rr .	K

If fr.
3544S 0t/
ogled!
ki List:
Stev. 1.
Neodvisno slovensko kršcanskosocijalno glasilo.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1896.
Letnik I.
„Slovenski I.Ut" izhaja vsako solwto, — Naročnina mu je m vso leto 4 gold., /a рш leta 2 gold., za Oct rt leta 1 gold. Posamične äteviike ae prodaje j o po 7 novi!. — Dopisi poäiljajo naj ae uredništva „Slovenskega tasta" v Ljubljani. — Nefrankova.nl dopisi se no sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. Naročnina, reklamaolje in oznanila naj se poSdjajn upravniälVP „Slovenskega l.ista" v LJubljani, Hesljfiva cesta fltev. 5. Oznanila in poslanioe se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 1(» ('/(1 cencje. O nail stvari more se govoriti z Izdajateljem g. dr. V. Gre gori če m vsak ponedeljek in vsako arr-do od II. dopoludtie do '2 popoludne.
Naš program.
Narod slovenski jc po svojem značaju narod de m,o k ratiöen, Njegova prva uredba imela je lice demokratično. V občinah ho bili vsi člani jednakopravni m njili starešina ni bil prvi, nego jeden med prvimi. Dokler je vladal ta demokratični ustav, bilo jo dobro za posamične dele in zu celoto, m Šele tedaj, ko so at nasi pradedje jeli po tujem uplivu prisvajati in pri k rojevati tujo uredbe, zanetil se je domači razdor, kateremu je pogubonosna usoda dala ime: slovanska nesloga.
Tekom stoletij smo izgubili mnogo. Duh raznih časov je preobrazil vse narode in tudi naš narod ni mogel ostati tak, ka-keršen je bil prvotno. Toda on je ostal, četudi po Številu manjši, nego je bil nekdaj, ko je prebival v širših mejah. Zgodovino ima tužno, kakor jo ima vaak narod ne vladar. Po vsej črti ohranil se je lc narod, ohranilo se je telo. Vsled kulture razvile ho se razne oblike rokodelstva, obrti, trgovstva in industrije, ki so nastale vsled občnega napredka. Toda jed h m in vsa sila, katera nas oživlja* krepi, je v ljudstvu, od katerega dobivajo ostali Člani našega organizma krepil no brano. Brez celokupnega ljudstva si torej ne moremo niti misliti sploSne, uzajemue organizacije. Zategadelj hude v Slovencih uspevala in blagi sad rodila le ona organizacija, ki deluje v socijalnem organizmu našem po načelu jednakopravnosti.
UvidevSi nujno potrebo, da je taki organizaciji treba ustanoviti osrednje glasilo sredi Slovenije, to je v sreu naroda, združili so se rodoljubi, kateri so sklenili osnovati neodvisno glasilo. V tem glasilu hočejo zastopati vse slo je ve našega naroda; n i ž j e i n naj nižje, t o rej tiste, kateri so tlačeni in ti ž i v a j o n aj m a n j d r ž a v 1 j a n s k i It p ra v i c. Hočejo torej okrepiti jih, da bodo močni, ker so uverjeni, da bode ves narod močen, ako bodo vsi člani celokupnega naroda slovenskega močni.	i
Hraniti nam je vse'tradicije in svetinje, vsled katerih si'je naš narod ohranjeval in utrjeval svoj obstoj. Ognjeviti smo bra-nitelji jezika in narodnosti svoje, te prastare dedšeine svojih očetov. Svoj jezik ljubimo in spoštujemo nad vse druge neslovanske jezike; povsod, kjer se bode njemu godila krivica, Oglasili sc bodemo odločno, da mu priborimo častno mesto v soli in uradu. Slovenski ponos bodem o Sirili v vse slojcve naroda, ker smo uverjeni, da narodne težnje dosežemo le tedaj, ako se bodemo vsi borili za nje, vsi za nje žrtvovali svoje moči.
Slovenci smo veren narod. Svet nam je torej verski Čut in globoko naše prepričanje, da načela krščansko pravičnosti morajo, prešiti jati vse javno življenje m zakonodajetvo. Z vso odločnostjo bodemo zahtevali, da se naša mladina uzgajaj n ravno versko in. Uvodno.
V bran se torej hočemo postaviti zoper vHako korupcijo, naj prihaja od koderkoli, in sploh bodemo urejevatt vse svoje delovanje na vsakem polju po strogo krščanski)t načelih.
Da smo soeijalisti, to Je naravni zaključek i/, proj Vv,Čcuego.; da «mo krSčanski soeijalisti, kažemo s tem, po katerem potu hočemo priti do cilja; a da smo neodvisni slovenski krščanski soeijalisti, označujemo s tem okvir svojemu delovanju.
Vsled svojega poslanstva, d» se hočemo boriti za pravice vseli slojev naroda, namen nam je združevati, a ne razdrti že vati, in radi tega ne bodemo storili nikdar koraka k bratski neslogi. Vse svoje rojake smatramo aa jednakopravne brate kakor na Kranjskem, tako na Ktajarskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem. Kakor smo v književnosti združeni, tako sa nam jc združiti v političnih
Pozdrav.

Vesela pesem v srcu se oglaša, Ki vstane naj in poletf med svet: Glej, domovina spet se druži naša, In brat v ljubezni br.Uu žije spet 1 Oh, ne še vsi I , , . . Л nas tolaži nada, Da mir med narodoin nekoč zavlada.
Pravljico cul sem, da je v davnih časih Sinove grel ljubezni svete Žar; Bodrili so v navdušenih se glasih, In smoter bila vsem je sveta stvar: Naj se slovenska domovina vzdrami, Saj dvigniti jo moremo mi sami I
Mi sami, ako med seboj ljubeče Duhd moč družimo z močjo dlani — Saj doba sveče ali pa nesreče Ob delu našem darnu se rodi. Kjer spaja se, kjer druži in jedini, Odločena je sreča domovini.
In ona jo zaslužil .... Mnoga sila Pretila je, a ni jc vzela nam. In ona se s častjo je poslavila, Prosvete si zgradila sveti hram, Krasota nje jc daleč zaslovela, Saj lepših krajev nima zemlja cela.
Zato pa združimo se v jedno četo, Nesloga naj prestane in razpor, Služiti domu s srcem, г dušo vneto — Slovenu slehamemu bodi vzor. Vse misli, želje, nade in čutila Za dom nam duša je in bo gojila f
Kdor drugim služi in ne misli nase. Ta plemeniti, moški je značaj — Ce mnogo teh je, pa najlepše čase Bog pošlje v naše domovine raj. Naj govori srce, naj misli glava — Dovede k zmagi naša nas zastava I
Gregor Samec.
Kako se ljudje pozdravljajo.
Spisal A.don Tratenja k
I.
Kdo izmed nas ne spominja se Šo z ve seljem onih blaženih otroSklh Ut, ko so nas učile dobre matere naše prve, da moramo vsakega človeka, domačega ali tujca, spoštljivo pozdravljati ter so takisto spoS'ljivo odkrivati. Лко so nas uzeli mati s seboj k sosedovim, opravili so nas čedno in snažno, in ko smo prišli k sosedovim, že smo vedeli, kaj ae spodobi o taki priliki. Pri nas je pač taka navada, da pozdravljamo tisto, katero srečujemo, in Bog
varuj, da bi Sli mimo koga, a da ga no bi pozdravili.
In vender! Četudi že svet stoji dolgo dolgo let, vender vse te lepe navade, pozdravljati se in odzdravljati tistim, ki nas pozdravljajo, niso tako stare, kakor bi morda kdo mislil. Zlasti nekatera pozdravila so le nekaj sto let stara, kakor bodem pozneje povedal.
Lepa stara navada torej zahteva od nas, da se ljudje, kadar se na potu srečujo ali kadar se obiskujo, prijazno in z lepimi besedami pozdravljajo ter si tako izražajo svoje spoštovanje, udanost, dobrohotnost in prijateljstvo. Kogar spoštujemo in komur smo dobri, mimo tistega gotovo ne bomo šli molče, ampak ga bodemo nagovorili s prijazno besedo. KakerSen človek, taka je beseda. Od prijaznega in spodobnega človeka bodemo slišali le prijazno in spodobno besedo.
Vsakdo izmed nas, ki ni vedno tičal za domačo pečjo in ki je pogledal dalje po svetu, pa tudi dobro ve, da v vsakem kraju ljudje nekoliko drugače govori in da imajo v vsakem kraju svoje posebne navade, saj že naš stari pregovor pravi: Kolikor krajev, toliko običajev. Ako pa že ima vsak kraj svoje posebno navade, kako različne navade morajo potem imeti dežele in države, v katerih prebivajo in živč po svojih
težnjah; in radi tega odločno zahtevamo, da ке slovenski poslanci združijo doma in da ee brezpogojno združijo v dunajskem državnem zboru v jeden klub, kateremu j»1 stopiti v tesno zvezo s Slovani. Boriti se hočemo za stari idejni slavnih prvoborcey,; za združeno Slovenijo. Pod tem svetim praporom, na katerem je zapisano: „Združena Slovenija", bodemo stopali v hoj neustrašeni borci za pravice svojega naroda. Ne vemo, da li doživimo dan uresničenja svojega prepričanja; ali vemo, da učakajo ta Željni dan naših potomcev potomci, in mi bodemo z mirno zavestjo legli v grob, da smo storili s.vojo dolžnost, spajajoč vse slojeve v je dno in j edino slovensko stranko.
Slovenci smo veja velikega slovanskega debla. Odsekaj to vejo, a ona so posuši. Slovani smo, do svojih bratov gojimo nera združi to pobrati mstvo, ž njimi so spajamo duševno po načelu slovanske uzajemnosti. Naš spas je v Slovanstvu.
V	svojih vrstah potrebujemo močnih bo boril cev. Toda, žal, cele legijo jih je, ki so naši somišljeniki, a nimajo državljanskih pravic, da bi mogli z nami upi i vati na zakonodavstvo, a ostali so zopet uklon j on i v teSke okove gospodarske bedo, Obojim je torej treba najprvo pomagati na noge, oboje jc treba po u z d i g 11 i t i iz brczpiavja. Obema jemljeta in srkata kri, življ enako moč, kapitalizem, velepoHestvo in plemstvo s svojimi pred pravicami. Ti vladarji družbe gledajo lc na sedanji dobiček, na začasno korist, no misleči na to, da tak smrtonosni boj mora konečno ugonobiti vso družbo. Vemo, da je toSko naglo iijednačiti t,o krivično razmerje, v katerem trpi danes kmet, delavec., rokodelec, obrtnik, uradnik in še marsikdo. Nižje stanove hočemo le braniti, kadar bodemo videli, da se jim godi krivica, ker zahtevamo pravičnost za vse po krščanskem načelu: česar nočeš, da tebi kdo stori, no stori ti drugemu. A da se bodo ti brezpravniki mogli boriti sami za svoja prava, hočemo delovati v to, da se jim da splošna in direktna volilna p r a vica.
V	političnih stvar čh ue up ogibam o su nobenemu povelju ali samovolji p o jed i n ce v, nego zali tovarno p o p o I n o svobodo z a se in za druge, za vse pa j e d n a k o p r a v n o s t. Radi tega hočemo po v s o j svoji moči delovati v to, da se zakonom zajamčena j ednak opra v n ost resnično izvede.
Preveliko važnost ima občno socijalno upraäanje. To nprašanje jo tako dozorelo, da ga mora rešiti država. Dobremu delavcu dobro plačilo, ne izkoriščati sobrata, dati mu potrebnega počitka, to zahtevajo milijoni ljudstva in to so tako pravične zali te ve, da se morajo uvaževati in izpolniti. Pravega krščanskega človekoljubja je treba in to blago, božansko cvetko hočemo gojiti vsikdar in povsod. Ne za blagostanje poj odi nega stanu, nego za blagostanje vseh stanov naroda hočemo delovati.
Naše razmerje sploh bodemo tako uravnavali, da sprejemamo vse, kar je dobro in koristno našemu narodu v gmotnem in duševnem oziru. Ker pa slovenski stanovi imajo svoje potrebo, svoj razvoj, potezali se bodemo za to, dn se tem potrebam zadosti; s kratka, da se Slovencu kroji suknja po njegovem životu.
Slovenci! Iskrena, nesebična ljubezen do naroda potisnila nam je v roke zastavo, ki smo jo razvili. Ta zastava nam je sveta; hočemo jo neomadeževano kvišku držati in nositi v naši borbi. Zbirajte so pod to zastavo človekoljubja in pravičnosti; pod njo zmagamo, izven nje omagamo!
V to ime: 13og in narod!
" —""iia.
v p__
neugodnih
med delodajalcem in ut,.-, tehnika prouzročila je ta preobrau. ^ je prinesla mnogo dobrega, vender ju oslaouu. ceno delavskih moči. Četudi ne bi bilo nikdar nobenega sojalističnega agitatorja v naše dežele, družabno, oziroma mezdno upraäanje razvijalo bi se pri nas ravno tako, kakor se razvija vsak prirodni proces, kjer sila vlada in slabejšega tlači.
Nižji delavski stanovi uvideli so potrebo, da se jim ie treba združiti in organize vati v novih razmerah. Kćiko se organizujo drugod, to nam je znano. Mi imamo S70J6 potrebe, svoje zahteve, in po tem hočemo svoje. delovanje urediti. Pot pa, ki bi nas vodila do našega cilja, mora biti zakonita pot, in mi izpovedamo slovesno, da hočemo jedino zakonitim potom delovati in dosezati svoje skupne namene.
Slovenski delojemalci so brez organizacije. Nekaj se je sicer že storilo, toda to je premalo,
navadah različni narodi evropski. In ali mislite, da imajo vsi ti narodi jednake navade pri pozdravljanju? Ali menite, da živč vsi ti različni narodi tako, kakor mi Slovenci? Nikakor ne! Iu ako bi pogledali že dalje v druge dele sveta, v Azijo, Afriko in Ameriko, videli bi, da imajo tam ljudstva še bolj različne navade pri pozdravljanju; videli bi, da je resničen naš stari pregovor, ki pravi: Kolikor krajev, toliko o b i č a j e v.
II,
Slovenci pravijo: kakoršen pozdrav, takšen odzdrav, ali pa: kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo. Ako nas torej kdo prijazno pozdravi, odzdraviti mu moramo takisto prijazno in primerno. Kako pri nas pozdravljajo in odzdravljajo, to ve vsak in to bodem tod i pozneje povedal. Za sedaj naj le omenim toliko, da se vsi narodi v Evropi pozdravljajo malone jednako. Med njihovimi pozdravi ni mnogo razlike. Pri nas navadno ljudje mislijo, da 30 le naše navade prave in pamotne. Nekoliko je sicer prav, da tako mislijo, kajti; kdor svoje zameta, tujega ni vredeh,- Vender pa mo ramo reči, da je tudi lako prav, kakor se drugod pozdravljajo. Nam se resda to zdi Čudno in
to je raztreseno, to ni skupno. Pojedini člani, bili še tako zavedni in močni, ne morejo ničesar 'vnraviti. Spomnite se moči uzajemnosti, moči ""lite na Svatoplukove palice! Posa-vseh skupaj zvezanih
-"Simi stanovi.
■ -
gali si bodite sau..,	ni
svoje bedno stanje, izvršili Du^.	re-
osnovo. Da bi vam pritekli olajšat vas^ ;do tisti, zoper katere se borite, tega ne bodete do živeli ne vi, ne vaših otrok otroci.
Vsak dan prinaša vam britko prepričanje, da nimate in ne najdete zaslombe niti zaščite v kapitalistih. Te dni so zborovali na Dunaju avstrijski industrijalci, ki so se socijalnim pre-osnovam odlo' -o po robu postavili. Dobro su organizovani, jedini v mišljenju, trdna četa so. Strah pred delavci jih še bolj tesneje združuje, in ako bi šlo po njih volji, moralo bi se delavcu še slabše goditi. Pritoževali so se, da ni Avstrija izvozna država v velikem zlogu, in so priznali,
smešno in se na ves glas smejemo, ker ne pomislimo, da se drugi narodi ne ravnajo po nas, ampak po sebi; da ne živč po naših navadah, ampak po svojih.
IE
Naš stari pregovor zopet pravi: Jednemu Bog da veslo, drugemu teslo. In mi bodemo to koj videli, da je res tako. Poglejmo k različnim narodom! Začnimo s Ilebrejci. Stari Hebrejci so se pozdravljali z besedami: „Mir s teboj!" (Šalom lehti). Vsak od nas bode rekel, da je to lep pozdrav. Miru, da božjega mirti je treba med nami, a no prepira in sovraštva, kajti le tam je blagoslov božji v hiši, kjer živć ljudje v miru in ljubezni, saj vemo vsi dobro: K j e r j e veliko krega in prepira, tam vera in ljubezen umira. No, čujmo dalje! Ako sta si bila dva Izraeličana posebno dobra in iskrena prijatelja, poljubljala sta drug drugemu roko, glavo in ramo. Grke in Rimljane Že tako po znamo po občni zgodovini, katero je spisal družabnikom sv. Mohorja g. profesor J, Starč, Ako je Grk srečal Grka, zaklical mu je: „Raduj s e!" (hajre!). Rimljan je pozdravljal svojega rojaka z besedo: „A vel" („Bodi pozdravljen!" „zdravo!") in ta mu je odzdravljal z besedo: „Vale." („Z Bogom"). Z besedo; „S a 1 v ea
da so temu krive notranje politične razmere. Ne morejo odpustiti Taaffeju, da je bil vsaj nekoliko prijatelj socijalnim preoenovam. Grmeli so zoper vodje delavskega gibanja, Češ da ti le hujskajo delavce, in so klicali proti tem vodjam orožnike na pomoč t Jadikovali so, da so ves socijalni vihar prouzročila upravnn ublastva, ČeS da država žo od nekdaj premalo plačuje svojo uradnike, a ti nižji stanovi podpihujo Še druge. Konečno so sklenili dolgo resolucijo, v kateri zahtevajo popolno preosnovo zakona o zavarovanju zoper nezgode; zahtevajo, da bi delavec še višjo premijo plačeval, da bi država prispevala k troškom zavarovanja; a koliko bi oni prispevali, tega niso povedali.
To vam je napovedana vojska na vseh ČrLah V bran se postavite, ako morete! Razcepljeni eto, iitiüiuLiii iu ..ijwdi--, prepirate se za malenkosti, pulite se za fraze, a glavno stvar pozabljate- To je istina, Kdor tega ne veruje, ide naj na Vaše shode, in virlel bode, kako etojite tam kot sovražniki med seboj. Ne poznate se, in zato jo treba, da sb shajate, da se pogovarjate, posvetujete in poučujete. Združite se torej
označeval je Rimljan j ednak pozdrav in stov6. Tako so se tedaj pozdravljali stari Grki in Rimljani še pred Kristevim rojstvom, in ta naroda slovela sta kot zelo naobražena naroda, od katerih so sprejeli omiko vsi poznejšaji rodovi. Drugi narodi, ki so bolj navadno živeli, ki torej niso bili tako naobraženi, kakor Rimljani in Grki, imeli so in imajo tudi bolj navadne pozdrave. Poglejmo v dalj njo Azijo, na Kitajsko, kjer živi dokaj milijonov kitajskega naroda. Glavni pridelek je tam riž, ki je priljubljena hrana po vesoljnem svetu, kakor kava. In zato Kitajec pozdravlja svojega rojaka z uprašalnimi besedami: „Ali s 1 j e d e 1 r i S?" To je ravno tak podrav, kakor ako pri nas kdo komu vošči: „Dobro jutro!" Ako pa Kitajec sreča Kitajko, pozdravlja jo: „Ali si jela riž?" Riž je namreč Kitajcem najljubša jed in Človek si Kitajca ne more misliti brez ri2a, kakor pri nas ne kmeta brez žganeev in kislega zelja! Ni vselej umestno posnemati tuje navade. Ako bi hoteli po tem u zgledu posnemati Kitajce in ako bi naš kmet pozdravljal svojega soseda z besedami: „Ali si že 'edel žgance?" bilo bi to po qaäera mišljenju smešno. Posnemaj torej, kar je prav in tebi primerno, prikladno in naravno.
S	(.Dalje prili.)