LISTEK. Cvet Ijubezni. (Spisal Januš Golec). (Dalje.) Pa saj radlski Step ni bil samo čislap in ljubIjep od doinačih, ampak daleč na okrog. Vsak izmed pogrebcev je pri povratku iz pokopališča potožil sosedu: ,,Škoda ga je, bil je dober sosed, vsakemu je šel na roko". Vse pekako pusto ip prazno je bilo pri Stepovib brez očeta, eden drugega so se ogibali. Joško pi ukal pg pel. Vančko še rože piso več veselile, pi jib. povijala ob nedeljah in Joško je hodil v cerkev brez šopka. Dolgo je trpelo, predno so vsaj pekoliko poza- bili očeta. * • * Preteklo je mesec dni po očetovi smrti. Poletnega sobotnega večera je stopala Vančka z grabljapii v hfib, da bi pomogla pograbiti Jošku klajo, ki jo je nakosil za nedeljo. Joško je vlekel koso na široko; ko je ugledal Vančko, je postal, izvlekel kamen iz vodirja in brusil; pogledal ]e pač VanSko, a ogovoril je m. Ona pa je molče grabila za pjim. Mesec je priplaval pa pebeški obok ip domači čuvaj murček, ljubljenec rajpega oBeta, je tako milo gledal pa dvorišču, Žalostni u . . . u u se je ponovil in donel votlo. Vapčki se je stožilo. Postala je, prijela za predpaspik ip si obrisala solzo, ki jej je nšla pri spomipu ga očeta. Mrak je sedal kar vidno na zemljo. Joško je pehal kositi, se približal Vančki in jo skrivnostno doneče zaprosil: ,,VanCka, daj meni grablje, jaz bodem potegnil bolj pa dolgo", Prijel je z roko za ročaj grabelj, a ona jih pi izpustila, ampak ga milo pogledala.. Zopet se jej je pocedila solza po liou i.n kaaila Jošku pa roko. Kdo bi popisal utis, ki ga je bila napravila solzna kaplja iz ofiesa papol sirote na Joška, ki je bil popolna sirota? VanBka je povesila oSi, Joško pa jo je pogledoval so5utno, nl mogel izpregovoriti, nekaj ga je tiščalo za grlo. Dolgo sta se pogledovala ip povešala oči. Joško se sam pi zavedal, da je spustil grablje in prijel Vančko za roko. Ni mu je brapila, arapak mu jo krepko stisnila — razumela sta se, saj sta bili njuni srci sorodpi. ,,Sirota si, Vančka", je začel Joško, ,,pa le pa^ pol, saj imaš še mater, glej, kedaj sem pa že jaz — popolpoma." Tudi VaaSka je spustila grablje, sklopila glavo na Joškove prsi in glasno zaihtela. Tako Čudao jej ie postalo. Bila je žalostna, pa zopet tajao vesela, ker jo je tolažil tako lepo on, ki mu je bila tako udana. Položil jej je roko okrog pasu, stisaila se je k pjemu kot otrok k materi in bilo jej je pepopispo — dobro . . . Mesec je vozil dalje svojo pot, murček je zopet zatulil svoj pretresujoči u . . . u . . ., zdr/.nila sta se oba ljubeča otroka, Vančka se je izvila iz objema, Joško pa je pobral grablje ip začel vleSi pa dolgo. Govorila pista, prepolno je bilo pjuno srce. Vančka tudi jokala ni veS, ko je stopala domov za Joškom, ki je posil težko paložen koš trave. Joško je odhitel v hlev ip še opompil Vapčko: ,,Jutri bo nedelja", Ona je odšla v kuhinjo, pomagat materi. Pa še na veCer je natrgala šopek, povila v njega dolg rožmarinov vršiS, ga naimočila v kozarec vode in postavila do jutra pa okno za — Joška, VeSerja taisti večer Vančki pišla v slast, le bolj na videz je zajemala zavoljo drugih. Tudi Joško je odložil žlico med prvimi. Ponofti pa je brlela dolgo Iu6 v Vančkipi sobi, in tudi, ko jo je ugasnila, je še jokala, ae za oSetom, saraa pi vedela zakaj. Oba pa, Joško ip Vančka, ki sta spoznala tisto no5, daje pjupa Ijubezen pekaj drugega, nego ljubezen —ed bratom in sestro. Drugo jutro v pedeljo pa jo je mahal Joško zopet s šopkom na prsih v cerkev; bil je vesel, pa tudi poiiosen, ker se je zavedal, da ljubi pjega, siroto, dekle, ki je prvo v lari. Srefipi 6asi so zavladali zopet na Stepovipi; sreSna pa nista bila samo Joško ip Vapčka, ampak tudi mati, kateri je bila vše6 ljubezep rejepca iu hfie- re; zakaj: oba je ljubila kot — otroka. * * Fantje so ukali že parvečerovpo b.ribih in grabah, zbirali so deaar za godce, domafia godba paj bi jih spremljala v četrtek aa nabor, Joško je dal kroao, Ker je bil med prvoaaboraiki, pa je ni spustil kot drugekrati, z veseljem iz rok, vest rau je namreč pravila: Fant, potrjen boš, potem bode pa konec tvoje tihe sreče, ali vsaj stradal je boš dalje časa, Vančki tudi pi bilo vseepo; nekako tesno jej je bilo pri srcu, ko se je odpravljal Joško na nabor, saj je slišala v nedeljo župapa, ko je rekel g. kaplapu: ,,Pa jim povem, gospod, če nobedep drugi ne bo ostal, Stepov rejenec pa gotovo. Močep in lepe rasti je, da malo takih", Poaosaa je bila Vapčka pa to livalo, pa strah. jo je stresel, 6eš: tri leta ga ne bo doma. Že v sredo popoldne je začela povijati šopek, velik, večji kot pavadao nedeljo ali svetek. Joško bi naj nosil pajlepšega, saj je tudi fant za to. Njen trud ni bil zaman; pozaalo se je, da ima Vančka, četudi hči plaaip, vep'dar-le nekaj okusa. Sopek ni bil znešen iz vseh rož ip zelepja, vrtpega ip zaplotpega, ampak rudeC in bel. V sredi pa je ponosao bingljal rožmarip, potresep z zlatimi penanu. Sama mu ga je pripela, ae prišila pa suknjo že aa vsezgodaj. Zvečer pred paborom Joška pi bilo doma, m,udil se je med fapti, kdo mu bi paj pa to tudi zaimeril? Vrnil se je pozao in ugledal že od daleč, da ima Van6ka še luS. ,,Kaj aeki dela tako dolgo, navadno je legla takoj po veSerji?" se je vpraševal Joško, ,,Sopek, šopek rni papravlja", jo je zagovarjal sam pri sebl, ,,mogoce ga dobim že pocoj". Stopal je trdih korakov po dvorišču, zakašljal pod Vančkinim okpom ip postal, Cakal je, zamap, ni se odprlo. Cuti ga je morala, je mepil, zakaj pa ima še lue, ali mar ni 5akala pjega? Počakal je še nekoliko, zakašljal pa pi v drugič, tudi potrkal ni, preponosep je bil, vsiljevati se pi hotel, op — sirota. Pa je odšel nevoljnili korakov, 6eš: huda je. ker me ni bilo k vefierji, ker sem se tako zapoznil. Prvič, odkar je vzljubil VančkO, so stopili Jošku dvomi v srce: ali mi je to malenkost res tako zamerila? Ne, ne, se je zopet tolažil; kako bi mi pa tudi odprla, saj še nisva govorila nikoli poaoči ia pod okpom? Pa kaj, 6e še Šopka ne dobim, edini bom — brez njega, to bi bilo pa vendar-le prekruto maščevaaje? Ni prosil šopka po drugod, akoravpo mu jih je biloveS popujenih. Tudi dveh a.li treh pi hotel nositi kot drugi, ker je ljubil le epo dekle ip le od pje je pričakoval pajlepSega, on, sirota. Taki in epaki dvomi so vstajali v Ijubečem Joškovem srcu, pobijal jih je, se jih hotel otresti, pa pi Šlo, vstajali so zpova, s podvojeno silo, 6im bolj jih je skušal zatreti. LuS je še ved.no brlel?. v Vančkini sobi, pa plamen je švigal samo Še sunkoma; Joško je vse dobro videl iz hleva. Svignil je Še parkrat, nato pa se zakrilo Vap6kino okno v počpo tmipo, Joško je zlezel aa slamo, si vlekei odejo čez glavo, pa še-le proti jutru je zadremal ip vstal, zmuČen od ljubezenskib. dvomov. Pa bili so ti dvomi nepodprti, brez vzroka je suraaičil izvoljenko. Vančka ga je res čakala, tudi slišala je njegove korake, pa jokala je tedaj na postelji, jokala zavoljo njega, ki bode moral na nabor, Se odprla bi imi bila in povedala, da je šopek že povezaa, a branile so ji solze in teh pi privošCila Jošku. Nevoljen se je napravljal drugo jutro Joško, ker je zastonj iskal na oknu šopek, pa tudi Vaačke ni bilo videti pikjer. Stopil je v hišo po zajutrek ip suknjo. Vrata aa omari so zaškripala, šopek prišit na sukajo je pozdravil Joška ip razvedril pjegov čmerui obraz. Kar zaukal bi bil samega .veselja, ko si je oblačil suknjo. Vsi no&ii dvomi so bili na mab pobiti. Vančka ga še vedpo ljubi, pi huda, in ta zavest je delala Joška tako neizmerao srečaega, Še zajtrkovati ni mogel radosti. Mati so mu podarili par kronic za na pot, kako materipsko so zaoiugljale v žep, a Vapčke pi bilo še nikjer. Nato so ga pokropili mati še z blagoslovljepo vodo, ga prekrižali ip mu segli v roko z opomiaom: ,.Joško, le pameten bodi, ae, da bi se ga preveč, ali pa da bi se s kom skavsal. Pri sv. maši pa lepo moli, da pe bi ostal." Hvaležen, ker so ga krušna mati obdarili, ponosen na šopek, pa tudi pekoliko vznevoljea, je stopal Joško proti hlevu, oči so mu švigale okrog, Vaačke pa ni bilo. Pogladil je še konja v hlevu, se ozrl, če je vse v redu, in odprl svojo kamrico, da bi vzel klobuk. Oko mu je zažarelo veselja, ko je vstopivši, zagledal na svoji postelji — Vančko, ki jo je že tako dolgo in nestrpao iskal. Pogledala ga je, povesila o6i in solza ji je kanila na predpasnik. PriskoSil je Joško, se vsedel zraven pje, jo objel okrog vratu in v epomer vpraševal: ,,Zakaj jokaš, dekle moje, bodi vesela, glej, kako lep Šopek si mi podarila?" Pa komaj je izgovoril te besede, sramoval se jili je, tudi oa pi bil vesel, Še njega, fanta, je obšla skrivna notranja bolest, Vančka se je privila tesneje k njemu, mu položila glavo na prsi ia prosefie zašepetala: ,,Joško, moli, da te ne vzamejo, kaj bi počela jaz 3 leta brez tebe". Jošku so trgale te besede sree, rad bi bil tolažil rovico, ki je tako čutila ž njim, pa le tja v en dan je govoril: ,,Vančka, pič se ne boj, saj bom mo111, pa saj je ve5 drugih, mene bodo že pustili", ,,Cas je, draga Vančka", se je vzbudil Joško iz sanj, ,,raoram, da ae zamudim maše." Podal je Vapčki roko, poljubila ga je na čelo, ga pokrižala kot mati ip mu stisnila za na pot nekaj prihranjenib desetic. Odšel je, pa ni ukal, odhajaje z doma, pjegove misli so se mudile pri VapŠki, o kateri je snoči tako po nedolžnem dvomil. — Prisostvoval je sveti maši, ki so jo najeli naborniki, ia niolil goreČe in pobožno po naročilu VapcTce ter krušne matere, Po konfiani sveti maši pa je zagodla godba v korak in z županom na Celu so odkorakali pevajoS v Marnberg. Tudi Jošku so pregnala pihala otožnost, ukanje tovariSev ga je navdušilo, zavriskal je tudi on in pel naprej na željo vseh pri pesmi, ki so jo zakrožili. Fantje iz drugih Jar in občip so _?ledali., ko so jo primahali Remšničani polnoštevilno z domačo godbo k naboru. Pa Še bolj zavidljivo so gledali po kopfiar nem paboru drugi župani remšpiškega, ker se je ponašal, da je ostalo pjegovih iaptov 17, med pjimi Stepov Joško, kateremu pi para v celem okraju. Remšniški fantje so bili veseli, da so se tako moško odrezali; peli in ukali so tudi taisti, ki so ostali, Setudi bolj prisiljeno in iz navade* Tih pa je bil korenjak Joško, ne radi sebe, ampak radi Vančke in raatere. Kmalu popoldne se je izgubil iz vesele družbe in hitel proti domu. Korakal je počasi, saj se rau ni mudilo nikamur, doma bodo itak zvedeli prehitro. V enomer je skimaval z glavo, tuiptam tleskpil z pogo ob tla, ko je stopal navkreber proti domu. Željno so ga priSakovali domači, nikakor se ga pa niso nadejali tako raao. Bel listič za klobukom pa jim je povedal že prl vstopu na dvorišče, da bodo izgubili jeseni Joška — za 3 leta. (Dalje prih.)