Laž ima kratke noge. S to staro slovensko prislovico je najboije ozaačea uspch zborovanja samostojaia v Zalcu due 2. oktobra. ToUJfco laži so ^borci za Staro pravdo", ifcakor imeauje »Kmejtijski list" samostoja'6 glavače, zbranim kmetom ia aefcmetom. aasuli v ušesa, da jim ]e bolestno zabrnela ušosaa mrenica ter da so neliote odkimavali z glavo. Pred 28, jiovembrom 19420 so maogoieri verovali tem lažem, po Vidovem dajna 1921 pa jim gredo na limanoo le &e najbolj verai in omeieni backi« Z lažjo se Je že prodstavil svoj m posluSalcem miaister Paoelji ko je sebe imoaoval kmeta tei". svoje miaistrovaaj-e proslavljal kot »vstajenje kmetskega naroda, ko pride kmet clo vlade ,v državi", Na svo]e oči so aamreč imetje gledaU podobo dobrorejieaega nwsiu*ja, ki uia pljug ia lopata aista nUcdar povzročiia žuljev aa roki. Cloviak, ki je obiskoval par let sredaje Sole, pri čemer lau jekmala zmai4'<alo .ali sape ali pameti, ki je potem m&aaril živiao ia Ijabezea po aekacerih povestili ali aovelaa, ki jih j'e baje spHal, ki jo bii do ustaaovitve samostojae stranke podpredse>iaik demokratsko straake, tak čiovek je sioer IJberaleo z dežela, aikakor pa ae priSjtni, pošteni kršcaaski slovenski Jrmet. Ravao taka laž ]e, 6o se vladanje samjostojaih proslavjljai kot 'vstaieaje kmetsJfcsga naroda. Ni je zlahka večjc laži, kakor je ta. Kje je vstal aaš kmet? Na gospodarskem polja živi v uajirdjšrom sažeajstvu pod vsemočjo Jjrezsrenega kapitulizma, ki ma je aaj.večja opora oentrsjlističaa astava :n ©eatral;sii6na državaa aprava, Na poiitičaem polja je iz^abil vso samostojaost in samoodločbo tor je popoltioma azdan aa milost ia aemilost samovoljnosti uradništva, ki dobiva svoja po velia ia aavodila iz Beograda, za kme *qve želie pa se zmeal toliko, kakor za ianski sneg. Na šolskeia polja ima kmet samo pravico zidati ia vzdrževati Łole, plačevati ačitelje, niina pa ae ' troaioe pravioe, da bi govoril pri aameščenju učtteljstva ia pri vzgojn-em •ustroju Sol. la to se »kmtiski" aiini&ter Paoelj drzae imeaovati vstajoaje Imetskega stana! Laž, koji ai primereJ S« nikdar ni bil dovenski kmet tako aesumostojen ta odvisea, tako tbrez Hioci ia brez pravic knkor sedaj, ko i'e & pomočio beogradskega ceatra3Tzma poiitioao moč nud ajim dobila v avoje grabežljive kremplje izdajalka •samosiojaa straaka. jt^ioelj je v Zalca ceatralističao u*4avo bvalil kot predpogoj uspeš..emu doiu. .Verajemo, da je glasovanje j za centraliMHSiio ust|avo bilo prodpio- goj aspeSnerau delu za ajega, ker brez j tega predpogoja ac bi aspešao dtelova | li samostojni poglavarii: ae PuoelJ j kot aiiaistor, ae Urek kot zboraiCai I podpredsednik, no kmet dr. VoSajak | kot poslanik v Pragi. Brez tega pred- pogoja ae bi jlo Puoelj ne .Ui-^k vle- ; kia mastiiia ([jlač za svo;e ,,aspešao" ; delo. Da pa bi bila coatralis(tieaa a- stava la oontralistična aprava pred- pogOi) za iaspoh ia aspešno delo slo- venslcega kiaeta, ob taki trditvi se ; moraja mesarju Puclju celo krav^ ; smejaii! Pucolj jo slabo zadel, ko je tiste, ki govorijo zoper sodaajo ustavo t,8r zahtevaio aje revizijo, imenoval go*i^ače. Takj ljadje so v ogroaj.ai vcčiai med sjx>veaskiai narodom, ,Ti Ijadje bodo pri prihodajih'volitvah dokazali, da niso goiljači, marveč možje zaačaja ia pošteaosti, in zato bodo samostojae kolovodje, te velikaaske gonjafie obljub, liujskarij j,n laži,, aatirali aazaj v liberalne brloge, iz katerili so izSIi ti poJitičai sebičatiži in sleparii ; Saiaostojnežem ae poaiaga aič ajihovo lažajivo hvalisaaje z gospodarskimi aspelii. Katori so gospodarski uspelii sauio^tojaiii za kmetsko ljiidstvo? ročetvorjeai zemljiški davek, ogrojiai doliodaiaski in vojai davek, početvorjeaa trošariaa aa vtao v zaes ku 1 K 40 via. za liter, trošariaa aa sladkor v zaeska 18 K, drage velike trošariae, uvozna carina aa železo povečaaa za 300%, aa 5% povečaao pristojbiao pri preaosu posestva,, pri 'ne-zupu posestva itd. Ne bi kmalu priŠli aa konec, ako bi hoteli aašteti ys^ .te velikanske uspehe samostojnih. Niti popolno opastitve izvozae car;i]«'j za žtviao aiso dosegli. Nič ae poma^a saaiosiOriaa laž, ki je aa žalskem slioda aašla pot skozi aiiaistr&k;), u.^ta Pucljeva, 6eš, da so klerikalci zoper zaižaaje izvozao cariao pri živiai. Kmetska zveza in Ljadska straa ka jo zaatevala ao samo zaižaaje carine, marveQ popolao opastitev cariao. iPoslaaec dr. Hoaajeo Je 1. avgusta na liaančae^ja iu poljedeljskega miaislra poslaj, iuterpelacijo, v kateri fr zahfevai aeomejea ia cariae popolnonia prost izvoz vseii vrst živiae. v ži" \^em ia zaklanem staaja in, prepoved i7\oza kriail (seaa, slame, otrobov). Miaistrski spoaiia Pacljev mora: biti jeko sJab, da je aa to pozabil. Go pa ni pozabil, pa driigačo govori, Jcako aaj sodiaio o resaicoljabaosti takega dloveka ? Na žalskeia shoda j« mecl drugimi t.adi. nastopil po rodbiai aemškiitarski Drofeaik, ki je sebe prištoval med zidarje, ki zidajo našo narodno državo. Clovek, ki je objskovai aemško ^;ianazijo v Gelja ter je preziral slovensko aižjo g>Lmnazijo, se sedai smalra za zidarja aaše narodae jugoslovanske države! Ubogi sloventivi tvo! Talco je shod v Zalcu samostojao prec! našim Ijudstvom potsta^l v pravo luc. krael, kateremu aemškutarsld žgaa-jarji zidajo državo! Pri nafitevajusvo.ib. ia svoje straake zaslug za sJoveasko kmetsko Ijadstvo* je Droter.ik' pozabil omeaiti to svojo veliko gospodarsko zaslago za slovenskega kmeta, da je pred dvema letoma aa zborovaaja v Celja z vso odlo5nostio r.astctpil zoper to, da bi naša (Jržava prevzela aekdaaja avstyijska \oiaa posojila, odpadajoCa aa sloveasko ozeailje. Drofoaik je pozabil na ta svoj gospodar-ški uspeh, slovcnski krnet pa ne bo aikdar pozabii, da ma Drofeaik ia drugi samostojni glavači hočejc ^požreti ajegov deaar, ki ga je na ta ali drug uačin pri&illion viožil v vojno posojilo nekclaajo države V Zalca tadi ai manjkalo velikega resnico!jaba iz Globokega, gospoda Ur^eka. Besedičil je tako, da so se posiašalci morali, če bi tudi ne hoteH, spomniti aa ljud&ki pregovor, ki ss jo adomačil aa Sta^orsktm: ,,Laže kakor Urek". Lažnjivi Idiukec iz Globokega pa je Unel tp nesrečo da je proti njegovi volji iz ajego-vili be&ed baknilo aekaj resaice. Tako je n. pr. Urek pos:|ajica opredetil kot elov^ka, ,,ki posredajG ljudsko vol jo. Ce poslaaeo tega ae stori, je izdajaiec svojih volilcev, aavo-l pa je dolžea, da Ra izbacae". Urek iz Globokega, s tem si opredelil svojo asodc! Narod te bo že izbacail kot izdajalca, ker aisi posredoval in, zastopal ljad&ke volje, ld, zahteva sloveasko samoupravo, avtoaomijo zedinjene Sloveaije, marveč sJ iz sebičaili ozirov izdal samostojaost, samoodločbo ia samoaipravo sloveaskega kmetskega liu.1 stva. Ia ko si v ZaJcu v svoji 'voiiki nepreraižljeaosti izastil besed'e3 ,,da jo dotiCaika, ki je kriv \1sokilx davkov treba zapoditi", si zožil tisto vrv, ki ti bo v Posa:ia zadrgnila političao življeaje. Sedaajih visokih davkov ie v aajvečji meri sokriva Saroostoja.i kaietijska straaka ia ajcai poglavarji, la vedao gledajo samo aa lastni doblček, ne pa na to, da bi pomagali ljudstvu ia ma olajšaji aezaosna go&podarska bremena. Sb eao neumnost ie Drek blekail v Zalcu, za katero mvi Saraostojna stranka ao bo iivaležna. Govoreč o samostojai kmetiiski organizaciji, je rekel: JKer se nekateri boje vraga, zato se ao organizirajo". Potemtakem se v simostojai orgamzirajo ia zbirajo taki, ki se vraga ae bojijo, marveč se kot ajegovi somišIjeaiki z ajiin pajdašijo. Lepo pajda»š-