Gosnodarstiro. VAŽNOST P-ERUTMNARSTVA ZA NAŠE NARODNO GOSPODARSTVO. Naši gospodarji se aavadno ne brigajo maogo za perutaiaarstvo, teinvcč prepuščajo to dozdevao aezaatuo paaogo doaiače živinoreje svojim žeaam, katere pa ji kot površne računaricc tudi ae posvečajo oae pazljivosti, kakršao zasluži v resnici. Gospodiajam zadostuje aamreč popolaoaia, da iaiajo dovolj jajec za dom, da zakoljejo od časa do časa kako kokoš ali peteliaa ia da prodajo prekupovalki, kadar pride v bišo, jajca ia perutnino, ki jim je odvee, pa so zadovoljne, da je le vedno nekoliko drobiža pri rokah za skromae kuhinjske potrebščine. Perutaiaarstvo pa je ravno zaradi tega pri aas aeznataa gospodarska paaoga, kcr ne daje ia tudi dati ae more zaafsljivih dohodkov, kakršai bi se zamogli doseči v razmeroma veliki maožini zlasti z unrno zasnoviano rejo. O izvozu pBfirtninarstva. V podkrepitev te trditve aaj nami služi dejstvo, da se je leta 1922 izvozilo iz aašc kraljeviae žive perutnine za 19,676.143 dinarjev, zaklaae perutaiae za 13,254 dinarjev, jajcc pa celo za 267,600.00 diaarjev, lorej vsega v skupni vrednosli 330,522.528 dinarjev ali ene milijardc 322 inilijoaov 90.112 kron, dočim se je izvozilo tega leta živih goved za 256,768.125 dvnarjev, govejega aiesa pa za 48,825.211 dinarjev, skupaj torej v vredaosti 305 aiilijonov 593.333 diharjev. Ker tedaj fcta 1922 \rednost izvožeaih živih ia zaklaaih goved ni dosegla vrednosli izvoženiih pridelkov iz perutninarstva, uiarveč jo je vrednost teh presegla za skoraj 25 aiilijoaov dinarjev, sineaio pač reči brez vsega pretiravanja, da je za našo kraljevino pcrutaiaarstvo glede trgoviaske bilaace posebae važiiosti. Pripomniti pa se se mora, da iaia iz perutaiaarslva korist tudi najmanjši poscstnik, da eelo viaičar, aied tem ko imajo dohodke iz goved^oreje posebao iz (pitanib) rejeaih goved pred vsem le večji posestuiki. Vredaost celokapnega izvoza iz naše kraljeviae je znašala kla 1922 tri aiilijarde 71 milijoaov ia 500.000 dinarjev, pri čemer je bilo perutiunarstvo udeleženo z aič manj aego 9.29 odstot. ali skoraj z 10 odstolki. Koliko se je porabilo jajcc in perutninc doma na kmetih, po mestib, letoviščib. kopališčih itd., pa6 ni lahko ugotoviti aatančno. Recimo pa, da se je povžilo v domovini le dvakrat toliko, kolikoršna je bi!a vredaost irvoza pridelkov iz perutniaarstva, tcdaj vidimo, da jevrglo perutninarstvo iknietovalmiii črez 991 milijonov ali skoraj eno cclo milijardo dinarjev. Uradno štetje pcrutniac. Po uradnem štetju, ki se je vršilo dne 31. jaauarja 1921 je bilo v .Jugoslaviji 13,331.017 kur, 742.563 gosi, 630.948 rac ln 371.538 puranov, skupaj torej 15,076.150 komadov. Sloveaija je bila pri teai udclčžena z 1,012.278 kurarni, s 14.980 gosmi, s 12.964 racami in s 17.424 pnranii; skupaj tcdaj s 1,057.646 koanadi perutaiue. Srb o perutninarskih razmcnah v maši knaljevini. O perutninarskih razmerah v aaši kraljeviai st1 nahaja v št. 4 tedaika «Težak« z dne 28. januarja 1923, kot glasilo srp.,kega poljoprivrcdaega (km^tijskcga) društva v Beogradu pod naslovom:. «0 aašeai živinar- stvu« jako zaninuv članek, ki sc glasi doslovno. «Perutniaarstvo je važna paaoga našega narodae-ga gospodarstva in i§ra v njem vidno vlogo, ki pa boše večja, ako nru bomo posvečali vso pozoraost ia kadarbonio jeajali sruatrati jo za postransko aialo paaogoživiaorcje. V dokaz temu aaj nata služijo podatki o iz- vozu žive ia zaklane pcrutniac, jajec, gosje masti in perja. (Ti podaiki za lcto 1922 so navedeai razen oaih o izvozu gosje masti ia perja že avodoma). Iz tega sc jasno vidi, — pravi pisatelj članka aadalje — važaosi pcrutaiaarstva v aašom aarodacai gospodarstvu. Priptiniaiti pa inoramo takoj, cla se aam je za loliki izvoz pcrutnine ia pcrutuinskMi surovin zahvaliti preje aizki valuti našega diaarja, kakor pa kakovosli naše perulnine. Priznati naaireč moraaio, da le-ta ni L-kJn«, kakoršna bi zaiuogla in mooraUi biti. Nimamo še čistc pasme perulainc, vsajcne v scverni in južni Srbiji. ampak proizvode križanja razaih pasem. Naša pcrutaina še prenočuje po leti ia po zimi poti vedrim acbom. Tudi glode hraae se jo prepušča samo sebi. Vsa ta in še irmogo drugih dejstev vpliva na kakovost aaše perutaine. Ravno tako je s trgoviao z jajci, ki igra — kakor smo slišali — važao vlogo pri izvozu ptTUtniaskih surovin. Trgovina še aima dovolj solidae (zaaesljive) podlage. /-ko bomo prepuščali perutainarslvo šc aadalje sa-memu sebi in jc še aadlje smatrali za aezaatno panogciživinor<?je, ne bonvo ga povzdignili, marveč izgubili bomo tržišča, ki smo jih dobili sedaj vsled si'e razmer. S popravkom aašega dinarja padt'1 bo aaš izvoz perutnine in penitnin.skih surovia, ako se ae pobrigamo, d',\ povzdigncmo j.frutninarslvo f iin prcjc. To pa bo v škodo ljudshu ia državi. Zatoicj mu posvcčujmo vso ono pozcrnost, kakoršno v resni>'i zasluži; svesti si moramo biti njcgovc važnosti in zastaviti moramo vsc svoje moči, da ga povzdignemo čimpreje in ičmbolje ter oclslranimo vse zapicke, ki zadižujejo ajegov prospeh. Bolžnost nuših i/Jclanih }.<oseslnikov, kmetijskih društcv.in gospodarskih zadruj.'; kakor tudi vseh prfasvctaib delavcev j:*> dcžcii je, da naš narod neprenchonna podučujejo o piiavilnein ir! dobičkancsnem 'j»rutninarstvu. Miiiislrslva za knulijslvo dolžnost pa aiora bili, dn osruje širom aaše cflc kraljcvine čim več rejskih poslaj za peiTitnino, od koder bi dobivalo ljudstvo plemoaske živaii. Saaiostaai (žnpnisča), okrajae ia okrožae kinetije s svojimi posestvi bi aam zamogli biti aa prijetao uslugo za perutniaarske postaje. Maeaja smo celo, da bi bilo za sedaj ptitrebno ustanoviti tudi nižjo perutaiaarsko šolo. Oskrbljeai z zadostaim številorn rejskih poslaj za perutniao ia s prav živahno propagando s ciljem, da so ljudstvo podučuie o umiieia pcrutniaarstvu, zarnogli bi — o tem smo prepričaai — povzdignili to aašo gospodarsko panogo lahko ia hitro aa potrebao višino, kar bi bilo velike koristi za aarod ia državo.« V tem članku j« povedaao dovolj in vse' Vzdrževanje rejskih postaj. Kot najuspešaejše srcdstvo, da se naglo povzdigr.e p>erutaiaarstvo aa deželi glede kakovosti pa tudi po šttvilu, je sinatrati v rcsnici pred vsem ustaaovitev iu vzdrževanje rejskih postaj, ki imajo namen, oddajali gospodiajam plemeasko perutnino ia jajca za valjenje. V oaieajcaih, z zaklopnimi gaezdi urejeaih postajah posptšuje naj pa se le reja takih perutaiaskih pasem, oziroma plemea, ki so krajevaim razmeram prilagodeae ali kakor pravimo po dumače samorodne. DrušKo za varstvo ia rejo živali v Celju je žo spomladi kta 1900 uslanovilo v imeaovaaem niestu zuvod za rejo domače štajerske kure, po prcselitvi v Maribor pa je uredilo tak zavod aa tukajšnji sadjarski in viaarski šoli. Tega leta (1903) je bilo aa Slov. štajcrskeai že 25 rejskih dvorcev. S posredovaaj^m štajerske Rmclijske družln^ se ]e razdelilo od lela 1903 do 1917 nič aianj aego 1651 peteliaov, 2C03 kokoši in preko 10.000 jajec za valjenjf, torej povprečao na kto po 110 p-etelinov, 133 kokeši in 666 jajec. Uspeh tega dclovanja je bil očividen, kajti ni je bilo skoraj nobene vasi več, kjer ae bi bilo najti posamczaega ali celo več dvorcev z izključao samorociaimi štajerskhai kurami, ki so se aašim gospodinjam ia go spcKlarjem zaradi pridne nesnosti ia izvrstaega aiesa izredno priljubile. Tekom dolgotrajae svetovne vojae pa, k« sc je bioz obzirno zaseglo konje, govejo živino, seno in žito, začcl se je zastoj v do ledaj lepo razvijajoči se kurjereji, glede kakovosti kakor tuii glede števila. Rejske postajc so morale \sled pomanjkaaja hraae ustaviti svoje do- lovanje. Zvesto svojemu geslu «Na domačo grudo k domaio kuro!« bo društvo za varslvo ia rejo rivali v Mariboru tekom prihodnjih dai ožiulo, odnosao ustanovilo 5 pcrutninarskih postaj in sicer tri v aiestu, 2 pa v bliiaji mestni okolici. ki bodo oddajale jajca rujave, grahaste in be!e domače (šlajersko-zagorske) ter sulmdolske kokoši za valjeaje, to pa s primernim poviikom ria tržne ceae, oziroma proti zameajavi in s primerrrm naplačitom. Gospodiajc! Bliia se čas, feo boste nasajak1 svoje kokoši. Posliižujte se prav pridno te izredao ugodae in koristne aaprave za povzdigo doniačc kuroreje in izboljšanje svojih dohodkov. V kateri trgoviai se bodo oddajala oziroma zamcisjavala jajca za valjeaje, o tcai bo poročal «Slov. Gospodar« v prihodnji številki. Franc rirnat, drž. viš. živiapzdravnik. Maribcreko sejmsko poročilo. Na sejm dne 26. svečana se je prignelo: 11 konj, 5 bJkov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta. Skvrpaj 423 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13 do 16.25 dinarjev, poldebeli voli 11 do 12.25 din., plcmenski voli 10 do 11 clin., debele klavne krave 11 do 12.50 din., plemenske krave 10 do 11 din., krave za kiobasarje 9 do 10 din., molzne Icrave 11 do 13.25 din., breje krave 11 do 13.25 din., mlada živina 11 do 12.50 din. Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telic 19 do 20 din., telečje meso 28 do 32 din., svinisko pneso sveže 30 do 40 din. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg gcvejega mesa I. 25—27 din., II. 22—24 din., III. 19—20 din. Prvovrstna teletina je po 26—30 dm., II. po 24—23 din. Svinjsko meso je po 30—40 din. Konjsko meso_ 1. po 12—15 din., II. po 8—IO din. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 clin., 1 kg goveje kože 15—20 din.r telečje kože 30 din., svinjske kože 11.50—12.50 din., gojnjega usnja 120 din., podplatov 80—125 din. Perutnina: 1 majhen piščar.ec 31 din.r 1 večji piščanec 40 diru, 1 kokoš 55—75 din., 1 raca 75 din., 1 gos 100—132 din., 1 puran 110—200 din... 1 domač majhen zajec 10 din., 1 večji zajec 45 diru Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter rrdeka 3.50—44 din., 1 liter smetane 15—18 din.r 1 kg surovega masla 50 din. JaboHca so po 6—10 din. 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, Kjvsa 3, koruz'.3.50, prosa 4, ajde 3, navadn^a fižola 5—7, groha 16. leče 14 din. Mlevski izdclki: 1 kg pšenične moke št O 6.50 din., št. 2 6 din., št. 4 5.75 din., št. 6 5 din., št. 7 4.25 din., 1 kg prosene kaše 7.50 din., ješprenja 6.25—7 din., otrobov 2 din., koruzne moke 44 din., koruznega zdroba 5—6 din., pšeničnega zdToba 7 din., ajdove rrsoke 7—8 di.n., kašc 7 din. Krma: 1 q sladkega sena 80—100 din., ovsene slame 80 dia. Kuriva: 1 kub m trdih drv 200 din., mehkib drv 175 din., 1 q trboveljskega premcga 42—45 din., 1 q velenjskega premoga 27—30 din., T Icg oglja 1.50—2 din., 1 kg koksa 1—2 dii\. UMETNA GNOJILA ZA TRAVNIKE. Naša živina redrvo gladuje, ker nima dovolj hrane. Naši iravniki dajo povprečno 10 čo 18 meterskih centov sena na 1 oraiu in to je zelo malo. Dobri travniki morajo dati tri- in tudi štirikrat več. Da je žetev tako siaba, je edini vzrok, ker ne nudimo travnikom nikdar potrebne hrane. Redno pa^ gnojimo krompir, »crurzo, žito, deteljo itd., ker bi te rastiine ne uspevale in ne donesle prideJka, ftko bj jih ne gnojili. Ravnotako je s travniki. Mi moranvo travnike gnojiti, ako hočemo, da nam donesejo dober bbrodek. Travnik ni mobna krava, od katere se zahteva obilo mleka, pa se ji ne da jesti. Travniki so velike važivosti, ker: 1. s travnikov dobivamo pofrebno knmo za našo živino, 2. s travnikov dobivamo ceno krmo, 3. s travnikov dobivajo oranice potrebno hrano, ker pride hrana, ki se nahaja v senu, v obliki gruoja na gnojišče in s tem gnofjem gnojimo njive, hranimo rastline, da rvam donesejo p>ovoljen pridelek. Potemtakem je prisiov pravilen: »Travnik, mati oranice«, ker če imaš več sena ne travniku, zamoreš bolje hraniti žlvino, moreš si držad več živirie, in čim več živine in hrano, tem vei gnoja, in čim več gnoja, tem boljši in večji pridelek. Moramo torej travnike gnojiti. Danes nima nobedcn kmetovalec toliko gnoja, da bi rnogel poleg oranice tudi še gnojiti travnik s hlevekim gnojem. Zato ne preostane drugega, kakor da gnojimo travnike z urnetnhn gnojilom, ker le-ta «d\Tže najboljše rento, to je: najboljši dobodek. Najbolfše gnojilo ze travnike je brezpogojno, sirperfosfr.t. Zakaj superfosfat? Zato, ker daje superfosfat raznim travam in deteljam najboljšo bran-o, katera takoj po vporebi ugodno učinkvrje na zboljševanje krme. V dckaz samo en poizkns: » I. poLzkus. Ako gnojimo 1 oral z 250 kg superfosfata, pridelamo 1400 kg sena in 450 kg otave, skupaj torej 1850 kg. Na ne-gnojenem oralu se pridela: 900 kg sena in 300 kg otave, skupno 1200 kg. Prirastek pri gnojeneni oraiu torej znaša 650 kg. To je 1300 dinarjev v vrednosti, dočim so stroški za gnoj le 445 dinarjev. Torej čisti dobiček pri enem oralu 855 dinarjev. Zelo dobro je, ako se superfosfatu pridene kalijeve soli, ker ona daje v zmesi s superfosfaiom prav d-ober donesek. Mi imamo tako zmes, katera dnnese izvrsten dobiček. V dokaz samo en poizkus: 2. poizkus. Če gnojimo I oral z 250 kg superfosfata, priddamo 1550 kg sena in 500 kg olave, skupaj 2050 kg. Na mffiiojenem oralu se pridela 1050 kg sena in 400 kg otave, skupaj 1450 kg. Prirastek pri gnojenem oralu znaša torej 600 kg, to je 1200 dinarjev v vrednosti, dočim so srroški za gnoj le 445 dinarjev. Torej čisti dobiček 755 dinarjev. Ako gnojimo 1 oral s 300 kg zmesi superfo6fata in kalijeve soli, se pridela: 1650 kg sena in 600 kg otave, skupaj 2250 kg. Prirastek pr gnojenem oralu znaša torej 800 kg, ali 1600 dinarjev, stroški za gnoj znašajo 525 dinarjev, potemtakem je čisti dobiček 1075 D. Trave spadap v isto družino, kakor žitne rastiine, in znano nam je, da te potrebujejo za uspešno rast tudi gotove količine dušika, ker le-ta vpliva na bujno rast ter učinkuje, da požene rastlina več zelenih bilk. Dobro je torej, da se tudi rravam pridene gotova količina dušika in to v zmesi, kojo mi L?<ielujemo in ki rbstoji iz snperfosfata, kalija in dušika. 3. poizkus. Kc neg-nojenem oralu |e pridelka 900 kg sena in 300 Vg otave, skupaj 1200 kg. Na z 250 kg superfosfnta ^nojenem orahi je 1350 kg sena in 400 kg otave, torej skupno 1750 kg. Prirastek pri gnojenem oralu rnaša torej 550 kg. Vrednost prebitka znaša 1100 dinarjev, stroški za gnoj 445 dinarjev, čisti dobiček torej 658 dinarjev. Na s zmesjo od 300 kg superfosfata in kalijeve soli gnojenem oralu se prideluje 1500 kg sena, 400 kg otave, skupno 1900 kg, prirastek znaša torej 700 kg, ali 1400 dinarjev, dočim so stroški za gnoj samo 525 dinarjev. Cisti dobiček torej 875 dinarjev. Na s zmesjo od 320 kg superfosfata, kalijeve in anvonijakove soli gnojenem oratu je pridelka 1600 kg sena in 500 kg otave, skupno 2100 kg, torej prirastka 900 kg ali 1900 dinarjev, stroški za gnoj znašajo 675 dinarjev, čisti dobiček 1225 din. h. tega enostavnega računa se lahko prepričamo, kako izvrstno učinkujejo iiaša umetna gnojila. Pri nas iahkp dobite najboljše blago pri najzmernejših cenah. — To je: Izvrsten supsrfosfat najboljše drobnosti s 16 odts. in več. Prvovrstno travniško gnojilo, obsioječe iz superfosf.ata in kalijeve soli, ter izvrstno travniško gnojilo, obstoječe iz superfosfata, kalijeve in amonijakove soli. Vsc po rtajnižjih cenah. Vsa navedena gnojila se z velikim uspebom sipavajo v spomladi, ker sp raztopljiva in pridejo vsled tega do brzega delovanje. Vsi kmetovalci, gospodarske in kmetijske zadruge, posestniki itd. naj se obrnejo s polnim zaupanjem na nas, u> mi smo prepričani, da bomo vsakega poedinca docelfi zadovoljilL »Danica«, d. d. za kemične proizvode, Zagreb. Tvornica v Koprivnici. Edinio zastopstvo za Slovenijo; Tvrdka '. Mahorko, dr. z o. z. za razpečevanje mineralnili in kemikalnih izdelkov v Maribovu, Slovenska ulica št. 8. Vsem hmeljarjem in vseni tistim, kateri kočejo hmeljarji ptostati, v r^sen prcvdarek! Visoke cene za hmelj lanskega pridelka šo ppvzrcčile veliko gibaaj-; med. kmetovalci Sa-viajske, Šaleške ia Dravske dolin-j ter v Eiički. Stari hn cljarji bodp razširili svoje nasade in vsak drug, Laleri ima le košček zemlje, hoče postali bmeijar. Iz Bačke je došlo poročilp, da se bodo ondotni nasadi povečali za 800—1000 oralpv. V okolici Maren btrga se skherni posestaik zaaima za hmeljarstvo. Ker so lanske ceae naše ia tudi druge ljudi aaravnost omamile, treba je v tej zadevi aekaj treznega prevdarjaaja. 1. Pred vsem je treba pomisliti, da je hmelj edea izaied tistib pridelkov, kateri je glede ccae izpostavljea aajvečjim izpremembam hi aieiijavaai. Doživeli smo, da je feil hmelj brez vsake voljave, da su ga. hmeljarji upofabljali kot aastelj. 2. Priredilev npvih aasadov je zdru žena z ogromnimi stroški; za rigolanje, aabavo drogov, za sušilnice itd., je treba daadaaes investirrti velike svote. 3. Piidelovani stroški za 1 kg suhega hmelja so lankznažali povprečao 200—220 K ia bodo Icta 1924 golpvo še večji. 4. Prvoletni haielj povzročuje le strošie — dohodke da pa le neznatn«. Letos je upanjc aa visoke cene — kakšae bodo pa leta 1925, pa aikdo ae ve. 5. Za nove aasade je treba zdravih ia čvrstih sadežev — pa kj« jih dobiti, ko so vsi naši hmeljaiki okužeai po hnieljskem kebru. Kdor se bo pa pri aovih aasadih posluževal okužeaih sadežev, tisti bo imel s svojim hmelj«ikoai le aialo vesclja, še inaaj pa dabieka. Iavestiraa kapital se mu ae bp obrestoval; aasadi bodp Ie životarili. 6. Znaao je, da se v hmeljarstvu vrslc «saha« ia «tolsta« lela iii da po visokih ccaah pridejo vcdno aizie; vsled tega je umestao in priporpčljivo, hmcljnikc ptirejevati ia širiti po letih z nizko ceao; ae pa aasprotao. 7. Obsežapst hm^ljaikpv se aaj ravaa po velikosti poscstva vobče. Za haielj se aaj določi vcdno lc majboljša ajiva. P;ed vsem pa mpra vsak gospodai skrbeti, da je vedao dosli kraha pri hiši. Nesmiselao je, vso zemljišče uporabiti za hineljaike, živež pa kuppvati. 8. Razumen hmeljar si v »tolstih« lctili vedno nekaj prihraai za «suha« leta, v katerih tudi ne snae trpeti pomanjkanja. — jHmeljarstvo je lc pri vsestransko modro prevdarjencm postopaliju dobičkonosao; v na¦sprotncm slučaju je pa tudi lahko poguboaosao. Žalec, dne 1. irarca 1924. Anton Petriček. ŽITNI TRG. Na našem iitnem trgu so se dosegle za iiv.i siedeče cene: Moka 540—580 dinarjev po kukcvosti in pokraJni, v Bački je najcenejša, dražja je v Slavoniji. Promet Jc bU precej neznaten; nekaj črne moke, ŠL 7 in 8, so pokupili vojaški liferanti. P 5 e n i c a je za nekaj par poskočila, mlini le malo nakupujejo, ker še niso prodali moke, ki jo imajo v zalogi. Žitni trgovci čakajo z nakupom, kor pričakuiejo padec cen pri pšenici. Cene: 330—335 din. za 100 hj. K o r u z a sc je držala zelo čvrsto ter je še za nekej pipskočila. V B&čki se jc prodajala po 245—250 din., v Slavoniji pa po 250—255 din. J e č m e n so kupovale pivovarne po 320—325 din. Oves se dobi v Bački po 245—255 din.. v Slav>> niji po 265—275 din. in v Bcsni po 250—255 d^n. Otrobi se prodajajo po 135—200 din. skupaj z vrečami. Vrednost denarfa. Ameriški dolar stanc 79—80 din., 100 francojkih frnnkov stane 323—328 din., za 100 av- strijrkih l-.ron je plačati 11 para, za 100 čeboslovaških kron 229—232 din., in za 100 laških lir 3442 din. V . t C"rihu znaša vrednost dinatja 7.30 cent. (1 cent je 1 ir.para-). ¦ \\ '¦ -.:¦-¦