, ker jim je potreba preskrbeti dobro mater, ki jih bo vodila po pravi poti življenja, jim delila v potrebi in bolezni podporo, jih opominjala in učila spoštovati vero in narodnost svojih prodnikov. Ako torej še nimate svojih Dopisi lokalnih društev V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku PARIS 17. februar, 17. marca lie De France 16. dec., 13. jan., 3. febr. CHAMPLAIN 30. decembra, 20. jan. Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente Sraidh, J&A& 306 N. Michigan Av®. Chicago, 111. DR. J. E. ilRSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 --8 zvečer izvzetnši oh sredah. Uradni telefon: Canal 4913 Reziclenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU, ■IIIUKl!!HI||!il!ll!ifl3'liK^ IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠTEV. 17, DSD. Ottawa, III. Cenjene članice omenjenega društva. December se je približal, zato vam naznanjam, da se vrši v nedeljo popoldan ob 2 uri letna društvena seja in volitev odbora za'prihodnje leto. Upam, da se boste udeležile te seje vse članice, ker je ta seja ena izmed najvažnejših tega leta. •— Prosim ne pozabite in pridite vse. — Na svidenje na seji v nedeljo 17. dec. — Pozdrav vsem članicam. Josephine Bradish, tajnica. -o-- IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 5 D.S.D. Ottawa, 111. Bliža se konec leta in tako tudi naša zadnja mesečna seja v tem letu, na kteri bomo volili odbor za prihodnje leto. Prosim, da se vsi udeležite, te seje, ker imamo veliko za urediti. -— Seja se bo vršila v sredo, 20. decembra. Naj se noben sobrat ne izgovarja, da ni vedel, da ima društvo sejo, ampak kar mogoče vsi pridite, da tako lah- PREJELI SMO Mohorjeve knjige ZA LETO 1934. 1. Koledar za leto 1934. 2. Slovenske večernice 86. zvezek. , 3. Jetika. 4. Naše morje. 5. Življenje svetnikov. 6. Mutasti greh. Letošnje Mohorjeve knjige 30 bolj zanimive kakor kedaj prej. Velike vrednosti je knjiga, Jetika iz zdravstvenih opi-rov. Vse knjige so ilustrirane z lepimi pestrimi slikami. Pišite takoj po nje, dokler so v zalogi. Stanejo s poštnino vrecl: $1 o 2: S KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. RDM! SLflVEIfl! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene? zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedflj je to zna metre, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —• 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8 :->0 zvečer. SLOVENCI V JOLIETU POZOR! Podpisani sporočam., da vodim že od sppmladi edino Slovensko mlekarno v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjama se priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje! Charles A. Koleto SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street. Joliet, 111. Phone 9133 Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAMCH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen L 1895, Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON office Hours at 3724 West 26th Street 1:30■■■■■■3:311 C;S» S :30 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Csrmak Road 4:01—6:00 p. m. Daily Tel. Cannt 9G91-—9685 Wednesday & Sunday by appointment only. UrsuleiKa Tel.: Crawford MJO If no answer—Call Austin 3780 Joliet, Iliinoi* Tel. v uilidu: Canal 8601—(IDIM BR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak R<1„ Chicago, ill. Uradne ure: 0 -1li dun I 1 r. pop., in 6—b Kvečor—v četi tek, j;elek la ,>nl) 'Ho. 1VAIJKKGANSK1 CHAD 4B na 424 •— 10th Street 'liul na domain uradu: Ontailn 7213 Ordinirn v pimdeljek, tor»k ; (v »redo samo dopoldne.) 1)R. RAY OLECH, DENTIST Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od v. ;.-jtilr:tj do & yvyevr. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1SS8 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Ca«sd WM-mS Proslavite Božič ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards) Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic, kakoršnih doslej še niste imeli priliko videti. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo, v katero se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s spoštnino vred Naročajo se od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1349 WEST CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS ,T!nSr*ii I AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 15. decembra 1933 ,< Jurij Kozjak SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič. To videti, raste kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper orožje kmečko in razdražene sršene, morali so se umakniti in otepati zabuhle obraze pred sitno, jezno živaljo. Solnce se zakrije. Mrak nastopi. Turki se utabore na griču pred cerkvijo; videlo se je, da ne mislijo pustiti ubogih ljudi. Ti pa so bili za zdaj oteti, ali imeli so živeža komaj za to noč, vode celo nič, kajti največ jih je bil pripodil Turek s travnika, da niso mogli ničesar vzeti s seboj. Kaj bo jutri? Kaj to noč. ako Turki napadejo obzidje? Črna noč se je raztegnila nad ubogo, potrto kranjsko deželo. Ne ene zvezdice ni bilo r.a_nebu, vse so bili zakrili gosti oblaki, kakor ne bi hotele gledati obupa in žalostnega stanu slovenskih prebivalcev. Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Okoli in okoli, kamor se je človek ozrl, ni videl drugega kot ogenj, gost, svetel dim, ki se je počasno valil proti nebu. Tam so s plamenom gorele lesene, s slamo krite kmetiške koče; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi bila gasila, kajti pobegnil je vsak ali v gosto hosto ali v kameniti gospodov grad ali v cerkev, da bi otel svoje lastno življenje. Turki so bili po planicah razpeli svoje šotore, da bi o zori zopet ropali, klali in vezali ujetnike. Dvojno vpitje se je razlegalo po zemlji in je donelo proti nebeškim oblakom. Prvi je bil divji krik ljutega Turka, ki je cedil svojo krivo sabljo krščanske krvi in komaj čakal jutra, da bi jo nanovo prelival. — Drugi krik je bila žalostna, mila molitev tlačenega, zapuščenega Slovenca, ki morda ni tolikanj sam zase Boga prosil kakor za svoje otroke, da bi jim Bog ohranil staro domovino,' staro zveličavno vero. DVANAJSTO POGLAVJE Tepejo ga nadloge: Glej na lojtri je visel. N a r. pesem. Peter Kozjak je bil, kakor smo že omenili, pobegnil v hosto. Kmalu je bil čisto sam. Najrajši bi bil prišel domu, na svoj trdni grad, kjer je imel visoko ozidje, iz rezanega kamena zidano, in stolpe, katerih še nikoli ni bil sovfažnik v pest dobil, kar je pomnil človeški rod v gradu in okrog grada. Ali slabo je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega grada, ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel, kod hodi in kam gre; to je gotovo, da je bil Peter, ko se je zmračilo, spehan in shojen ne daleč od tam, kjer je zavil proti svojemu domu. V sredi hoste, kake pol ure od poprej imenovanega kraja, kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro selišče pri malem potoku. Bila je to lesena hiša in mlin. Mlinarja so imenovali, kakor ga še dandanašnji imenujejo, Breznika, ker je njegov dom stal v sredi brezja. Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu zavrta, vse je bilo zapuščeno, vse tiho, samo voda je vrela čez jez in šumela po ozki strugi naprej. Pod podstreš-kom je bil kup listja zraven neokretno iztesa-nega lesa, kakor ga je bil pustil lastnik Breznik, ko je nastiljo z vračal. Tu sem pride Peter ves zdelan. Mrak se je delal, zato se uleže v listje pod podstrešnikom. Zares slabo prenočišče gospodu z grada, ali nevarnost in nesreča zravnata vsak razloček med kmetom in plemenitašem. Komaj se zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče. Rokave je imel krvave in nosil je dolg nož v desnici. Pogleda skozi oknice v hišo, ali ker je videl, da je vse pusto in samošno, zavije jo proti skednju. Peter spozna — cigana. Hotel je odkraja vstati iz svoje postelje in oglasiti se staremu znancu; ali divji pogled izpod ciganovega čela ga ostraši. "Ko bi se maščeval nad menoj, da mu nisem v štiri in dvajsetih urah pomagal iz kloštrske ječe?" mislil je Peter. — "Bog vedi, ali je kri, ki mu orožje in roko rdi, tekla od srca turškega ali slovenskega?" In Peter diha natihoma in se ne gane v listju. Cigan pa se malo ozira okrog, govori med zobe nekaj sam sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre noter. Lestvica je bila prislo-njena na oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi med dišečimi, suhimi cvetlicami ležišče, za cigana še predobro. Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po stezi proti samotni hiši od vasi sem. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so to Turki z glavo in peto. Poskačejo s konj, privežejo je k plotu in gredo proti skednju. Tudi velik, kosorep pes je hodil ž njimi. Eden je stal tako blizu Petra, da bi ga bil ta lahko prijel za široke rdeče hlače. Sreča, da je pes iskal in vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov nos precej zasledil skritega Petra. Oh Bog, in kaj bo potlej, dejal je Petelin jel je — kar že dolgo dolgo ni storil — jel je moliti. Turki so iskali suhega sena za svoje konje. Zato precej gredo gledat na skedenj, in ko zagledajo lestvico prislonjeno in veliko mrve na odru,zlezeta precej dva gori po lestvi, da bi nametal sena za konje. Zbudi se cigan v mrvi in zagleda Turke na lestvi. Vendar ni ga pretresel strah, kakor skritega Petra odzdolaj, ampal< vstane pokonci in, nagel ko strela, odpahne prislonjeno lestvo, da loputne s treskom po lesenih, trdih tleh. V tem trenotku prileti pes bliže, zavoha ubogega Petra v listju in začne nemiljeno natepati in lajati in zaganjati se v njegovo nogo. Proč je bilo s Petrom, že ni od straha vedel, ali živi še na tem svetu ali ga je že konec. Turki na skednju, ko zaslišijo lajanje zunaj, popuste cigana na mrvi, mrvo in svoja dva ranjena tovariša, ležeča z razbito glavo pod dolgo, težko lestvo, misleči, da so jih zasačili deželani. Ko pa vidijo, da se pes 16 v listje zaganja in da človeško nogo čuka, izvlečejo preplašenega moškega ježa. Prepustivši ga psu, ki je postal še predrz-nejši, ko je videl, da so gospodarji njegove volje, pomagajo Turki najprvo svojima ranjenima tovarišema na skednju na noge. Ali cigan je trgal deske iz stene v svislih in jih metal na nje. Morali so torej pobegniti iz skednja brez mrve. Eden naloži napol živega Petra ter ga vleče h konjem, drugi pa zapali poslopje, da bi tako ukrotili in uničili svojega drugega sovražnika, cigana, kateri jim je glave razbil, samemu pa niso mogli priti do kože. Pa preden je plamen švigal okrog strehe, raztrgal je na drugem oglu cigan steno, skočil na zemljo in Turki ga zagledajo, ko se jim je že daleč iz mraka kro-hotal, žugaje s pestjo. (Dalje prih.) -o- ilRITE "AMER. SLOVENCA"! COLUMBIA PLOŠČE 25085-Cingel congel So' ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. ŠubelJ ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ...............................75e 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Subelj.........j...............................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem. Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj.....75c 25101-F—Bleski valovi, valček. Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj .....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin. harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše.............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, K« dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................-75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo,, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....75c 25126—VetrČek po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio '.............................75c 25129—Gozdni valček, Veseii godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c /-OO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU? Iz predavanja A. Tomec-a. -OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c 25134-F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136-F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c j 25138-Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139-Kadar boš ti vandrat šu . . duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — NaroČila blagovolite poslati na-ri»v