Elektrotehniški vestnik 80(3): 98-104, 2013 Izvirni znanstveni članek Ovrednotenje merilne negotovosti v psihofizioloških meritvah Nina GrZinič, Gregor Gersak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: nina.grzinic@fe.uni-lj.si Povzetek. Kadar obravnavamo psihofiziološke meritve, moramo pri teh poleg vseh vplivnih veličin in prispevkov negotovosti, ki vplivajo na meritev, upoštevati tudi dodatne negotovosti, povezane s psihofiziologijo merjene osebe. Na izmerjene vrednosti fizioloških spremenljivk lahko vpliva več dejavnikov, zaradi katerih meritve niso točne. Le z natančno analizo vseh negotovosti, ki nastopijo v merilnem procesu, in z analizo uporabljene opreme lahko pravilno ovrednotimo končšni merilni rezultat, s tem pa omogočšimo veljavnejsše nadaljnje odločanje uporabnika meritev. Prispevek prek praktičnih primerov obravnava pomembnejše tipe negotovosti pri psihofiziolosških meritvah in nakazše, da lahko tudi v kompleksnih, psihofizilosških merilnih pročesih uporabljamo končepte klasičšne metrologije. Ključne besede: merilna negotovost, psihofiziološke meritve, biomedičinska in psihološka merilna instrumentačija Evaluation of measurement uncertainty in the psychophysiological measurements In addition to the influencing variables and contributions to uncertainties affecting the psychophysiological measurements, uncertainties related to psychophysiology of the measured person have also to be taken into account. The measured values of the physiological variables may be influenced by several factors affecting the accuracy of the measurements. By accurately analysing the uncertainties occurring in the measurement process as well as the used equipment, the final measurement results can be properly evaluated, thus enabling the measurements to be further used. in this paper, important types of the psychophysiological measurement uncertainties are presented through practical examples, suggesting that the concepts of the classical metrology can be used even in complex psychophysiological measurement processes. 1 UVOD Merjeni fizikalni veličini nikoli ni mogoce enolično pripisati prave vrednosti. Zato uporabljamo koncept merilne negotovosti. Merilna negotovost je tisti podatek, ki nam poleg številske vrednosti merilnega rezultata pove, kako kakovostno smo ta rezultat izmerili. Merilna negotovost opisuje raztros izmerjenih vrednosti, ki jih lahko z doloceno verjetnostjo pripišemo merjeni velicini. Kadar zelimo izracunati merilno negotovost, moramo najprej poiskati vire negotovosti in nato oceniti vrednost posameznih vplivnih velicšin, ki prispevajo k skupni negotovosti. Vrednotenje merilne negotovosti pri meritvah zahteva dobro poznavanje merilne opreme in postopka merjenja. Posamezni prispevki k merilni negotovosti morajo biti izrazeni v enaki obliki, imeti morajo enake enote in enako stopnjo zaupanja [1]. Pri fizioloških meritvah ima vlogo merjenča človek, merjene spremenljivke pa so npr. krvni tlak, srčni utrip, spremenljivost frekvenče srčnega utripa, temperatura in električna prevodnost koze, frekvenča dihanja ipd. Za merjenje navedenih fizioloških spremenljivk uporabljamo biomedičinsko merilno instrumentačijo. V tem primeru na izmerjene vrednosti fiziolosških spremenljivk lahko vpliva večš dejavnikov, zaradi katerih meritve niso točšne, njihov vpliv na izmerjeni rezultat pa je lahko različno velik ali pa ga ni. V praksi meritve niso izvedene v idealnih pogojih, zato nastopijo pogresški in negotovost (slika 1). 2 Namen določanja merilne NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH MERITVAH Pravilno ovrednotenje izvedene meritve je mogočše le z natančšno analizo vseh negotovosti, ki nastanejo pri merilnem pročesu, in analizo uporabljene opreme [1]. Namen določanja merilne negotovosti izmerjene vrednosti je omogočiti veljavnejše nadaljnje odločanje uporabnika meritev. V odvisnosti od izmerjene vrednosti se uporabnik meritve (kadar govorimo o psihofiziolosških meritvah je to po navadi zdravnik) odločši za nadaljnje korake diagnostičiranja bolezni in zdravljenja. Prejet 7. julij, 2013 Odobren 30. avgust, 2013 referenčna vrednost srednja vrednost I—0—I K - korelacija I-o-1 negotovost negotovost P—o-1 .o«* Og izmeqene vrednosti 3 1 M- izmeijena vrednost naključni pogrešek Slika 1: Osnovni parametri v procesu merjenja. Merilna negotovost meritve je sestavljena iz številnih prispevkov, ne samo iz ponovljivosti merjenja, ampak tudi iz naključnih pogreškov, korekcij in podobnega [2]. Izmerjene vrednosti psihofizioloških spremenljivk se kljub enakim merilnim pogojem razlikujejo med posameznimi udelezenci. S pravilnim ovrednotenjem in uposštevanjem merilnih negotovosti pri psihofiziolosških meritvah lahko pridemo do koncepta personalizirane medicinske instrumentacije. V primerjavi s klasicšnim merjenjem je taka instrumentacija merilni sistem, ki pri merjenju upošteva predhodno in trenutno fiziološko in psihološko stanje merjene osebe in zato omogoca zanesljivejše, natancnejše in veljavnejše rezultate psiho-fiziolosških meritev. 3 Prispevki k merilni negotovosti MERILNEGA REZULTATA Merilna negotovost izmerjene vrednosti fiziolosških in psiholosških spremenljivk je sestavljena iz vecš prispevkov: (i) dolocen del merilne napake je lahko posledica netocšnosti in nenatancšnosti merilnega instrumenta, staranja, obrabe, v nekaterih primerih problematicnega odcšitavanja, ali je instrument vzdrzševan (ali pri nein-vazivnem merilniku krvnega tlaka pnevmaticšni sistemi pušcajo, ali so elektrode merilnika prevodnosti koze cšiste), kalibriran (ali je skala merilnika tocšna), pravilno uporabljen (ali meritev temperature koze izvajamo na ustreznem mestu, ali je bila za meritev krvnega tlaka uporabljena manšeta primerne velikosti) ipd.; (ii) negotovost zaradi metode merjenja, vplivov okolice in pravilne uporabe instrumenta - ali je bila mansšeta namešcena na primernem mestu, ali je polozaj opazovane osebe primeren (mansšeta v hidrostaticšni visšini srca), ali sta bili temperatura in relativna vlaga okolice primerni, ali so prisotne mehanske vibracije zanemarljive ipd.; (iii) odkloni od pravega rezultata lahko nastanejo tudi zaradi fizikalnih vzrokov (npr. pri merjenju krvnega tlaka lahko merilnik z zazšemanjem mansšete vpliva na krvozilje osebe v smislu sprememb v dina- miki fluidov (krvi) in posledično povzroči spremembo arterijskega krvnega tlaka); (iv) odkloni lahko pomenijo naravno variabilnost fizioloških spremenljivk (npr. temperatura telesa se v času spreminja); (v) rezultat meritve je odvisen od trenutnega psihofizičšnega stanja udelezšenča (ali je bil pred meritvijo fizičšno aktiven) in njegovih psiholoških značilnosti (kakšna je njegova an-ksioznost kot osebnostna poteza); (vi) nenazadnje pa je lahko odklon od pravega rezultata pogojen tudi z merilno anksioznostjo udelezenca, ki se zaveda, da je merjen (npr., ali je udelezenec zaradi vnaprejšnjih pričakovanj, morebitnih poznejših posledič rezultata/izmerjene vrednosti ali nagnjenosti k zšelenim vrednostim psihičšno napet, anksiozen) [3]. Fiziološka merilna instrumentacija Psihološka merilna instrumentacija Okolica Slika 2: Vplivi in viri merilne negotovosti pri psihofiziološki meritvi. Vplivi in viri merilne negotovosti pri psihofiziolosški meritvi so prikazani na sliki 2. Puščiče s prekinjeno čšrto prikazujejo dejavnike, ki vplivajo na psihofiziolosško meritev, kot so: (a) vpliv namesščšanja merilne instrumentačije, vrstni red meritev, (b) vpliv premikanja med meritvijo, (č) vpliv trenutnega psiholosškega stanja merjene osebe (npr. osebnostne lastnosti udelezenča, dozivljanje meritve in okoliče, dozivljanje psiholoških vprasšalnikov in instrumentov), (d) vpliv okoliče. Pusščšiče s polno čšrto nakazujejo vire merilne negotovosti, ki so poslediča zgoraj navedenih vplivov: 1) negotovost merilnih instrumentov; fiziološke in psi-holosške merilne instrumentačije, 2) negotovost merilne metode, 3) negotovost zaradi vpliva okoliče, 4) negotovost zaradi merilne anksioznosti, 5) negotovost zaradi psihofiziološkega stanja merjene osebe, 6) negotovost zaradi naravne variabilnosti psihofizioloških spremenljivk. Za oceno negotovosti pri uporabi psiholoških merilnih instrumentov uporabljamo merske lastnosti psihome-tricnih metod, ki določajo kakovost merilne metode [4]; • objektivnost; ko je dobljeni rezultat odvisen samo od reakcije udeleZenca (napaka zaradi izvajalca meritev), • obcšutljivost; razlikovanje sistematicšne spremembe merjene lastnosti in zaznava razlike v odgovorih na razlicne dražljaje (obcutljivost meritve je definirana z obcutljivostnim (korelacijskim) koeficientom med izmerjeno velicšino in vplivno velicšino), • zanesljivost; podobnost dobljenih rezultatov pri zaporednih meritvah iste lastnosti, ki v cšasu ni spremenljiva (natancnost meritve - dobimo jo s ponovljivostjo meritve in standardni odklon izmerjenih vrednosti), • veljavnost; dejansko merjenje zšelenega konstrukta, rezultati, na podlagi katerih lahko primerno sklepamo o merjeni velicini (tocnost meritve). 4 Ovrednotenje merilne NEGOTOVOSTI NA KONKRETNIH PRIMERIH Ovrednotenje merilne negotovosti pri psihofizioloških meritvah zahteva dobro poznavanje uporabljene bio-medicinske instrumentacije, protokolov meritev v fiziološkem in psihološkem delu ter procesa merjenja. 4.1 Negotovost uporabljenih merilnih instrumentov (Uinst) Podatke o negotovosti merilnih instrumentov za merjenje fizioloških spremenljivk navadno dobimo s kalibra-cijo in ovrednotenjem fiziološke merilne instrumentacije, v nekaterih primerih pa so lahko navedeni v specifikaciji instrumenta. Negotovost psihološke merilne instrumentacije doloca zanesljivost merilnega instrumenta. Kot primer lahko vzamemo merjenje prevodnosti koze z merilnim sistemom Biopac MP150. Prevodnost koze na blazinicah prstov se lahko zaradi psihološkega vpliva spremeni tudi za 2 pS (slika 3). Merilna negotovost merilnika, ki jo dobimo s kalibracijo z referencnim multimetrom in posledicno navezavo sle-dljivosti na etalone višjega reda, znaša 0,006 pS in je posledicšno ustrezna za opazovanje sprememb velikosti 2 pS [5]. Pri psihofiziolosških merilnih procesih so pogosto uporabljeni tudi psiholosški merilni instrumenti v obliki vprašalnikov, anket, intervjujev ipd. V teh primerih je treba upoštevati tudi podatke o njihovi veljavnosti. Ce so uporabljeni strokovno validirani psihološki instrumenti, imajo ti večjo veljavnost oziroma manjšo merilno negotovost kot vprasšalniki, ki jih priredimo sami za konkretno raziskavo in niso strokovno validirani. - g I 1 i g f jLJ J _ ™ 12000 «on* 'K03 16000 Slika 3: Merjenje prevodnosti koze ob prozenju nenadne psihološke obremenitve. 4.2 Negotovost merilne metode (umet) Ocene negotovosti, ki izhajajo iz merilne metode, po navadi pridobimo na podlagi podatkov iz objavljenih virov ali izkustveno. Viri merilne negotovosti so predvsem nepravilna socšasna uporaba vecš senzorjev biome-dicinske instrumentacije, nepravilno namešceni senzorji (npr. referencna višina manšete, pozicija elektrod itd.), nepravilen polozšaj merjene osebe (prekrizšane noge, ne-vzravnano sedenje itd.). Na primer, ce med merjenjem krvnega tlaka merjena oseba ni v ustreznem polozšaju, se lahko vrednost krvnega tlaka spremeni za 5 do 10 mmHg [6], kar doprinese k merilni negotovosti zaradi merilne metode. Spremembe vrednosti izmerjenih fiziolosških spremenljivk so lahko tudi posledica mehanskega ali elektromagnetnega vpliva merilnika na drug merilnik, ki je med meritvijo vkljucen v merilni proces. Za dolocanje mehanskih vplivov je treba prej narediti kontrolno meritev. K negotovosti merilne metode pripomore tudi izbira mesta merjenja. Kot primer je na sliki 4 predstavljena meritev prevodnosti kozše na prstih roke in na nadlakti. Spremembe vrednosti prevodnosti koze se sicer kazejo v istih trenutkih, napake pa nastanejo v amplitudi in tudi v absolutni izmerjeni vrednosti, ki je tedaj, ko merimo prevodnost koze na nadlakti, za 0,5 pS nizja kot ce prevodnost kozše merimo na prstih ene roke. _____—-—r Slika 4: Merjenje prevodnosti koze na dveh razlicnih mestih -prstih leve roke (zgoraj) in na nadlakti leve roke (spodaj). Kadar v merilnem procesu uporabljamo se psihološke merilne metode, je pomemben tudi vrstni red meritev oziroma oblika protokola zaporedja različnih faz meritev. Negotovost v tem primeru opisuje objektivnost psihofizikalne metode. 4.2.1 Kontrolne meritve: Pred ovrednotenjem negotovosti merilne metode je treba preveriti, ali je ocena negotovosti dejansko posledica predvidenega vpliva. Primer 1: Vzrok za naglo povišanje vrednosti fi-ziolosške spremenljivke, npr. prevodnosti kozše ob napihovanju mansšete merilnika krvnega tlaka, je lahko tudi medsebojni mehanski vpliv merilnikov zaradi spremembe v dinamiki krvnega obtoka. V takih primerih, ko ne poznamo dejanskega vzroka, je treba ta vpliv potrditi oziroma ovreči. Tako meritev opravimo na psihološko čim manj obremenjeni osebi. Meritev izvedemo tako, da najprej nekaj časa spremljamo vrednost prevodnosti koze, vmes s fizičnim naporom preverimo odzivnost prevodnosti koze, nato pa v izbranem daljšem obdobju upadanja te vrednosti napovedano sprozšimo meritev krvnega tlaka (torej napihovanje manšete, ki pomeni motnjo oziroma psiholosško obremenitev in lahko povzročša psiholosški odziv opazovane osebe) (slika 5). Kontrola meritve prevodnosti kože Meritev prevodnosti kože med meritvijo krvnega tlaka f —'—'—^ f 1 | i s. . ! V - V » y laciji premikov, podobnih premikom, ko merjena oseba zazna meritev krvnega tlaka, so spremembe vrednosti v intervalu ± 0,04 ^S, medtem ko so spremembe vrednosti prevodnosti koZe v casu napihovanja manšete v 10-krat vecjem velikostnem razredu, okoli 0,3 ^S. Iz tega lahko sklepamo, da so spremembe vrednosti zaradi premikov zanemarljive. - ! \ ,mra 15n™ «rS"" Slika 5: Kontrola mehanskega vpliva na vrednost prevodnosti koze ob napihovanju manšete za merjenje krvnega tlaka. Pri meritvi na sliki 5 je bila merjena oseba prej seznanjena z začšetkom meritve krvnega tlaka. Tudi anksioznost zaradi meritve je lahko s tem izločšena, saj je bila za to meritev izbrana oseba, ki je merjenja krvnega tlaka vajena. Kot je razvidno iz slike 5, v času napihovanja manšete vrednost prevodnosti koze še vedno upada oz. ne naraste, kot bi bilo pričakovano v primeru mehanskega vpliva. Zato lahko sklepamo, da dvig vrednosti prevodnosti kozše v eksperimentu ni poslediča mehanskega vpliva, saj bi se tako morala vrednost dvigniti tudi v tem primeru. Primer 2: Preverimo lahko na primer tudi, ali bi v primerih dviga vrednosti prevodnosti kozše sšlo za posledičo premika roke med merjenjem krvnega tlaka. To lahko preverimno z merjenjem prevodnosti koze ob izvajanju premikov roke različšnih amplitud. Pri simu- Slika 6: Kontrolna meritev premika roke, na kateri so nameščene elektrode za merjenje prevodnosti koze: 1) premik roke, 2) strizenje s prsti, na katerih so bile nameščene elektrode, 3) trzljaj z dvigom roke, 4) majhen trzljaj roke. 4.3 Negotovost zaradi vpliva okolice (uoko\) K merilni negotovosti pripomorejo tudi dejavniki iz okolice, ki vplivajo na merilno instrumentacijo (merilni pogrešek zaradi spremembe okoljskih pogojev, npr. temperature v prostoru, kjer se izvajajo meritve, ravno tako ob spremembi vlage ali zračnega tlaka v okolju) in merjeno osebo (na merjeno osebo lahko vplivajo hrup, vonj, tresljaji in podobni dejavniki, ki vplivajo na čutila, prisotnost drugih oseb v prostoru in podobno). Temperatura okolja vpliva na fiziologijo merjene osebe; zaradi nizšje temperature v prostoru se na primer vrednost krvnega tlaka merjene osebe lahko zviša za 1,3 mmHg za sistolično in 0,6 mmHg za diastolično vrednost [7], [8]. Merilno negotovost zaradi vpliva okolice ocenjujemo z meritvijo, to je s parametrizacijo pogojev (npr. z izvajanjem enakih eksperimentov pri razlicnih temperaturah okolice), z znanjem iz izkušenj s podobnimi predhodnimi meritvam in s pomocšjo psihometricšnih metod (uporabimo vprašalnike in ustrezne postavke, ki merijo psihološki vpliv dejavnikov okolice) [9], [10]. 4.4 Negotovost zaradi fizikalnih vzrokov (ufiz) Kadar je v meritev vkljucen clovek, se vpliv merilnega procesa lahko prenese tudi na fiziolosške procese pri posamezniku, ki ima za posledico spremembo vrednosti fiziolosških spremenljivk. Kot primer lahko vzamemo stisk manšete merilnika krvnega tlaka. Ta lahko vpliva na vrednost krvnega tlaka samega ali pa tudi na vrednosti drugih v istem merilnem procesu merjenih fizioloških spremenljivk. Na sliki 7 je prikazan primer vpliva merjenja krvnega tlaka na vrednost temperature koze. Slika 7: Temperatura koze na prstih roke med neinvazivnim merjenjem krvnega tlaka. V času zaZemanja mansete na enem od prstov (na grafu je vrednost te temperature označena z odebeljeno črto) ima za posledico znizanje temperature [11]. 4.5 Negotovost zaradi naravne variabilnosti psihofizioloških spremenljivk (unvb) Rezultat meritve psihofiziološke spremenljivke je zaradi naravne variabilnosti merjene osebe v različnih trenutkih merjenja pri enakih pogojih različen (slika 8). Slika 8: Naravna variabilnost prevodnosti koze. Negotovost zaradi naravne variabilnosti v takem primeru doseže vrednosti do 1 ^S. Negotovost merilnega rezultata v tem primeru izračunamo s standardnim odklonom po enačbi s(Gx) ^repeatability VN (i) (npr., ali je dovolj naspana in spočita, ali je bila pred meritvami fizično neaktivna ipd.). Nekaj raziskav poroča o psihološkem vplivu na spremembe različnih fizioloških spremenljivk, npr. srčni utrip, prevodnost in temperatura koze, krvni tlak itd., pri čemer so te raziskave usmerjene predvsem v spremljanje sprememb ob različšnih miselnih nalogah, matematičšnih testih ipd. [12], [13], [14]. Na merilni rezultat vplivajo tudi prisotnost drugih oseb v merilnem okolju, še najpogosteje se to odrazša, kadar je meritev izvedena ob prisotnosti zdravnika. Številne raziskave so ugotovile, da se raven vzburjenosti pri posameznikih zaradi prisotnosti zdravnika zviša, kar se odraza v zvišanem krvnem tlaku [15], [16], [17], [18]. Pri merjenju krvnega tlaka je bilo npr. ugotovljeno, da lahko učinek bele halje vpliva na zvišanje krvnega tlaka tudi do 15 mmHg [19]. To pomeni, da pri poskusu, kjer nastopa tudi zdravnik, upoštevamo dodaten prispevek negotovosti zaradi strahu, v višini 15 mmHg/a/3 če predpostavimo, da gre za negotovost tipa B oziroma predpostavimo pravokotno porazdelitev verjetnosti. 5.1 Negotovost zaradi merilne anksioznosti merjene osebe (uanx) Anksioznost je odziv, ki organizem pripravi na spoprijemanje s prihodnjimi negativnimi dogodki. Anksioznost udelezšenča meritve zaradi merjenja pa je stanje psihičšne napetosti zaradi izvajanja meritev oziroma sodelovanja v merilnem pročesu, zaradi česar se lahko spremeni merilni rezultat [20]. Očenjevanje psihološkega vpliva merilne naprave oziroma zavedanja postopka merjenja (slika 4) (ali merjeno osebo zvok zračšne čšrpalke moti, ali jo moti dolzšina merjenja, ali je udobno namesščšena med meritvijo, ali je sproščena itd.) poteka z uporabo različnih psiholoških testov, ki merijo sproščenost, anksioznost, dozivljanje in pričakovanja opazovane osebe. Psihološki testi sprozajo pri udelezšenčih različšne odzive in lahko različšno močšno vplivajo na raven anksioznosti merjene osebe. pri čemer je Gx merjena veličina, s(Gx) standardni odklon in N število meritev ob predpostavki normalne porazdelitve. 5 Negotovost zaradi bazičnega PSIHOFIZOLOSKEGA STANJA MERJENE OSEBE (Upsih) Vrednosti psihofizioloških spremenljivk merjene osebe ob njenem odzivu na merilno situačijo so odvisne tudi od bazične ravni psihofizioloških spremenljivk (tj. od stanja pred začetkom meritve; angl. base line vrednosti) pri tej osebi. Zato so pomembni podatki za ustrezno ovrednotenje rezultata take meritve tudi podatki o osebnostnih lastnostih (npr. anksioznosti kot osebnostni potezi) in podatki o vseh predhodnih dejavnostih merjene osebe Slika 9: Vpliv motnje (meritev oziroma vpliv sodelovanja v merilnem pročesu) na vrednost krvnega tlaka in časovna odvisnost zvezno merjenega krvnega tlaka merjene osebe (zgoraj zvezni arterijski tlak, na sredini sistolična vrednost in spodaj diastolična vrednost krvnega tlaka). V času nastopa motnje se je vrednost krvnega tlaka povečala za 15 mmHg za sistolično in za 8 mmHg za diastolično vrednost. Prispevek k merilni negotovosti je v tem primeru odvisen od casa merjenja, od doživljanja v času nameščanja merilne instrumentacije in od števila sodelovanja pri meritvi. Treba je torej upoštevati in poskusiti oceniti vpliv zavedanja merjene osebe, da je merjena. 6 Merilni rezultat psihofiziološke MERITVE Popolni merilni rezultat izmerjene vrednosti psihofiziološke spremenljivke z je ± ku(zx) . (2) kjer je zx izmerjena vrednost psihofiziološke spremenljivke, k razširitveni faktor (ki je običajno 2, če predpostavimo normalno porazdelitev meritev in je raven zaupanja 95-odstotna) in u(zx) merilna negotovost, s katero smo izmerili zx [1]. Celotno merilno negotovost izmerjene vrednosti u(zx) tako izračunamo po spodnji enačbi u(zx) - + uLt + u2k„i + ufiz + u uOkol + + upsih + uLx . (3) Takšen izračun merilne negotovosti velja tedaj, ko so viri negotovosti med seboj neodvisni. Ker pa viri negotovosti pri psihofiziolosških meritvah niso povsem neodvisni (pomemben je vrstni red nastopa posameznih delov meritev, način vključevanja psiholoških merilnih instrumentov, na ponovljivost rezultata vplivajo spremembe iz okoliče ipd.), je v teh primerih treba uposštevati korelačijo med posameznimi prispevki: u(zx) = ^[Ci u(xi)]2 + 2 j-1 E^Li+i ci cj r(xi, xj) u(xi) u(xj). (4) pri čšemer je relativna medsebojna odvisnost podana s koefičientom korelačije r (med -1 in +1), koefičiente občutljivosti ci pa lahko izračunamo: ru ( i, j ) u(xi) u(xj ) ' ci dz dx1 cn dz dx . (5) N 7 Zaključek Pri navadnih fizikalnih meritvah se poizkuša pri ovrednotenju merilnega rezultata pridobiti seznam vseh pomembnih vplivnih velicšin in prispevkov negotovosti, ki vplivajo na meritev. Enako velja, kadar obravnavamo psihofiziolosške meritve, le da moramo pri teh uposštevati tudi negotovosti, povezane s fiziologijo in psihologijo merjenj. Pomembno je, v kakšno merilno situacijo spravimo merjeno osebo, cetudi sodeluje pri izvajanju povsem preprostih meritev. Namestitev aparatur biomedicinske instrumentacije lahko vpliva na dozivljanje eksperimentalne situacije in posledicno na spremembe fizioloških procesov v telesu, ki niso zanemarljive. V prispevku so navedeni pomembnejši prispevki negotovosti in prakticšni primeri posameznih prispevkov pri psihofiziološki meritvi. Zavedati se moramo vseh mogočših vplivov na meritev in znati očeniti njihovo velikost, da bi ugotovili, ali in katere lahko zanemarimo pri določanju končnega rezultata. Upoštevati moramo tudi vse mogočše kombinačije vplivov in jih ustrezno obravnavati pri končšnem izračšunu. Ob upoštevanju vseh naštetih postopkov lahko tako tudi pri psihofiziolosških meritvah uporabljamo kon-čepte klasične metrologije in poleg izmerjene vrednosti določimo še merilno negotovost meritve. Literatura [1] J. Drnovšek, J. Bojkovski, I. Pušnik, V. Batagelj, Merilni sistemi 1 in 2. Študijska skripta, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, str. 39-69, 2011. [2] J. Drnovšek, J. Bojkovski, G. Geršak, I. Pušnik, D. Hudoklin, Metrologija. Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, 2012. [3] N. Grzšinicš, G. Gersšak, A. Podlesek, J. Drnovšsek, Prispevki k merilni negotovosti v psihofizioloških meritvah. Zbornik 20. mednarodne Elektrotehniške in racunalniške konference ERK 2012, Slovenija, zv. A, str. 315-318, 2012. [4] A. Podlesek, K. Brenk, Osnove psihološkega merjenja: Psihofi-zikalna metodologija; str. 10-13, 2009. [5] J. Ogorevc, G. Geršak, D. Novak, J. Drnovšek, Metrological evaluation of skin conductance measurements. Measurement, 2013. [6] R.T. Netea, J.W.M. Lenders, P. Smits, T. Thien, Both body and arm position significantly influence blood pressure measurement. Journal of Human Hypertension 17, pp. 459-462, 2003. [7] P.R. Woodhouse, K.T. Khaw, M. Plummer, Seasonal variation of blood pressure and its relationship to ambient temperature in an elderly population. Journal of Hypertension, November 1993. [8] M. Jehn, L.J. Appel, F.M. Sacks, E.R. Miller, The effect of ambient temperature and barometric pressure on ambulatory blood pressure variability, American Journal of Hypertension, June 2002, Volume 15, Issue 11, pp. 941-945. [9] P. Gomez, B. Danuser, Affective and physiological responses to environmental noises and music. international Journal of Psychophysiology 53, pp. 91-103, 2004. [10] N.Š. Endler, G.L. Flett, Š.D. Macrodimitris, K.M. Corace, N.L. Kocovsk, Separation, self-disclosure and social evaluation anxiety as facets of trait social anxiety. European Journal of Personality, no. 16, pp. 239-269, 2002. [11] J. Ogorevc, A. Podlesek, G. Geršak, J. Drnovšek, The effect of mental stress on psychophysiological parameters. IEEE International Symposium on Medical Measurements and Applications - MeMeA 2011, Italy, pp. 642-645, 2011. [12] L.C. Becker, C.J. Pepine, R. Bonsall, J.D. Cohen, A.D. Goldberg, C. Coghlan, P.H. Stone, S. Forman, G. Knatterud, D.Š. Sheps, P.G. Kaufmann, Left ventricular, peripheral vascular and neurohumoral responses to mental stress in normal middle-aged men and women. Reference Group for the Psychophysiological Investigations of Myocardial Ischemia (PIMI) Study, Circulation, Vol. 94, pp. 2768-2777, 1996. [13] J.P. Fauvel, C. Cerutti, P. Quelin, M. Laville, M.P. Gustin, C.Z. Paultre, M. Ducher, Mental stress-induced increase in blood pressure is not related to baroreflex sensitivity in middle-aged healthy men. Hypertension, Vol. 35, pp. 887-891, 2000. [14] J.P. Fauvel, P. Quelin, M. Ducher, H. Rakotomalala, M. Laville, Perceived job stress but not individual cardiovascular reactivity to stress is related to higher blood pressure at work. Hypertension, Vol. 38, pp. 71-75, 2001. [15] D. Hong, H. Su, J. Li, J. Xu, Q. Peng, Q. Yang, J. Wang, X. Cheng. The effect of physician presence on blood pressure. Blood Press Monit 2012; Vol. 17, No. 4, pp. 145-148. 2 u inst r [16] E. Dolan, A. Stanton, N. Atkins, E. Den Hond, L. Thijs, P. McCormack, J. Staessen, E. O'Brien, Determinants of white-coat hypertension. Blood Press Monit 2004, Vol. 9, No. 6, pp. 307-309. [17] T.G. Pickering, G.D. James, C. Boddie, G.A. Harshfield, S. Blank, J.H. Laragh. How common is white coat hypertension? JAMA 1988 8; Vol. 259, No. 2, pp. 225-228. [18] D. Hong, H. Su, J. Li, J. Xu, Q. Peng, Q. Yang, J. Wang, X. Cheng, The effect of physician presence on blood pressure, Blood Press Monitoring, August 2012, Vol. 17, No. 4, pp. 145148. [19] T.G. Pickering, D. Phil, G.D. James, C. Boddie, G.A. Harshfield, S. Blank, J.H. Laragh, How common is white coat hypertension?, JAMA 1988, Vol. 259, No. 2, pp. 225-228, 1988. [20] G. Gersak, N. Gržinic, J. Drnovšek, Merilna anksioznost v fizioloških meritvah, Žbornik 20. mednarodne Elektrotehniške in računalniške konference ERK 2011, Slovenija, zv. B, str. 482485, 2011. Nina Gržinič je študentka doktorskega študija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2009. Zaposlena je v podjetju Covilus d. o. o., kjer vodi projekte iz kognitivnega vizualnega učenja. Njena raziskovalna področja zajemajo psihofiziološka merjenja. Gregor Geršak je doktoriral leta 2003 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno področje obsega teorijo merjenja, prečizijsko merjenje gostote magnetnega pretoka, tlaka in termometrije. V zadnjih letih se osredotoča na meroslovje biomedicin-ske instrumentacije s poudarkom na napravah za neinvazivno merjenje krvnega tlaka in na psihofiziolosška merjenja.