. u nik iM -
•JJJfl ^ praznikov-—4 dailJ	8os"
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UiedalHŠ ta »pmvnllld proitorl. tW 80. UmtteU An.
Offka »f Pablkatlaai te&7 8«. Lawndak At«. Tt Uphon« Roekw«U 41)04.
»et triihtri-|[t rudarjev ubitih!
ev SO SEDANJEGA G0-
3DAKSKEGA SISTEMA.
^ila o nezgodi so zelo pičla.
fiirmont, wTva! V tri mi-flddaljenem premogovniku št. Bethlehem Mine korporacije njgUla razstrelba, ki je sprega rudnik v grob za trt in icset rudarjev.
Razstrelba je nastala med polito in deseto uro. Žene rudar-, in njih otroci so prihiteli k fciku, kajti silni pok jim je redal da se je v rudniku žgočimi katastrofa. Rudniški ,jiiki so tolažili svojce rudar-, da se ni zgodilo nič hudega i so rudarji živi v rudniku, ik o polnoči je superinten-pristal, da se od rudarjev Mjbrž nihče rešil, ker je ves jnik v plamenu.
justrelbo je povzročil treskati plin, pomešan s premogovim ihom. Bila je tako silna, da je ikodovala tudi naprave za e-itrično razsvetljavo in da je b komaj do polnoči mogoče to-
0	popraviti električno naprava se je dobila luč.
Ktiilci, to so rudarji iz drugih dnikov, ki so takoj prihiteli na noč, ko jih je silni pok opozo-, da so njih tovariši postali tve razstrelbe, so izjavili, da morejo v rudnik. Odstraniti treba lesene stebre in jeklene linice in pod pomike, ki jih je iplozija izpodbila, zvila in zno-
1	na kup. Vhod v rudnik je šrtina.
Šerif John C. Higgins, ki je m takoj na kraj ftedreC«;*}«
ite! poizvedovati, kaj je po Ibi rudarjev povzročilo rvesre-
Državna policija je bila tudi ilu na mestu, ki je napravila rdon okoli rudnika in ne pusti logar k njemu razen rešilcev. Pittsburgha so odposlali rešil-voz h potrebnimi rešilnimi a-nti. Rudnik se nahaja ob Bal-aore in Ohio železnici. Rudarji pa naseljeni ob potoku Buf-kb, v ozki dolinici. Rudnik je bil Iprt pred desetimi leti in njego-hodniki se raztezajo na vse rani."
£	Chicago, I1L, četrtek 19. marca (March 19), 1925.
▲cctptasM for similisf al ■»•cul r.u of poi»ut« providcd ti ta aactioa UM, Act of Oct. S. lttT. .uihorUed os Jasa 14, lllt.
huh»tr i|>l lun Y*«rly
Pregled daevaih dogodkov
Tornado.
Silen tornado je divjal preko delov Missourija, južn. Illinoisa in Indiane, uničil mnogo mest in usmrtil približno tisoč ljudi ter ranil 2000. Podrobnosti slede jutri.
Amerika.
Senat zaključil izredno zasedanje, ko je potrdil novega justič-nega tajnika J. G. Sargenta.
Zopet eksplozija v premogovniku; 33 rudarjev našlo smrt v Barracksvillu, W. Va.
V Washingtonu snujejo novo mednarodno konferenco in pritisk na evropske dolžnike.'
Nov poslanik imenovan za Nemčijo.
Coolidge prejel protestno noto Peruvije.
Po svetu.
Dr. Beneš predložil v Parizu načrt za Združene države v Evropi; Herriot je odklonil načrt.
Fašisti v Italiji potegnili socialistične delavce, ki nadaljujejo štrajk.
Dva nova škandala v visoki družbi v Londonu.
Klerikalni šolski štrajk v Al-zaciji se je izjalovil.
RELLOG JE IZMUČEN.
Wa*hington, D. C. — Na dr-meKa tajnika Kelloga pritiska
0	drlo. Star je 68 let in goto-je zanj muka, da študira za-Mane položaje, ki jih ustvarja iomatična igra. Njegovi tova-
1	v (icpartmentu so razočara-da ki' toliko naslanja na Coo-Ka Klede raznih odločitev. Tako razmerje pospešuje su-itijo, da bo moral predsednik »"ati mlajšo, krepkejšo moč, ki
t-Klala trdno na nogah, še pre-> mine leto. Warren bi bil tak -^ek, ako hi ga bil senat spre-■I justičnega tajnika. Zdaj ' ne more potrditi za noben u-^ Meri)«.rt Hoover se še jezi *>"*<!i nevljudnosti pri reorgani-•Ptiji kabineta. O Mellonu govo-da J<' ravnotako nasproten, ■ Hoover ostane državni taj-
kot Coolidge. Slišijo ne Klasovi, da se najbrž taatorju IVpperju iz Pennsyl-ponudi državno tajni-ako k<» izkaže prenaporno " K»'llnga#
H.l \\ skI TAJNIK VZTRAJA ''KI SVOJI ZAHTEVI.
(hka^o, III. — Delavski taj-lam« s j. Daviš je ostal toll-
(0 '
i
Peruvije poslala protestno noto v Washingtoa
Poslanik južnoameriške republike mogoče zapusti Waahing-ton. Protiameriški izgredi v Peruviji se ponavljajo.
Washington, D. C., 18. marca. Predsednik Coolidge je včeraj prejel protestno noto, katerp je poslal predsednik Peruvije po sklepu peruvanske zbornice. Pe-ruvanska vlada protestira proti razsodku Coolidga v razsodiŠČni zadevi glede tacna-ariškega teritorija in pravi, da je Coolidge razsodil v prid chileanski republiki, ki je zakrivila spor.
Državni department in drugi administrativni krogi molče o zadevi. Druga vest se glasi, da peruvanski poslanik Heraan Ve-larde najbrž zapusti Washing-ton v znak osebnega protesta. A-ko se to zgodi, bodo odnošaji med Peruvijo in Združenimi državami le suspendirani in peru-vanska vlada lahko pošlje drugega zastopnika kadarkoli hoče.
Brzojavke iz Južne Amerike sporočajo o nadaljevanju demonstracij in izgredov v Peruviji. Ameriško poslaništvo v Limi, glavnem mestu Peruvije, je za-štraženo z močnim policijskim kordonom. Policijske Čete so včeraj razpršile večjo množico Študentov in drugih demonstrantov. Slični izbruhi so v drugih peru-vanskih mestih. Iz Buenos Aire-sa javljajo tudi o spopadu med peruvanskimi in chileanskimi obmejnimi stražami v sporni provinci.
■EUMOVA POTEZA UMIK
POVODI
M
AKO BO KDO KAJ PLAČAL, BO PLAČAL FORD.
Senator Glasa ožigosa Mellonovo zahtevo.
Washington, D. C. — Mellono-va zahteva, da senator Couzens plača od deset do enajst miljo-nov davka od dobička, ki mu ga je prinesla prodaja delnic Fordove kompanije, se je izkazala več-alimanj kot udarec po vodi.
Senator Glasa iz Virginije je bil zakladniški tajnik ob času, ko se je določila predprodajna vredr nost manjšinskih delnic Ford Motor kompanije, zato mu je zadeva precej znana. On meni, ako bi se zaradi te prodaje plačali še kakšni davki, tedaj ji bo plačal Ford in ne kdo drugi. Detroitski avtomagnat je garantiral Cou-zensu čisto ceno, kajti on je pla čal davek, ki ga je določilo za kladništvo.
Glass se je silno raztogotii ra di Mellonove zahteve in je menil, da bi bilo nepristransko, ako bi davčni urad postopal tako pra vično z bogatinom kot s siromakom.
Couzens ima približno štiride set miljonov dolarjev, Mellon pa okrog sto petdeset miljonov. ■V političnih krogih govore, a ko se bo zadeva pritirala na sodišče, da bo zmaga na strani Cou-zensa, ker nima Mellon nič, na kar bi se vpiral za iztirjatev neplačanih davkov od strani Cou-zensa.
LjabavaiškaadaH
v Leafeai ee »aoie
Pojavila ae je tretja afera, ki se pere pred sodiščem v veliko slast londonskega občinstva.
BEHESEV NAČRT
zdruZ. drŽav
V EVROPI
IMtaM MaU M* . AhMlJ! ftako
Otroci, katere je škof nagnal v protivladno stavko, so se po e-nem dnevu vrnili v šole.
Pariz, 18. marca. — Katoliški šolski "štrajk", katerega je a-ranžiral škof Ruch v Strass-bourgu kot protest proti naredbi Herriotove vlade glede uvedbe medverskih šol v Alzaciji-Lore-ni, je takoj drugi dan izpuhtel v nič. Na tisoče šolarčkov, ki so v pondeljek ostali doma, se je včeraj vrnilo v šole. Majhen odstotek otrok v šolah na kmetih je danes še doma. Nacionalisti in duhovniki so podvojili agitacijo in rotijo starišc, naj drže otroke doma toliko časa, da francoska vlada vzpostavi katoliške šole in poslaništvo v Vatikanu.
London, 18. marca. — Sezona ljubavno « podkupninsko • golju-fivnih Škandalov v visoki družbi v Londonu je v polnem zamahu. Tri družabne afere se zdaj perejo pred sodišči in angleška javnost se deloma naslaja in deloma strmi nad gnilobo angleške aristokracije. Celo parlament se je zganil in začel misliti, kako bi opral ponosno Anglijo te sramote.
Dennistounov proces, ki se vleče že deset dni in zalaga po-hotneže z raznovrstnimi pikant-nostmi iz pariških hotelov, je bil včeraj podvojen z novim procesom. Glavne osebe v novem procesu so: lepa plemkinja, njen lord in vdova bogataša, ki je baje umrl berač. Lady Wilson Barker je plemkinja, Sir David Wilson-Barker — ki se prišteva med angleške znanstvenike in bil je predsednik kraljevega meteorologih nega društva — . je njen mož in mrs. Frank Water-house je tretja oseba.
Vdova Waterhouse toži plem-kinjo VVilson-Barker za povrnitev premoženja, katerega je njen pokojni soprog zdajal ple menfti babnici, s katero je imel intimno razmerje. Obtožnica se glasi, da je lady Wilson-Barker neprenehoma vlekla večje vsot« denarja iz Waterhouaa z grož njami, da bo vse povedala svojemu možu. Na ta način je Wa-terhouae, boječ se Škandala, zda jal plemeniti babnici ves svoj denar in ostal je skoraj brez pe-nija- < Na smrtni poatelji je pa 'edal svoji ženi celo stvar in vdeMuzdaf ioftt piemkinjo za iz-vabljen denar.
V tretjem škandalu, ki se j« začel prati pred sodiščem v Londonu, igra glavno vlogo amerišk državljan Homer Tyrell Lane. Obtožen je, da je imel tajno aha j al išče, kjer so se zbirale dame iz visokih krogov in on jim je razlagal spolne probleme. Sod nik je dobil dolgo listo imen teh žensk in v aristokratičnih kro gih je zavladala panika. Govor: se, da so med damami, ki so red no poslušale Lanejeva "predava nja" in gledale njegove "demon stracije" o spolnih stvareh, žene in hčere prominentnih lordov in visokih uradnikov v državni slu ibi. Ako pridejo imena na dan bodo v visokih krogih take eks plozije, kakršnih še ni slišala Anglija. Lane, ki je star 49 let je v zaporu.
Toda načrt ima dvoje "Združe-■nih držav**, ki bi se med seboj kavsale. Herriot je proti načrtu. Liga narodov je vsekakor na smrtni postelji.
v < hicagu, da je ponovi "'J" staro zahtevo, po kateri se J^-jo 'lijpzemcj vsako leto re-[■trirati. organizirano delav-v"l' V le i zahtevi začetek ^ i »pijonajfnega sistema in čutenja delavcev od zgoraj.
freska zbornica od rodila '♦nsko volilno pravico. 18. marca. — Voditelji l " v irancoskem parlamentu P'^l^.ili predlogo o ženski vo-P' prsvici za eno leto.
PREMOGOVNIŠKI BARONI SE PRIPRAVIJAJO ZA NASKOK NA MEZDE.
Podjetniki iz Illinoiss in Indiane ps nočejo z njimi trobiti -rog.
Cleveland, Ohio. — Tukaj so se zbrali premogovniški podjetniki iz Ohijs in zapadne Penn-
sylvanije, da sč pogovore, kako prično z ofenzivo na mezde rudarjev. Jeze se, ker podjetnik, z Illinoisa in Indi^ noftsjo pril. ns zborovanje. Louls H. Smith, podpredsednik Društva Pomočniških podjetnikov v I Iinoi-su, je izjavil, da se illnojski pod-
UClTELJI SO DOVOLILI $50,000.
Denar se vporabl proti davko-tajcem.
Chicago, IU. — Cikaška učiteljska federacija je zaključila, da nabere petdeset tisoč dolarjev, da jih vporabl proti bogatim davkotajcem, ker je na u način mogoče priti do sredstev, da bo mesto lahko gradilo potrebne šole In Imelo potrebna sredstva za tolski poduk.
INFLUENCA POCAKI ODHAJA.
"Chicago, III. — V 24 urah do torka večera Je umrlo 19 oseb za influenco in pljučnico v Chicagu, kakor poroča zdravstveni koml-narijat. Istočasno je bilo prijavljenih 106 novih slučajev bolezni.	_
Burne scene v francoski zbornici.
Pari*. 18. marca. — Vč«-rsJ so
ZA ARMADO SO NAROČENA NOVA LETALA.
Potrošili bodo zanje $1,13.1,000.
Waahlngton. D. C. — Armad-na zračna služba je naročila pri Curtiss kompaniji v New Vorku in Douglas kompaniji v Kaliforniji za več ko mlljon dolarjev le-tal novega slstems, ki se je obne-sel pri preizkušnjah.
Pri preizkušnjah so leUls novega models letela s hltrico več ko sto trideset milj v uri.
Pariz, 18. marca. — Državniški "zdravniki", ki že sedem let zdravijo" Evropo in iščejo trajni mir, so še vedno na lovu *a pravim zdravilom. Liga narodov, d je imela odrešiti svet nadalj-ne vojne, je nevarno pohabljena. Velikobritanski domlnljl, ki so zavrgli ženevski mirovni protokol, so polomili ligi noge. Vsi državniki, ki mislijo, da nekaj štejejo, ao danes prepričani, da e liga narodov samo še na papirju. Poiskati je torej treba na domestilo. V Parizu kar šumi o raznih i»aktih, trodržavnih, pet-državnlh garancijskih paktih, o novih orientacijah In načrtih.
Dr. Edvard Beneš, zunanji minister Cehoslovaklje, ki je Iz ženeve prišel v Pariz, je včeraj kakor javljajo listi — predložil Herrlotu nov načrt ozdravljenja Evrope. Njegov načrt je, da naj se v Evropi osnujejo Združene države, ki naj se dele v dve grupi, zapadno In vzhodno. Zapadna grupa Združenih držav bi obsegala Anglijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo, vzhodna grupa pa Poljsko, Cehoslovakljo. Ogrsko Avstrijo, Jugoslavijo, Rumunl jo In ostale balkanske dežele. I-talija si naj sama izbere, h kateri grupi hoče iti. Španija bi na ravno pripadala zapadni grupi Beneš ne omenja Ruaije.
Ta dva bloka Evrope, tesno zvečana s pomičnimi in diploma-tičnlml odnošaji, bi držala rav novesje in po mnenju dr. Bene-ša bi bila najboljša garancija za mir, Beneš pravi, da poaamesne države obdrže politično in narodnostno avtonomijo, toda v fl nančnem, gospodarskem ln tr govskem ozlru morajo odpaat vse meje med njimi. Cel blok, al oba bloka skupaj, ima eno omrežje železnic in plovnih črt, en sam poštni sistom, eno samo do narno valuto In eno ssmo poli cijsko organizacijo. Na ta način bi Evropa znižala polovico Iz datkov za armade, mornarice ln ogromno armado civilnega urad ništva.	#
Herriot pa smatra Benešev načrt za utopijo, ki se ne more izvesti. Herriot je zagotovil, kakor javljajo, Beneša in (»oljske ga zunanjega ministra Skroyin-skega, da bo Francija pazila na interese Cehoslovaklje ln Poljske, ko se bo pogajala z Anglijo ln Nemčijo glede varnostnega pakta.
STEV.-NUMBER 66
ailsti v Nall|l
izigrali soeialltte
Socialistične unije v Lombardlji | niso zadovoljne a poravnavo stavke, katero ao začeli In končali fašisti.
I MIlan, Italija. 18. marca. — Velika stavka kovinarskih delavcev v severni Italiji je končana za fašiste, ne pa za socialiste in komuniste. Socialistične lil komunistične unije niso zadovoljne H mezdnim i pogoji, na temelju taterih so fašistične unije končale štrajk in pozvale delavce nazaj na delo. Voditelji prvih Isjav-jajo, da delavci ostanejq v stavki, dokler ne dobe vseh zahtevanih pogojev.
Včeraj so jo vrnilo le 8000 de-avcev v tovarne v Milanu, do-čim je 26,000 delavcev v avtomobilskih tovarnah Fiat še v stavki. Socialisti in komunisti pravijo, da so se fašisti prehitro podali in potegnili delavce aa nos. Fašistični delavski vodja Rasza jo objavil groseč ultimat socialističnim in komunističnim organizacijam, ki se nočejo pokoriti. Vse kaže, da zdaj se začne boj mod fašisti in socialisti, ki ao še pred par dnevi skupaj Štrajkall.
REAKCIJONARNK 2ENE NA DELU.
jetniki ne udeleže konference. z bili Viharni prizori v zbornici t<--rudarjl imajo pogodbo in po nji ko|n debate 0 organiziranju treh
se bodo ravnali.
novih departmentov v Alzacijl Loreni. I>ruga viharna debat* pride danes ali jutri, ko vlada predloži načrt boja s klerlkallz-mom.
Dež uničil mesto ? Perziji.
Teheran, Perzija, IS. _
Izredna ploha, ki je lla neprene- ---
od Sabriza. .. ______ ~
ORGANIZACIJA KROJAftKIH
DELAVCEV POZI V LIK NA MAJNlAKO PROSLAVO.
New Vork, n. Y. — Jo»eph Schiossberg, finančni tajnik krojaške organizacij* Amalga-mut««d Clothlna Work«rs Union, j« izdal poziv na krojaAk« delavce, da proslavijo prvi maj nik dostojno ln svečano. V pozivu pov-darja, da je prvi majnik mednarodni delavski praznik, ki ga prsznujejo delsvel vsega sveta ne glede na narodnost, pleme in polt.
VREME.
Chicago in okoMca: V petek deloma jasno in mrzlo. Severno-zspeden veter. Holnc« Izide ob 1:67, zaide ob «. Začetek mladi ob 10:80 predpoldne.
New York, N. Y. — Ženski republikanski klub, Ink., priprav Ija predlogo, ki jo namoravs predložiti newyorškl legislaturl. Ta predloga določa, da k dnevnemu poduku spada, da otroci vsaki dan (»navijajo v šoli deset božjih sspovedl. Ker v newyor-ške šole ne pohsjajo samo otroci raznih kristjansklh in židovskih sekt, je po mnenju advokatov tudi U predloga v protislovju z ustavo, ker s« U;hko smatra za verski poduk nekaterih verskih sekt.
Dvoje predaval) e Rusiji
(Federated Preas.)
Dne 13. marca je F. A. Mac-kenzie, bivši (toročevaloc v Rusiji — poročal ju tukajšnjemu listu Chicago l)aily News — predaval v Orcheatra dvorani o razmerah v Rusiji, Predavanje je bilo oglašano s vaeml pripomočki, ki jih Ima bogato kapltalistič-no časopisju na rtapolago, toda , poslušalcev je bHo malo. Ko jo Mackenzle stopil na oder, je imel pred seboj malone prazno dvorano.
Kljub temu je govoril. Najprej je hotel izzvati solzu s podrobnim naslikanjem eksekuclje bivšega carja in njegove druši-nu, a brez uspeha. Nihče ni jokal za pokojnim carjem. Nato je slikal boljševlško propagando proti ruski cerkvi in objokoval "zatirano kristjanstvo". Zopet nič. Poslušslcl, ki so bili procej pomešane vere, se niso zmenili za intrigarske ruske pope. Ko je pa omenil Lonlna, Troekija In. druge sovjetske voditelje, so ljudje zaploskali. Zopet je plakal nad težko usodo srednjih in višjih slojev, ki so obsojeni na — delo in stradanje, če nočejo de* lati. Besedo "buržoazija" je Izgovarjal "buržojsl" in poslušalci so se smejali. Končno Ju Mackenzlu prerokoval, da komunistični režim ostano v sedlu še precej časa in Ameriki bi nič ne škodilo, če stopi v zvezo s tem režimom in pomaga omiliti razredno vojno v Rusiji. Razredna vojna mud "buržojsi" in prolotarljatom je "strašno nekrščanska stvar".
Istočasno Je Anna Loulae Strong, znana pod imenom Ani-se, ki Je bila kot |>oroč«valka Fe-dorsted Pressa dolgo časa v sovjetski Rusljj, predavala v Ct-kaškem ženskem klubu o istem predmetu. Podala pa je drugačno, simpatično sliko Unije delavskih republik, ki se težko bori s slabimi letinami, kontrarevoluci-jo, intrigami zapadne Evrope ln j r. zaostalostjo ruske mas«, a kljub temu počasi, toda sigurno napreduj«.
kjer jk Cvaaro delavsko
gibanje.
Illoominglon. III. — Tukajšnja centrala delavskih strokovnih društev Isstuje svojo tiskarno ln svoj list. Zdsj se je razvile tudi agitacija za gradnjo delavukega doma. Poleg Ima delavstvo svojo zadružno prodajalno za grocarij« in obleko. poUg |* še zadružno mesnico,
stavka v willimantico-vi tovarni jk trdna.
Dva ubita v izgredih v Mefcftt.
Mežico Clty, 18. marca. — Dva kmeta sta bila ubita in 16 ranjenih v boju s agrarci v l'ue-ML
Ifarlfort, < onn. — Stavka v tovarni Wllllmantlc Thread kom|»anlJe poataja uspešna. Tovarna je zaprla in okrog devetdeset odstotkov delavcev se Je pridružilo organizaciji. Vsaki dsn gre 200 delavcev pred tovarno na stavkovno stražo. Delavci v drugih tovarnah American Thread kompanije pazijo nato. da ne prid*Jo naročila Iz tovarne, 1 v kateri je proglašona stavka. Stavka je protastna in Je pričala. kar ja kompanija odvrgla mezdo za deaet od-UHkov.


______

TT'
1 "
PROSVE
•s™
OSVETA
GLASILO SLOVENSKE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKDNOTB
Ona oglasov po dogovora. Rokopial m do vračajo.
Naročnina: Zcdinjono drtara (Uvao Cbieago) $6j00 aa lato, S&Stf sa pol lata ln $1.28 sa tri noaoeo; Chicago ia Clcaro $630 na loto. *8J* m pol
lota. $136 ta tri meaaeo, In aa Inolnosamatvo $830.
Naalev ca vaa. kar iata atik s Uatoaii
-PROSVETA"
2607-5» So. Lawadala Aveana. Chicago, Uliaoie.
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of tha Slovenk National Benefii Sociotj.
Ovoed bv tha Slavaak Nattoaal Ranof/t Sodotr. Advertialng ratos on agreeaent.
hubecription; United Statoa (eacapt Chicago)! foar; Chicago $630, and foreign countrtea $8.00 per jrear
MEMBEK of The FKDERATED PRESS"
aad CanrHia $830 per
UNIPN LABEL APPLIED FOR
Datuai v oklepaju n. pr. (Marc 31-1925) poleg vaiaga imena aa naaler« f aai )e e tam dnavom potok la narolaina. Ponovita |e
da ae vam na eatavi I lat.	^
, ......... ..............................
KAKO 8E SKRBI ZA VARNOST RUDARJEVEGA
ŽIVLJENJA!
Zadnja nesreča v Indiani to,pove jasno in določno.
Zaradi nesreče, ki se je zgodila v premogovniku City Coal kompanije v okraju Sullivan, Ind., je izgubilo 51 ru darjev svoje življenje. Eksplozija se je dogodila dne 20. februarja t. 1. Med ponefcre&nimi rudarji je bilo več družinskih očetov. Eden izmed njih je zapustil deset otrok, drugi šest, tretji zopet manj itd.
Takoj po nezgodi je izdajala premogovniška družba poročila v Javnost o vzrokih nezgode. Te vesti so imele namen oprati družbo vsake krivde.
Vršila se je mrliško-ogledniska preiskava in porota ni izrekla direktno* da je družba zakrivila nesrečo, ampak da jo smatra le za odgovorno.
V priporočilih, ki jih je porota poslala governerju države Indiana, priporoča njemu, da porabi svoj vpliv, da državna zakonodaja sprejme bolj osJtre postave in da jih nadzorniki strogo izvajajo. Nadzorniki naj pridejo pregledat premogovnike, ne da bi svoj prihod naznanili. Nadzornike pa odbor rudarjev spremlja v premogovnikih, v katerih se nabira prah.
Porota dalje priporoča, da naj rudniške nadzornike izvolijo rudarji, ali pa naj bodo imenovani samo taki, ki jih priporoče rudarji. To priporočilo je izredno važno, ker bi bil vpliv premogovniškega podjetnika ničeven na nadzornika, kadar bi pregledoval njegov rudnik.
Iz teh priporočil sledi, da je porota prišla do zaključ ka, da so naprave in postave za varstvo rudarjev po-mankljive. Premogovniški podjetniki ne store ničesar prostovoljno za varstvo rudarjev in da rudniški nadzor niki tudi ne izvršujejo strogo obstoječih postav za var stvo rudarjev, ker so zaradi sedanjega sistema za nastav-Ijenje rudniških nadzornikov večalimanj pod vplivom premogovniških podjetnikov, kadar pregledujejo jame.
Ako se v rudniku nabira plin v manjših količinah in pod stropom, Še ni tukaj nevarnost, da nastane eksplozija s silovitim učinkom, ako je premogov prah, ki se na bira po stenah in po tleh dobro namočen in pomešan j granitovim prahom.
Koliko premogovniških podjetnikov pa moči prah ali potresa v jami granitov pruh, ako jih to tega ne prisili postava ? Zelo redki so taki podjetniki, mogoče je pa tudi, da ni nobenega. In kadar se v jami vname plin in je v nji veliko premo^ovega prahu, postoji nevarnost, da se jama spremeni v grob za vse rudarje, ki delajo v nji.
Rudar, ko odhaja od doma, zaradi slabih varstvenih naprav in pomanjkljivih varstvenih zakonov, ne ve nikdar, ako se zvečer še živ vrne domov. ,
Visoko gori pod stropom se vname plin in nastane majhna razstrelim. Ta razstrelba povzroči sunek, da se vzdigne bližnji prah. In če se vname še ta prah, ki se je |M>mešttl vsled razstrelnega sunka z zrakom, tedaj nastane silna razstrelba, ki včasi ubije vse rudarje na delu, včasi se pa posreči majhnemu številu rudarjev uteči iz rudnika.
Silni pok razstrelbe takoj pove svojcem rudarjem, kaj se je zgodilo. Ti prihite od vseh krajev k rudniku in pred rudnikom se odigravajo srce trgajoči prizori.
Taki dogodki se ponavljajo, dasiravno je bilo že sto-instokrat ugotovljeno, kaj povzroča silne eksplozije s
SLIKE IZ NASELBIN
^ Chicago, III. Iz toga velikanskega mesta bi bilo lahko mnogo zanimivega poročati, če bi ae človek zanimal, imel čas in zmožnosti za to. V Chicagu izha^ jajo štirje slovenaki časopisi, ko-jih osobje je bolj kompetentno za poročanje, ker le ti imajo bolj obširno obzorje v teh zadevah kot navadni delavci. Zato ae hočem omejiti le na delovanje pevskega zbora Sava, kateri je bil ustanovljen prod šestimi Isti.
Od začetka ni bilo mnogo u-Hpeha, ker ni bilo mogoče dobiti dobrega peyovodje. Ko sa je zboru posrečilo dobiti pevovodjo Račiča, se je stvar takoj obrnila na boljše, kar je dokazal naš zadnji koncert in drugi nastopi zadnje in pred zadnje leto. Zbor se je nekoliko razkropil, ko smo zgubili prostor za učenje, ker se je predelavah* dvorana 8. N. P; J., za drugi prostor se pa nismo mogli zediniti,
Ko so mes&a januarja zopet začele redne vaje, smo imeli nekoliko težkoč pridobiti naše pevce nazaj, posebno prve tenorje, tako da je bilo skoraj upravičeno mnenje, da ne bo uspeha.
Sklicala se je izrpdna konferenca, na kateri se je dvanajst članov izreklo za nadaljevanje in
■ " ^ t ' -
upanja, da bodo tako ješili vpsasanje varnosti rudarjev, kot je priporočila porota okraja SuJlivan.
Da je to resnica, potrdi eksplozija, ki se je ravgokar zgodila v Zapadni Virginiji. Tri in trideset rudarjev je zopet ubitih. Ali ni to strašno? Ali to ne kliče po odpravi razmer, ki spreminjajo rudnike v grobove za rudarje? Govorite rudarji!

za trdno obljubilo se redno ude	_
leževati nadaljnih vaj in s tem. di "na" driitvenem pol jis precej
zadovoljilo pevovodjo, ki ne mara polovičnega delovanja, am-pak popolno tako, da bo uspeh zagotovljen.
Dejstvo je, da je občinstvo našemu zboru naklonjeno ter ga je zmiraj gmotno in moralno podpiralo, Zato je dolžnost zbora, da preskrbi ljudem užitek, do katerega so upravičeni in ga s svojo naklonjenostjo in gmotno podporo tudi zaslužijo. V tem smislu se je izdelal program za prihodnji koncert tretjega maja, ki je eden največjih in najpppolnej-iih, kar se jih je še kdaj vršilo na slovenskih odrih v Chicagu. Mnogo ljudi me je zadnje Čase vprašalo, ako "Sava" še obstoji. Ne samo obstoji, ampak pevski zbor "Sava" bo tekmoval z mogočno Liro na našem prihodnjem koncertu. Da ne bomo daleč zadaj, vas zagotavljam z mojim podpisom. — Clement Lo-višek.
Groaa, Kana. — Premogovne družbe pridno zapirajo rove, kateri so itak obratovali z omejenim Časom. Vač rovov je zaprtih od zadnje stavke. Razumljivo je, da so tudi rudarji brez dela, ki ao delali v omenjenih rudnikih. Nekateri magnatje upajo, da so rudarji sprejeli blagoslov odprte delavnice. Kot znano, Sheridan premogovna družba še danes ni podpisala jacksonvillske pogodbe, obratuje pa nekaj jam pod krinko takozvanih "listarjev". Dobila je za vsako jamo par ljudi, ki so vzeli kompanijski bič v svoje roke In jamo v najem, da hitro obogati na račun delavcev. Z unijo so podpisali jaelcaon-villsko pogodbo, katero pa izpol-nu je jo le toliko, kolikor jih prisili unija, katera pa še od daleč nima tistega vpliva kot gS je i-mela pod Uowatovo administracijo. V prvi vrsti je kriv John Lewis sam. predsednik U. M. W. of A. s svojim štabom, ko j« za-Mojal seme razdora, ki še danes razjeda nekdaj cvetočo unijo. Mnogo pa smo tudi sami krivi, ker gojim? bratomorni boj. 2e večkrat je izgledalo, da bo tudi tista maloštevilna nazadnjaška struja s svojimi Ae bolj nazad-
strasnim učinkom v premogovnikih. Merodajni faktorji ttJJ^,J^lSSl^^^T pa ne ganejo, da s postavami preprečijo ponavljanje ta- luKinlk U^M W. priHk<K ii°na po^ klh katastrof, ki niso nič drugega kot posledica prevelike moč Ur jo zopet izvlekel na dan, profitaželjnosti.	d* <**lj« Intrigira. Kot nekiaj v
Ako mrliško-ogledniška porota okraja Sullivan pri- dl ^^ ^ ^ ilo t«k o" politih-poroča governerju Indiane, da priporoči legislaturi spre- ne stranke kavaale med seboj. Ce jeti bolj ostre postave za varstvo rudarjev in pregledo- j« bJUl imperialistična straaka v
vanje premogovnikov, je storil* svojo dolžnost, ker je po- ZSkmn!^. Odt^MsJE kazala jasno na vzroke, ki povzročajo take katastrofe, rov ima namroč vedno tretja Ako Ik) governer kaj storil v tem oziru, je ie zmerom ntranka korist, pred nami vpraAanje, ako ae bo državna zakonodaja ozi- R«^ultat volitev uradnikov za
rala na njegova priporočil*.	• ii^pilJ^Vl^j^
Delavci v Indiani in tudi v drugih državah ht niso najbolj nasadnjaški izmed na-pokazali, da ae zavedajo avoje politične moči. In dokler	Kamlidatje, katorim
delavci tako jasno ne pokažejo, da se zavedajo avoje poli- ^ »^JllSlSmSJrfH" lične moči, da bodo to moč občutili zakonodajd, je malo eovnico, in atcer po ukazu od zgo-
raj. Upati je, da se vsaj malo povrne harmonija v unijo t«r da bo članstvo kolikor toliko kooperi-ralo z okrajnim odborom in opu-stiio opozicijonalno taktiko, priznam. da ni prijetno sodelovati z ljudmi, ki se branijo vsakega napredka. Ampak uradniki so tu in vladali bodo daljni dve leti, pa če jih maramo ali ne. In če prijateljsko od njih zahtevamo mesto, da jim mečemo polena pod noge, upam, da bo tudi odbor pokazal več volje do dela za organizacijo.
Kot že omenjeno, so najemniki pri Sheridan družbi napovedali znižanje plače nazaj na plačilno lestvico iz leta 1917. Gotovo jim je družba diktirala ta korak, opogumljena, da izrabi nesporazum med rudarji in dolgo brezdelje, kar naj ji sedaj hitro pomnoži kapital. Upamo, da bo družba popolnoma pogorela z načrtom. Rudarji so odlično zavrnili sramotno ponudbo ter prenehali z delom. Ostali bodo zvesti unijsktoi načelom, dokler omenjeni magnatje ne umaknejo svoje nakane. Seveda, rudarji potrebujejo moralne in gmotne pomoči, da ne ostanejo osamljeni in brez sredstev za življenje v svojem boju proti kapitalizmu. Ce podležejo, da jim družba vsili redukcijo, je nevarnost za celi okraj, da se zgodi isto. Kakor na strokovnem smo tu-
dobro organizirani. Samo premalo se zanimamo za poslovanje društev in jednote. Dolžnost je vsakega člana, da se redno udeležuje društvenih sej, kjer dobi vpogled v poslovanje. Mnogi mislijo, da je njih dolžnost le plačati mesečne prispevke, pravica pa, da dobijo bolniško podporo v slučaju bolezni. Ce hočemo imeti praktično enakopravnost, se moramo tudi vsi zanimati za društvene in jednotine ideale in namene.	,
'Društvo Zvonček št. 206 S. N. P. J. je na zadnji redni seji skle nilo, da premesti čas zborovanja mesto dopoldne na popoldne, da da vsem priliko udeležiti se seje, posebno še članicam, ki so gotovo bolj proste popoldne. Upam, da nas boste polnoitevilno pose-till na prihodnji seji, katera se vrši tretjo nedeljo v marou ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. Ne pozabite tudi na izredni asesment, kateri ste zavarovani za |4 ali $3 podpore. 1 Za društvo št. 206 — tajnik.
Sheboygan, Wia. — Kruta smrt je zopet pobrala iz naše naselbine dobro znanega rojaka, gostilničarja Martina Zore. Podlegel je operaciji v tukajšnji St. Nicholas bolnišnici, v najlepši moški dobi 44 let. Pokojnik je bolehal že več let na kili, kateri bolezni je končno podlegel. Bil je skrben oče in dober gospodar. Tukaj zapušča vdovo in štiri že dorasle otroke, ter eneg$ brata in dve sestri.
Z izgubo Zoreta je dobila znaten udarec tudi tukajšnja slovenska cerkev, z njim je izgubi la zopet neumornega moža. To je že drugi jekleni steber, kateri je omagal v zadnjih mesecih. Tako počasi hirajo stare koreni ne, katere je dandanes nemogoče nadomestiti z novimi. Zemelj ske ostanke so položili k večnemu počitku na tukajšnjem slovenskem pokopališču. Lahka mu tuja gruda t
Rojaka Anton Debevc in Frank Nagodc, katera sta se pred meseci podala v staro domovino, z namenom, da tam o-srečita svoji zaročeSki. sedaj poročata svojim znancem in prijateljem v Sheboyganu, Wis., da ae radi slabih delavskih razmer v Jugoslaviji, zopet vrneta še pred velikonočnimi prazniki v krog svojih tovarišev te naselbine. — Poročevalec.
t*ok v starosti od treh do trinajst let, Sf»ega polbrata pi polsestro, Antona Fink in Kristino
Sraj.
Pokojni je bil član društva £rooklyn št. 135 S. N- P- J- od ustanovitve. Člani so mu položili krasen venec svežih cvetlic v zadnji pozdrav na krsto. Spremili so ga k zadnjemu počitku. Zahvalim se vsem. ki so ga prišli kropit. Lepa hvala za darovane vence bratu in sestri, Leonu Bol-ka in Johnu Kante ter vsem, ki ste čuli pri krsti pokojnika in ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi pogrebniku Franku Zakrajšku za lepo vodstvo pri pogrebu.
Dragi soprog in oče, odšel si od nas, a spomin na tebe ostane vedno v naših srcih. Dragi soprog, počivaj v mirur in hladna naj ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Rozi Fink, soproga, John, Rozi, Ana, Martin, Joseph, Edvard in Frances otroci, vsi v Clevelandu, Ohio.
Prav lepo se zahvalim Slovenski narodni podporni jednoti za tako hitro izplačano posmrtnino za mojim pokojniif soprogom.—i Rozi Fink.
Vesti iz Jijpslavljft
Posledice alkohola. Dne 80. novembra 1924 je pbpival rudar Franc Kobilca iz Velikih Gra-hovš z Josipom Obrezom v Knezovi gostilni v Grahov šah. Med popivanjem sta se prav dobro razumela. Ko pa sta šla proti ve čeru domov, je med potjo Kobil ca naenkrat napadel in pretepel Obrezo. Priznava, da je to storil v jezi, ker ga je baje Obrez raz-žalil s psovko "smrkovec" in ga pozval na "auf biks". Ko je šel Obrez prihodnjega dne k zdrav niku v Laško, je vzel s seboj palico in se zlasM pred obdolženče vo hišo. Vprašal ga je, zakaj ga je prejšnji dan pretepel. Kobilca pa se je takoj zakadil z odprtim nožem v Obrezo in ga zadel v levi nadkomolec. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Kobilco na tri mesece težke ječe.
Usodepoltia listnica. Jožef A-dam, 31 letni hlapec v Cermoži-šah, je našel dne 9. novembra 1924 na cesti občine 2etale listnico z vsebino Din 1,900. Obdolženec je denar deloma zapravil deloma ga dal shraniti pri nek: svoji ljubici. Dejapje sicer prj-znava, zagovarja pa se, da mu ni bilo znano, da se mora najdeni denar prijaviti. Okrožno sodi šče v Celju ga je obsodilo na i meseca težke ječe.
Z motiko ga je udaril. Dne 6 oktobra 1924 je šel Franc Pik k Matevžu Zupanu, posestniku v Tržci ker je zvedel, da se hudo-je radi nekega voza, ki se je zvr nil poleg njegove njive. Obdolženec je takoj skočil z njive, pri je za motiko in dvakrat udaril proti Piklu, ki je dobil pri tem več telesnih poškodb. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Zupana na 6 tednov ječe.
Radi oderuštva se je zagovar jal dne 21. febr. pred celjskim okrožnim sodiščem 26 letni Jožef Cigli$, trgovec iz Zgornje Šiške. Ko je bila neka Marija Prinčič v hudi stiski in je rabila 5,000 Din za nakup krave, Je prosila obdolženca za to posojilo CigliČ pa je izrabil nevednost in pa težek položaj Marije Prinčič s tem, da ji je posojilo obljubil, a s 36 odstotnimi obrestmi. Bil je obsojen na 10 dni strogega zapora.
Umrli v Ljubljani. Roza Kavčič, vdova dvornega svetnika in posestnika, 54 let. — Marija Ban, žena poštnega poduradni-
ka, 61 let--Darinka Salberger,
gojenka trgovske šole, 18 let. — Marija Senk, zasebnica, 58 let. — Rozalija Taler, hči'tovarn. delavca. 11 dni. — Anica Magerl, mehanikova hči, 23 mesecev. — Ana Petač, vdova tobač, delavca, 65 let. — Rudolf Smrekar, sin skladiščnega delavca, 11 mesecev.
Zopet požar v celjski okolici.
Dne 24. febr. je tekom zadnjih treh tednov v tretjič gorelo v
cdjakJ^^H^H^H^M
ŽMK0MET
Zdravljenje z vrvjo. Ali se jetični človek zdra] bu bo nič no kugo? Mogoči I norcih. Država pa še vi zdravi morilca z umorom, sekucija zločinca je umor,
naj bo še tako olepšan.
a o a
Se nas je šest. Po najnovejši statistiki I na vsakega sedmega prebiv v Združenih državah po en I mobil. Bratje ostale šestoria še hodimo, bodimo previdni nas vrag ne povozi!
Cleveland, Ohio. — Po kratki in mučni bolezni je nemila smrt vzela iz naše srede našega očeta in noproga Martina Finka. Umrl je dne 16. decembra ob 9:30 zjutraj po kratki, dva dni trajajoči bolezni pljučnici v starosti 36 let. Rojen j« bil dne 29. oktobra 1889 v vaai Primskovo. Šmartno pri Litiji. V Ameriki je bival 17 M. Pokopan je bil dne 17. decembra na Calvary pokopališču. Tu lapuiča aopvofo in

e a a -Kampanjski krik. Kakor hitro pogrebnik d balzamira jednoto po recepi la Tut, bo jednota živela ! let!
a a a
Morda bo pes razžaljen!
Dopisnik "Edinosti", ki jJ
sal o pečenki zaviti v Prosv
in tisti pes, ki ni hotel jesti
čenke radi tega, ker je bil p
- ali, kakor pravi dopisnik,
je bila zavita v "brezverski"
— imata oba enako pamet
Pozdrav. — J. K., Clevelanc a a a
Kislo zelje je v nevarnos
Cenjeni K. T. B.! — Pri
Kansasu je prohibicija ne s
za opojno pijačo, pač pa tuc
vodo. "Brewmalt", ki nima
pol odstotka alkohola, je pt
vedan. Ženske, pazite, kam i
te pomije! Deputiji, »topro«
ni Jenkiji, bodo smatrali tud
mije za namako, če so v kak
sodi. Strahoma pričakujerr
pridejo nekega dne in nam
berejo kislo zelje. —
Paulinz, Girard, Kan s.
a a a
Kako vzgajajo dekleta.
Mati praVi svoji hčerki: Št
lja te je dala. Župnik jo uči:
te je dal. Učitelj jo psuje: \
te je dal! — Dekle, tako pod
no, gre po svetu in ko prep<
spozna resnico, pravi: Laz
mi dali, jaz sem pa dala življ
detetu. Srečen buržoazni sve
Rdeča Veronika, Milwau
Wis.	- '
a a a
Kaj bi bilo absolutno neverjetno?
Ce bi listi sporočili, da jc volucija v Grenlandiji.
Ce bi Pirčev list pohvalil komet . . .
. • * •
Val se rode Proletarci.
Nekaj zate, Zarkomet: ljudje se rode proletarci in verci, tudi kralji in papež, lika pride potem, ko večina ostane proletarska, manjšin pograbi kapital in naslove koriščanjem večine. Vaak pi tarec bi moral biti socia Kdor ni, je neveden ali zapel Tudi jaz sem bil zapeljan. Sa sem, da bom bogat, pa ni bilo Bil sem kapitalist brez kapit Končno sem našel pravo j Božja volja je bila — saj pn jo, da ni nič brez božje volje da sem dobil dobre knjige in sopise, ki so mi odprli oči in mogli, da sem danes socialist mora biti vsak zaveden pr< rec. —- Matija Corel, Brook N. Y.
a a a Dogodek it. 13.
V moji rojstni vasi je bil«
ček. ki je bil na sumu pri n
starih ljudeh, da je coprnik.
Valentin je šel enkrat z vil
nad njega, ko je pozabil priv
ti živino v hlevu pa je pol
mislp, da je starec "zacopr
da se je živina sama odve
Ljudje so govorili, da bo toča
dala tisti dan, ko "coprnik'
mre. Pa ni nič padalo. Lep dhi
bil. Ko smo čuli pri njem pon<
je bil navzoč pokojnikov svak
je veliko pripovedoval in zrai
klel. Pokojnikova hči ga jc
svarila: "Miha, ne kolnite
mrliču", Miha je pa odgovoi
"Vrag, jaz ne kolnem! Vrag i
vzame tistega, ki kolne!" —
T., Latrobe, Pa.
a a o

Potvarjanje je tudi bunk. Sovražniki resnice imajo i*
okolici, in sicer pri posestniku Cečeku v Trnovljah. Ne	•«.»». hn« —— -more biti z*olj slučaj, da se je nekdaj navado, da trgajo poj zopet užgal kozolec, ki pa je bil mezne besede, stavke in "t«" to pot k sreči prazen. Požarni ke iz spisov svojih načelnih H brambi se je posrečilo v kratkem aprotnikov. nakar iztrgano im času ogenj zadušiti. diio aestavijo po svoje in ga 1 Umor na pradpuntni zabavi, tirajo kot original s nam"1"1 Pri Sv. Barbari pri Mariboru, ki da bi osmešili nasprotnika. M jc — te govorimo po načinu mu ne morejo drugače do tii 'Straže" — izrazito klerikalna ga. S to taktiko ae zlasti ^ fara, je na pred pust nem plesu v jejo klerikalni propagandi** gostilni aabeder med pretepom apotogetičarji. Mr. Jerič, urj dru4.be fantov umorila viničar- nik frančiškanakega organa H akega sina. ki je bil edina opora. trjaje. ds je ras tako. uboge matere. | K. T- o-

fčetrtek, 1*
DEliVSKMHICE
(Federated Preaa.)
Nove unije ae ustanavljajo.
WashinftopL—Morrison, taj-Blk AmeriSke delavske federa-1)0roča, da je bilo v zadnjih dveh mesecih ustanovljenih dva-Lat toliko novih unij kakor la-gi v tem času.
^j^ka plača evilopredilcev.
uushington.—Povprečna let-„ nlsča delavcev v svilni indu-JfriTje ZH»W® »1013 v letu 1S23 Vseh delavcev v tej in-Striji je bilo m,234 v ome »lenem letu. Na drugi strani S čisti dobiček svilnih ir L znašal $155.434.000. Vsota dobička je tako velika, da b y,ko imeli delavci ie enkrat ta ^ETeliko plačo in še bi ostal lep jrofit.
Povečana plača muzikantom Chicago.—Organizirani člani Chicago Symphony orchestre katerih je 92, bodo imeli v pri hodnji sezoni $80 tedenske pla Če prej so imeli $75. V prihod rji sezoni, ki ima 28 tednov, jih č^a 126 koncertov in 112 vaj.
Stavka v kopališčih še traja. New York.—Stavka delavcev v turških in ruskih kopališčih v NewYorku se nadaljuje. Stavka je popolna. Mezdno gibanje v Angliji. London.—Veliko mezdno gi-Jbsnje se pojavlja med rudarji, ielezničarji in transportnimi delavci na Angleškem.
Prva unijska prodajalna *
v Chicagu. Chicago,—Harry E. Schenck,
predsednik Chicago Trade Union Ubel lige, poroča, da liga otvori ivojo prvo prodajalnico na 435 So. Dearborn st. dne 1. maja. V prodajalni bo na prodaj izključno le od unijskih delavcev izdelano blago. Liga otvori še druge prodajalne te vrste. Delavske organizacije financirajo podjetje.
Zopet en rov zaprt; 1200 brez dela.
West Frankfort, 111. — 1200 radarjev je izgubilo delo, ko je Chicago, iVilmington & Frank-I lin Coal Company pred nekaj dnevi ustavila obrat v tukaj-f injem svojem premogokopu, o j katerem pravijo, da je največji na svetu. Skoraj polovica rovov [ v tukajšnji okolici počiva pod ; pretvezo, da ni odjemalcev pre-[ mogu.
Slavke v krojaški industriji.
New York. — Približno 300
i štrajkov je še v teku v newyor-[ ških delavnicah, v katerih izdelujejo srajce in spodnje perilo. [ Organizacija teh delavcev se je [ odločila, da morajo vse delavnice [priznati unijo in sprejeti glavne fI»Roje: povišanje mezde, 40-ur-ni delovni teden, brezposelnostim zavarovanje in sanitarno i znamko.


KI IS KAHACUN PROST.
New York, N. Y, — (F. P.) — Zadnji politični vojaški kazne-ik* Anton KaraČun; ki je imel odslužiti 20 let ječe na otoku Mc-NeilPg Island, je prost. Amerika unija za civilne svobodščine naznanja, da ga* je vojni depart-m< nt izpustil pod pogojem, da se vme v Rusijo. Odpotoval bo v 90 dneh. Unija za civilne svobodšči-J* mu preskrbi vožnjo in delo. Karačun je bil v ameriški arma-d> «1 leta 1917 do sklenjenega premirja. Poslali »o ga v Sibirijo z ameriško ekspedicijo. Tam Pobegnil, ker se ni hotel boječi proti svojim rojakom. Leto tosm-je so ga ujelj in je bil obojen na smrt. Njegova smrtna |jl«odba je bila spremenjena v 20-letno ječa Za Karačuna je go-vorilo, da S^ smatra po ameri-zakonu za nelegalno siliti ! J J'zenica, da se bojuje proti ■vojim rojakom. Več let se je a-•n^ralo za oprostitev Karačuna.
l(^ijsnMka kiparja aretirana, ker hta razbila kipe.
Him. 18. marca. — Dva odlič-'Ulijanska kiparja, Giannizi
*	Hima in Pizzi iz Milana, sta bi-
*	včeraj aretirana, ko sU raz-»'« kiparske vzorce, ker nisU . ; z^dovoljna a honorarjem.
ai*ko mesto je pred kratkim JJnžiralo razaUvo kiparskih Ko 1 »a je odbor naznanil ime rnitgovalca, sta ae omenjena ki-[*•'t* tako razjezila, da ata vzela *** «n razbile vseh 12 izdelkov.
pritisk radi dolgov
TO JE ZDAJ OCiVIDNO.
Velika Britaaija se nagiblje na stran Amerike.
Washington, D. C. — Franciji se nadenejo vijaki, da opusti svojo militaristično premoč v Evropi in da zniža svoje izdatke za militarizem in navalizem in da prične odplačevati svoj ogromni dolg štirih miljard dolarjev A-meriki in veliki dolg Britaniji. Nekaj takega se da sklepati iz anglo-ameriškega načrta za«ekli-canje nove konference, na kateri bi se ukrepalo o znižanju pomožnih mornariških ladij.
Francija je pohabila Hughe-sov program na prvi vvashing-tonski konferenci za znižanje 0-roževanja na morju, ker ni pristala na omejitev za gradnjo potapljač. Potrošila je miljarde frankov za potapljače in letala. Njena vojna sila je največja v Evropi, dokler ne poizkusi vpasti v Rusijo. Njena letala in potapljače tvorijo nevarnost za Britanijo. Odkar se je torijski minister razgovarjal s poslanikom Kellogom v/Londonu in odkar se prizna v Beli hiši, da se je opustila predlagana razorožitvena konferenca pod vodstvom lige narodov, je jasno, da se bo ob-državala konferenca v VVaahing-tonu.
Precej jasno se vidi, da je Britanija preprečila razgovor lige o razoboroževanju. Vsa Evropa se zopet nahaja v boju za diploma-tične alijance in ponovno grupiranje sil, da se obdrži ravnovesje. Britanija se poganja za ali-janco z Ameriko, da se iztirjajo dolgovi od militarizirane Francije. Da se ta sporazum izvrši, se bo obdržaval zopet razgovor petih ali v Washingtonu, v katerega bo Francija potegnjena proti njeni volji.
Samoposebi se razume, da je ta konferenca v Washingtonu popolnoma odveč,« dokler se ne zgrade glavni temelji, na katerih mora sloneti mir. To se lahko izvrši z revizijo versaillske mirovne pogodbe in da se Sovjetska Unija zopet sprejme v družino velikih sil. Ako se take stvari zopet prezro, je jasno kot beli dan, da ne bodo prenehali izdela-vati kemičnih sredstev za prihodnjo vojno. Ravno tako ne bodo prenehali s konstrukcijo letal.
Ampak zborovanje petih sil bodo lahko britski torij i in Coo-lidge uporabili, da se pritisne na Francijo in Italijo za odplačevanje dolgov pod plaščem za omejitev oboroževanja. Zaradi tega se lahko zgodi, da bodo Italija, Francija in Japonska sugestira-le, da se povabi še Rusija na konferenco. Japonska se bo obnašala kot prijateljica Francije kot v letu 1921-22.
Ta anglo-ameriški program se ne da tako lahko izvršiti, dokler ostane rusko vprašanje nedotaknjeno. Tisti, ki ne verjamejo, da je to resnica, bodo po končani konferenci drugega mnenja, ako se Rusija ne udeleži konference.
KAKO SE MNOŽI PREMOŽENJE V DANAŠNJEM GOSPODARSKEM SISTEMU.
To pokazuje Garlandova zapušč-nina.
New York,"N7Y. -r Charles Garland je podedoval po svojem očetu $900,000, ki jih je njegov oče nagromadil kot mešetar v Wall Streetu. Garland je vprav zaradi načina, po katerem je njegov oče nagromadil to premoženje, odklonil dedščino.
Garland je odločil, da se ta dedščina vporabi za Ameriški
•P R O« V RT A
No glasujte i« železniški mirt!
ZA IZ V BDENJE ISTEGA HO TREBA 790,000,000 DOLARJEV.
Proti načrtu ao organizirani delavci, bankirji ao pa sanj.
Chicago, III. — Dn$ 7. aprila bo predložena čikaškim volilcem nova ceetnožejtszniška predloga. Ako bo sprejeta, bo potiu&enih sedem sto miljonov dolarjev za nakup sedanjih uličnih in uadu-ličnih prog in za gradnjo novih prog, ki naj vežejo predmestja Chicaga.
Na seji Cikaške delavske federacije ao delegatje kritizirali načrt od vseh strani in seja se je izrekla proti načrtu.
Strokovno organizirani delavci so postali pozorni na načrt, ker podpirajo načrt bankirji, ki lastujejo precej dvomljivih vrednostnih cestnoželezniških papirjev. Dnevnika • "Tribune" in "Daily Nevvs" zagovarjata in priporočata načrt, drugi dnevniki ga pa pobijajo. V sredi mesta se je odprl glavni stan za propagando in veliko privatnih oseb je podprlo sklad z doneski. Stan za propagando ima namen pripraviti volilce, da bodo dne 7. a-prila glasovali za načrt.
Delavci nasprotujejo načrtu, ter bodo bankirji kljubtemu, da bodo cestne železnice mestne, i-meli nad njimi kontrolo bankirji, dokler ne bo plačanih eden in petdeset odstotkov vrednosti od obveznic. Lastnino bo upravljal odbor devet članov. Tri bodo i-menovali bankirji, ki bodo zastopali lastnike obveznic. Tri člane imenuje župan. Ostale tri lahko imenuje župan, ako so jih ie vnaprej potrdili bankirji. To pomeni, da bodo imeli bankirji večino v odboru, ker prav zanesljivo ne bodo že vnaprej priporočili takih kandidatov, ki jivfi niso všeč. Ta odbor lahko dela, kar hoče, dokler ni odplačanih 51 odstotkov obveznic. Nato ima župan pravico imenovati štiri člane v odbor, bankirji pa tri, dokler ni plačan ves dolg.
Veliki dvomi postoje, ak° bo mesto aptoh kdaj moglo .plačati teh 51 odstotkov, ker se od davkov ne sme ničesar porabiti za odplačilo dolga morajo nositi cestne železnice. Zdi se, du bankirji računijo, da bo ljudstvo rajše dovolilo voditi cestne železnice bankirjem, kot da bi plačalo več voznine ko sedem centov. Drug vzrok, zakaj so bankirji naklonjeni soctynji mestni odredbi, je v tem, da koncesija poteče po dveh letih in da bo vrednost vrednostnih papirjev, ki so v njih rokah, zelo piškava.
Čikaska delavska federacija je imenovala poseben odbor, da študira to odredbo. Ta odbor imenuje odredbo "največjo in najne-sramnejšo tatvino na ljudskih pravicah in ljudskem denarju, ki je j^ila kdaj zapisana v zakono-dajstvo katerem kraju dežele in pozi vije vse unije in ljudstvo, da jo porazi pri prihodnjih volitvah."
Delavci v Chicagu morajo dne 7. aprila vsi na volišče, ako so
jim pri srcu njih lastne koristi. -
SODIŠČE PREPREČUJE DO-KAZE PRI TEAP0T8IU OBRAVNAVI.
Odklonilo je pregledati FaUeve bančne vloge*
Cheyenne, Wyo. —■ Sodnik T. Blake Kennedy je odklonH, da se zanese v zapisnik evidenca, ki je imela namen odkriti tajnost Fal-lovih bančnih vlog. Sodnikov odlog je povzročil, da i«vi£i*t!iM vooraoi	je bil potreben odmor desetih
skUd za javno službo. Garland minut, ker je advokatoma, ki za-
»Amu mm jmw,	________u uln vratlrt <Cncl miti lit.
Agitirajt« za

d ednina .luii .»eriAk... .U>I»U vtado, y»lod««rt minut, mu ljudstvu. Upravno » bil. d. .U priprtvIU drug. Vdn, irrrialana vlaoka darila kot prič«, da a« za.ll* je. ffiTin PoaoJila kot mTM. J^dlok J.
lo dokazati, kako ao bile obveznice avobodc izmenjane med Fal-lom in Harry Sinclair jem.
Po odmoru je akušal odvetnik Owen J. Roberta z obratnim postopanjem dokazati, da ao ae obveznice svobode manjale med .Sinciairjem in Fallom. Sledil j« obveznice od ginciairja do Falia. Sodnik ga je preje poavaril. da se bliža stvari "skozi zadnja vrata".
Vladna zastopnika ata upala na U način dokazati, da so obveznice romale od Sinclairja do Falia. meato od Falia do Sindair-dokar. je bil za vladna zaveže«! bi zato ata se
se je vseeno pomnožilo premoženje na $1,200.000.
Oče Garlandov je bil mrtev in ni mogel več delati. Garland sam ae ni dotaknil premoženja^ da ga pomnoži. Logično se sklepa iz tega. da je premoženje mnoiilo premoženje. Ta zaključek pa potrdi, da je neresnica, ako kdo trdi. da si je miljonar N. N. pri-dobil svoje miljone s svojo pridnostjo, bistroumnostjo in delom.
Gospodarski sistem je pač tak. da se nagromadeno premoženje aamo nagromaduje in celo proti volji onih, ki ao lastniki premo-ftenjs. ako ae premotenje ne raz-1 ^gTTT ddi med ljudstvom in se »rtiK	J« ™
nagromadeno, da izvaja svoje ^^^ vam
Oče ubil štiri otroke $ sekiro
ŽENA MU JE U&LA.
Tragedija ima svoj isv»r v seda« nje« gospodarskem »istemu.
Kanaaa City. Mo. — V malem meatecu Prather Hill, Mo., ki se nahaja severno mesta, se je odigrala tragedija, za katero je iskati vzroke v sedanjem gospodarskem sistemu. .
Maurice L. Gibson je ubil svoje štiri otroke s sekiro in nato je prizadel sebi rane s sekiro in noiem. Sebe je parkrat udaril s sekiro po glavi in prerezal si je Šile na roki. Prepeljali ao ga v zapor in pozvali zdravnike, ki izjavljajo, da okreva.
Maurice Jr. in Marjorie, dvojčka, sta bila stara sedem let, Ha-zel 1 K't let in Helen leto in pol.
Po izvršenem dejanju je Gibson bežal v hišo svoje svakinje, v kateri je kot norec sekal s sekiro po sebi in nato si je prerezal še žile na roki in za pestjef.
V bolnišnico so ga prepeljali nezavestnega. Dvojčka in Hazel so bili mrtvi, ko so jih našli, dete je pa umrlo v bolnišnici. Oče je prišel k zavesti in odvedli so ga v mestni zapor. Ko je prišel k sebi, večkrat vprašal: "Kje sem?"
• 11 »t,.
Njegova Žena pripoveduje, da
je slišala ropot odzgoraj in je hitela k stopnicam. Tu je srečala svojega soproga, ko je prihajal s sekiro v roki po stopnicah. Prijel jo je za roko in jo je hotel u-daritt s sekiro, ona je pa zakričala: "Maurice, ne udari." Spustil jo je in pahnil na stopnice, nakar je bežal iz hiše.
Njegova* žena je pričela nato klicati na pomoč in prihiteli so sosedje, ki so našli otroke pobite s sekiro.
Sosedje opisujejo Gibsona kot zelo dobrega Človeka. Mislil je sicer počasi, toda nikdar ni komu storil kaj žalega. Leta 1920 je šel od tukaj v Iowo in je postal farmar. Zgodilo se z njim kot s tisoč in tisoč drugimi farmarji, katere so privatni finančni vele-interesi pritisnili ob steno. Vrnil se je in postal motorni mehani-čar. Lani si je zgradil garažo in pričel na svoje. Imel je smolo, kajti z gospodarskega stališča je kljub varčevali ju prihajal vedno bolj na psa. Pozimi ni mogel več kriti svojih troškov in je lezel v dolgove. Ta gospodarski pritisk je tako vplival nanj, da je v du ševni razburjenosti sklenil pokončati sebe in svojo družino.
CLAVfn itak, SSS7-SS so. LAWNDALg	CHICAGO, ILUMOIA,
Izvrftevalnl odbor:
UPRAVNI ODSEK 1 Vlnernt Caiakart MsraMftlk Aaš*m VMrtafc. R. P. D. T, Bos tet.	Pa.; «L tajaik fcUtth*« Turk t tsialfc fcsMttafa **Mka
BIm Natakl fL hUK.Jaik Juha Voirlch; artdaik flaaUa Jaša lavartaftfc. uprftviulj gUaiU «1U» Godiaa.
" POROTNIODSBKi »Urila talsanlkar, »rašaadaik. Box 171. tUrbartaa. OUai Prane« A. Tauchar,. U27 S. RUgr«ay A t*.. Ckkago. lit; Jaha Krlšaaaštt, Ulit Bs» ainctoa, Ava. Waat Park. Oklai Mary USavlak. MU t. Mliimr ŠH, CM-sata, 1IL| ieka TaršaU, Bos >1* Strahaaa. Pa.
BOLNldRI OMKKi 08 R KONJE OKROAlBi Blas N«»«k. prašaadalk, MIV4I 0.
IhiCMRO,
Jarab AaikraiK. Bas IM. Moaa Kn, Pa. Juarpk Kur ko. KPD. t. Baf 114, Wast Nawtaa, Pa. Aataa Sular, Bas 104, Oraaa KaaaM as |yf»»Pti Prask Klua, Bos !•>, ( hUkolai. MUmu sa aav. sae. Jaha Golob. Baa 144. Bask Bfflafla. ,Wja. -
Nadzorni odbori
prašaadalk. MS WUlaw BU Chleafa. IHt Miš iN h Sa-vartnlk. R. Na. 1, Htoašsla. III. i Praak Saja. 144» mk BC, ChftMce, lik
Združitveni odl>Qr t
t Praak AlaA, 1114 Ba. Crawfard Ava^ Ovaa, NNf.NthlU CUcaga, 111.1 laka 011», MM Ba. Cšisaga, UL
VRHOVNI SIUUTMIKi Dr. P. J. Kara, MM St GUr Ave«
VZUODNO OUOŽOi ZAPADNO OKROZJBt
Pa al
ltt.|
POZOR 1 - Karaaeaadaaea a (UvalaU adbaraDd, U iaUJa v |U arada, aa vrši tahalai
VBA PISMA, M aa aaaašaje aa »oafe vl. prtds^alka as asslar sadalštfo 8. N. P. J, 1447.41 Ba. Lauadala Ava. Chleaga, I1L
VSE ZADEVE BOLN1ŠKH PODPORE BE NASLOVBi Balalšks ta)al> šiva 8. N. P. K 1457*44 Ba. Lawadala Ava^ Cklaaia. 1IL
DENARNE POSlUATVK IN STVARI, Id ss tišaja «L Uvršavalaaca odbor. Ia Jašnata vabča aa aaalavai TaJalšUa 8. N. P. MŠT-M Ba. Uva-šala A v©.. Chleaga, UL
VSE ZADEVE V ZVEZI t BLAGAJNIŠKIMI POBU aa paštljaja aa aaalar: BUfaiaištva 8. N. P. K M47-44 So. Lawndala Ara., Chleaga, UL
Vsa prltošba glada »oalaranjs r gl. iarrŠsvalneai sšhiru aa asj pašljaja Paal Uergerju, »radaadalka nadaornaga adbara, člggr aaslsr Ja sgorai.
Vsi »rlslrl aa gl. paratal adsak aa aal pošiljal« as asslsri Martia alkar, Has 174, Barbartaa. Oblo.
Vsi šoplal 4a dragi spisi, aainaalla, aglasL asrašalaa ta ipUh vsa la v s rasi s glaalloai Jadaola, aaj aa pašlljs m aaalart tMITVI BI74I Ba. Laaradala Ara. Chlaaga. UL
IZ ŽIVLJENJA BOGATIH IN "VISOKIH DAM".
Obiskali so jih benditjo ln odne-ali velik plen.
Chicago, III. — Bogate dame so sedele pozno v noč v svojih klubovih prostorih. Ura je bila že dve po polnoči in dame so bile zatopljene v znano hazardno i-gro — "poker". Nepričakovano je vstopilo pet nevljudnih bandi-tov, ki opuste svoje "kavalir-ske" navade tudi napram damam, kadar so na roparskem pohodu. Na kratko: Dame so se morale uvrstiti lepo v vrsto ln bsnditje so jim pobrali zlatnino in denar. Odnesli so od deset do petnajst tisoč dolarjev. Po izvršenem ropu so odšli nevljudni bandite, ne da bi damam voščili lahko noč ali dobro jutro.
Policija je bila kmalu na licu mesta in našla le štire dame, katerim banditje niso toliko pustili, da bi plačale voznino na ulični železnici. Klub sta vodila Max Mayer in njegova lena l*na.
Na tisoče delavskih žena gara v tovarnah, da pomaga k prehrani! vi družine. Bogate dame pa preži ve noči pri kartah. Podpor-niti kapitalizma pravijo, da je tak gospodaraki aistom dober in pravičen.
IJMOB ZA ŠIBO,*«*.
Chicago. — Dr. Charlaa D. Fatman. glava "NaUonaJ Unl-versity of Heience" v Chicagu, je v torek priznal v uradu državnega pravdnlka. da je dal bacile le-irarja VVilliamu D. Shephardu. kateri mu je obljubil |!<J0,i hhepherd je s Umi bacil ril svojega poeiaovljeaaa WUUa roa MKlintocka z namenom, da po njMn podeduje milijon dolarjev. Hhepherd taji dejanje. Ta afera ae že vleče kakega pol leta in šele zdaj je prišla v štadij senzacije.
i i i • ■nSjuaanšii ata^a
HTAHA TORPEDOLOVKA ZA« SK2ENA KOT TIHOTAPSKA LADIJ A.
New York, N. Y. — Brzoplovv na ladija "Vee" je v vojnem ča-au lovila potapljače. Zdaj jo ujela obrežna ladija naloženo z žganjem in drugimi pijačami. Na ladij i je bilo dve sto zabojev tga-nja. Obrežni ladiji je zapovedoval saržont Frederick E. Kug« gtes.
86 NOVIH LETAL NAROČENIH ZA ARMADO.
Washlngton, D. C. — Vojni departmunt je 16. t. m. naročil 85 novih eroplanov za ameriško armado. Letala, ki jih izdulata družbi Curtiss Co. v New Yorku in Douglass Co. v Kaliforniji, bodo stala Čez milijon dolarjev.
Turki čistijo rebelno pokrajino.
Carigrad, 18. marca. — Iz Aft-gore poročajo, da so vladne čete reokupirale vse vasi v okolišu Diarbckra. Premijer Izmet paša je dejal na seji nacionalistične stranke, da Je ofenzivna sila u-pornih Kurdov zdaj zdrobljena.
»00 Arabcev ubitih.
Kalni. 18. marca. — Brzojavka iz Jedde sporoča, da so trans-jordanske vladne čete porazile u-pome Vahabe v siloviti bitki zadnjo nedeljo. Tristo Vahabov je bilo ubitih.
hhunoiuš
Obaojeni slovenski lepaki. Kmetaka "Hranilnica in posojilnica" v Matenji vasi poleg Postojne je dala jeseni natisniti in nalepiti |io okolici slovenske lepake, s katerimi je naznanjala kmetom, da Ima naprodaj več vagonov Tomaževe žlindre. Postojnski finsnčni msršsl je psr lepakov odtrgal in ovadil zavod. Na to ovadbo je bil predsednik "Hranilnice In poaojllnlce" Ma-tevž Csrnač obsojen na denarno globo in sicer radi tega, ker je bil lepak natianjen aamo v slo-venskem, mesto v italijanskem in šele potem morda v slovenskem jeziku. Tržaška "Edinost", ki govori o tem slučaju na uvodnem meatu dne 25. februarja, ae vprašuje, kakšna kazen pač čaka generala di Giorgla, ki je daJ natisniti pozive nabornikom aamo v slovenščini? Ali bo tudi di Gl-orgio obaojen na denarno globo? Najbr* ne, kajti tudi glede uporabe jezika velja v Italiji dvojna mera: slovenščina je namreč kaznjiva samo, kadar jo uporabljajo Slovenci, drugI pa smejo delati i njo kar ae jim ljubi.
NA PRODAJ JK
trgovina na VVillard, Wis. Za pišite na naslov
eojla plat te na naslov: H. U, Willarf Wie.—(Adv.) J
Književne veeK
"The Women Garment Wer-kers", a History of the International Ladies' Garment Workers Union, by Louis I^evine.
Knjiga opisuje rasvoj organizacije krojačev, ki izdelujejo tenake obleke, od njenega postanka do danes. Zelo zanimivo Čtlvo za organizirane delavce, ki so šele poglobiti v dejstva, s kakšnim trudom se morajo bojevati za obstanek ln priznanje svojih organizacij. Knjiga stane $6, za člane omenjene krojaške unije pa $2.&0.
KNJIGE
KNJ1&6VNB MATICE
S. N. P. J.
Književna matica Slovenske narodne podporni Jednoto je Izdala in ima t zalogi sledeče knjige t
Pater Malaventura. Opisal Zvonko A. Novak. Is-virna povest Is ftivljsojs ameriških frančiškanov, Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.
Hlovrnsko-antfleška alov«
ntea. Dodatek raanih koristnih informaeij. Fina trda vezba. Cena |1.00 s poštnino vred.	•
Jlatmie Higglna. Spisal
Upton Hineiair, j>oalovsnll Ivan Molek. Povest Is življenja ameriškem prelato rijata sa časa veMks vojne. Trda vezba. Cena $1.10 s poštnino vred.
Sajedalei. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa Življenja slovenskih delsvcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.78 s poštnino vred.
Moward J. Moore, poslovenil J. M. Zelo pod učna knjiga, ki tolmači mnoge lutur-ne zakone in pokazuje, k*» ko se splošni rasvoj ponavlja pri posamezniku fizično In duševno. B slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve luijlff. Aeni skupaj. Mite so tri dolarje.
Naročbe. a katerimi jo
KNJIŽEVNA MATICA 28f7-$t Me. |
■
\	W "PP
F
PROSVETA

JAVNA GOVORNICA
(Glasovi članov S. N. P. J. ta tttateljcv Prosvete.)
Clinton, Ind. — Kakor vedno pazno pregledam v »a poročila tikajoča ae naae jednote, tako tudi sedaj nisem prezrla, da ae je na letni seji gl. urada pri razpravi zadeve sestre F. Tavčar imenovalo tudi moje ime.
Ker iato ne odgovarja resnici, sem primorana dati prizadetim osebam, ki me krivo sumničijo nekoliko tozadevnegu pojasnila in sicer, da jaz nisem imela nič opraviti z dotičnim predlogom, oziroma protestom. Na tozadevni, na seji prineAeni predlog, je bil moj odgovor, da je isto samo sestre Tavčar osebna zadeva, da četudi bi bila umrla zato, bi jed-nota ravno toliko plačala, kakor za drugo, na drug način povzročeno smrt.
Toda predlog je bil kljub temu uveljavljen in moj^ tajniška dolžnost je seveda isto naznaniti na gl. urad. Niti pike pa ni resnice na tem, da sem jaz bila od kake strani napačno poučena, o-bratno, jaz se sploh nisem sku-
jšala poučiti o tem, ker se ne maram vtikati v tuje zadeve. Svojega posla imam dovolj. — Chri-stina Omahne.
Eveleth, Minn.—I>a no bodo mislili kateri člani pri društvu št. 314 8. N. P. J. v Buhiu, Minn., da smo pri društvu At. 69 res tako surovi, da bi katerega člana metali z društvene seje iz dvorane! Član sem društva "Napredek" št. 69 v Eveleth u blizu 18 let. Udeležil sem se sk^aj vsake seje društva, pa nismo Še nikogar metali iz dvorane, tudi bivšega člana Maksa Marca ne, niti pri sejah ne pri zabavah društva. Če hočemo govoriti resnico, moramo priznati, da dokler je bil brat Maks Marc pri našem društvu, je bilo malo takih Članov, ki bi se toliko zanimali za napredek društva.
Člani društva št. 314 naj ne mislijo, da s tem zagovarjam brata Makaa Marca, stojim le na strani našega društva, kakor bora vselej, kadar se bo trosila neresnica.—Frank Masera.
VVaukegan, IIL — Socialistični« klub št. 45 J. S. Z. priredi v soboto dne 21. marca v Slov. nar. do-
A 1925
mu javno predavanje, na katerega vabimo slovensko občinstvo Iz VVaukegana in N. Chicaga. Predaval bo Frank Zaitz o predmetu Proletariat in kapitalizem. Začetek točno ob 8 zvečer.
Cenjeni rojaki, predavanje, ki se bo vršilo, je potrebno za nas vse, da si pridobimo duševnega
aaaaja*
Vstopnine na predavanje ni nobene; zato bi bilo v vašo škodo zamuditi priliko, ki se vam nudi.
V	stari domovini vam niti za denar ni bilo mogoče dobiti takih reči, tukaj ae vam nudi brezplačno, da izpolnite vaše znanje, ki bo v korist vam in vašim otrokom.
V	nad i, da se odzovete temu vabilu, vam kličemo na svidenje! —Publikacijski odbor kluba it.
45 J. S. Z.
Walsenburg, Colo. — le dolgo čitam Proeveto kakor pač vsak drug iskreni član glasilo bratske organizacije, ki poznava ideje bratstva v dvajsetem stoletju. Reči moram, da je prešel lep kos preteklosti, da mojega dopiaa nI bilo videti v Prosveti, kakor aem se navadno javljal članatvu 8. N. P. J. Naj torej sedaj povem
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (Dalja.)
"Kaj je hotel milostivi?" je vzdihnil teolog Cene.
"Kaj je hotel? Mladi prijatelj, sami vidite, da tako ne gre! Hiša — tu je mislil semenišče — zagazi v slab glas. Kam pridemo, če naj ženske lazijo okrog nje kakor lisice okrog kurnika!"
"0 Jezus, o Jezus!" je stokal bogoslovec. Bojazljivo je vprašal: "Kaj je milostivi ukrenil?"
"Da ste odpuščeni !M
Mladi Človek se je lovil z roko ob steni, tako slabo mu je bilo.
"Nedolžen sem!"
"Gotovo! A ženski nismo mogli obesiti mlinskega kamena na vrat! Včasi je zdravi del telesa prerezati, da se bolezen zatre!"
Zaječal je: "V drugi diocezi me tudi ne bodo sprejeli!"
'Težko!" je odgovoril Dagarin mrzlo. "Ta priamojena ženska jo utegne za vami odkuri-ti! Kako naj vas priporočamo?"
"Kaj mi svetujete vi, prečastlti?"
Dagarin mu je nekaj časa ostro gledal v
lice:
"Sveti zakon je tudi zakrament! Božji zakrament! Drugega ne pravim!"
* Odstopil je od okna ter sedel tik svetnika k mizi. Gospod Lukman je še nekaj trenotkov zrl v temačno in umazano ulico podse, nato pa je kot izgubljena ovca pritaval k mizi ter sedel na zadnji prostor.
"Sursum corda! Cene!" je vpil Erbežnik. "Na potu so krvave, jetrne in mesene klobase! Jih že imam v nosu!"
Prišla je hišna gospodinja ln ž njo domača dekla, ki je nosila široke krožnike, v katerih se je kadilo in prijetno dišalo. Vse to se je postavilo na mizo. Sedaj je frančiškanski svetnik razrobkal kratko molitev v nekaki laški latinščini, katere nista umela niti penzijonist Erbežnik niti teologije profesor Dagarin. Pričeli so jesti in pri tem je pater Angelo kaj pridno mlatil v družbi. Niti stari Erbežnik ga ni mogel dohajati. Le teolog Cene je kakor kup žalosti tičal pri mizi in zaman so se mu ponujale krvave, mesene in jetrne klobase. Ko je mlada vdovica natočila rumene brežanke v vsako kupo, Je prisedla k mizi. Ker je bil edini stol tik bogoslovca prazen, je sedla na ta stol.
"Bom pa tu sem sedla," je žvrgolela, "če smem, če smem ?"
Opazila je, da. se teolog še nI dotaknil jedils.
"Kaj pa Je to, Herr Vincenc! Te sramote mi vendar ne boate napravili, da bi pri moji mizi ne hoteli jesti! Prašiček ni bil prestar, ne premlad. A debel Je bil, da se je vse cedilo okrog njega. Po vsej Ljubljani ne dobite takih kolin! Proaim, Herr Vincenc, prosim!"
Herr Vincenc je mehanično posegel po košček klobase.
"Pa tako malo." se je zakujala. "to trn res ni lepo!"
Dvignil je oči proti njej in videla je, da so bile polne Holza. Takoj ne ji je raztopilo arco in tudi njej je zaailila voda v oko.
Spredaj je imel prvo besedo gospod Ciril in na dolgo in široko Je razkladal misijonarju iz Amerike pomen in važnost krsnjskih kolin in klobas. Profesor ga ni motil v tem razkladanju, opazlvšl, da je vdovica na spodnjem koncu mize vsl««d tega dobila čas za svoje o|x*racije. Navihana žeriNka je tudi korenito izkoriatila to priliko.
"žalostni ste, Herr Vincenc!" je Izprego-vorils z največjim sočutjem.
"Kaj bi ne bil," ae je oglaail mladenič, "ko so me iz semenišča zapodili!"
"Za|N»dili!" se je začudila, obenem pa se jI Je srce od radosti zibalo.
"Zapodili, prav zapodili! In veste, da ravno radi vas. k<>m« I>agarinova!"
"Radi mene !** ae je čudila, prav kakor bi izvedela nekaj čisto novega, nekaj nepričakovanega Gledal Jo je in videl je. kako se jI U svetila voda v očeh in kako se jl vzdlgovsle prsi.
"Sedaj na/ grem po svetu beračiti" je za-
"Cemu beračit, Herr Vincenc — in pogledala ga je tako milo, da mu je pričelo nekako teano postajati v kaži — ko je vam naša hiša
vedno odprta!"	■ ,,
"Kaj hočem v hiši, pri ženskah!
"Krščanski mož vedno dobro mesto najde pri krščanaki ženi!"
In zopet ga je gledala, da jl je kar med ka-
pal Iz oči.	....
"Oženiti bi se moral," je jecljal, "z vami, gospa Dagarinova!"
Nežno ae je zasmejala: "Bi li bilo to kaj
hudega?"
Otožno ae je odrezal: "Če se vzameva, gospa, nekaj ai pa le izbijte iz glave! Otrok nočem, ker aem obljubil, Kristu vedno devištvo! Da veste!"	. . 4 /
Ta pokoj je ni preplašil. Nasprotno! Videti je bilo, da ji je povsem pogodu.
"Aber, Herr Vincenc!" je izpregovorila sramežljivo, "za take reči sva oba prebogabo-ječa. V strahu božjem hočeva živeti. Ako ate obljubili vedno devištvo, zraste iz tega božji blagoslov, ki bo prihajal tudi nadme. Tako'b6-čeva Živeti 1 Dajte mi roko na to!"
Nekaj obotavljal se je. Naposled pa je njegova roka pod mizo se počasi pomikala proti njeni. Njena roka «<b je oklenila njegove in občutek je imel, kakor da ima opraviti z mehko mačjo šapico.
S tem se Je odprla cesta, po kateri je dospelo srce vdove do srca mladega teologa! K
"Jutri pridem," je lzpregovoril, "in potetn naj se dogovori, kar je potrebno!"
"Naj H povabim tudi gospoda profesorja?"
"Prav! Naj le pride!"
"Sedaj boste pa vendar še kaj jedli, H4t Vincenc!"je prosila.
"Jesti, gospa, jesti pa Še ne morem," je odgovoril trpko. Ni ga več motila, za današnji večer jI je bilo dovolj uspeha! —
Med tem je bil utihnil Ciril Erbežnik ter je probavljal. Temu poelu sta ae vdala tudi profesor in frančiškanski svetnik. Ta si je bil položil roke čez trebušček in z maziljenim glasom je lzpregovoril: "Signora Maria! Veliko ste dali za cerkev v Luizijani in Bog vam bo tisočkrat povrnil!"
"Ml je Že gospod oče!" je odgovorila srečno: "Za božjo Čast človek vse da!"
"Tudi moja hvaležnost sega do neba!" je nadaljeval svetnik, "fclekaj spomina sem vam prineael, da se bo pri tej hiši mislilo name, ko bodo moje kosti že gnile v kakem luizljanskem barju!"
Vse je postalo pozorno. "Prinesel sem vam nekaj svetih ostankov, katere smemo po dovoljenju svetega očeta prodajati za svojo ubogo cerkev!"
"Svetih ostankov!" je zakopmela vdova ter hitela do patra Angela. V tistih dneh ao svete relikvije še mnogo veljale po ljubljanskih hišah in več kot je imela pobožna hišna gospodinja tistih znanih, a srebrnimi nitkami prevlečenih zavitkov, bolj je bila ponosna.
' "Se bolj jo če odretl!" je godrnjal gospod Ciril, ki je bil že tuintam malo zadremal pri mili.
Pater Inglesie ga je sicer strupno pogledal, a ker ni umel slovenski, tudi niumel penzljo-nlstovlh besed. Prejkotne pa jedomnefal,' da mu (spregovorjene besede niso pfijazne. Pa ae ni dal motiti. Nekje izpod talarja je izvlekel mnogo papirnatih zavitkov ter jih zložil predse na mizo. Odvil Je prvega ter lzpregovoril važno:
*To Je za vas, signora Maria! Smelo trdim, da nima Ljubljana kaj takega!"
Pokazal ji je s svilnato prejo prevlečen zavitek, katerega je pobožno poljubil.
"Gospa, to so imenitne relikvije in blagor atrehi, poti katero bodo počivale!"
Dagarinka je od veselja kar trepetala.
Svetnik je nadaljeval: "Radovedni ate. gospa, kaj ol*ega ta zavitek? Obsega v prav nebeške reči!"
"Povejte, sveti oče. povejte!" Je prosila.
"Dobro! Bene! Tu vam izpričuje škof Edmundus Maria. comea ab Artz et Vaaseg. kardinal naše cerkve, da imate v zavitku pred sabo "aaeras particula* sanctissimae Crucis D. N. J. O." To se pravi, sveti ostanki so najsvetejšega krita našega Gospoda Jezusa Kristusa! Cujate li. signora Maria!"
••O moj Bog. gotovo tujem!" j *
IDalJs prihodnjič.|
in i la. i »a M.ruta.a iUŠB^^^BMI .
svoje mnenje na koriet organizaciji in članstvu. Uredništvo je bilo v prošiih mesecih preobloženo z gradivom za obligatno številko, zlasti s priporočili za nova pravila in razpravami o iniciativi, zato sem odlašal z dopisom.
Kot vsak iskreni član S. N. P. J. moram reči, da skozi tri do štiri mesece, ko sem zasledoval niciativi, prihajam do zaključka, da sta bili obe zadnji iniciativi škodljivi članstvu S. N. P. J. Saj smo videli, da se članstvo samo proti vi polnjenju kolon glasila s takimi razpravami. Jaz mislim, da bi bilo 99% boljše, da bi se društveni organ polnil samo s koristnim čtivom za članstvo, katero bo prinašalo več bratskih idealov, po katerih postaja človeška duša plemenitejša. Najvzvišenejši ideal bratatva naj bi vladal svetu in to moramo krepiti v svojem glasilu.
Sebičnost je najhujša in najbolj odvračajoča zapreka popolne osvoboditve človeštva, pretvarja v prah vse tisto, kar u-stvarja nesebični ideal bratstva. Vsi nesmrtni učitelji človeštva od preganjanega Krista pa do slovanskega sina Lenina so »svoj življenski smoter naklonili za propoved bratatva in za osvobo-enje izpod premoči onih ,ld po judski slabosti in nezrelosti tvorijo zapreko višjim Človeškim dealom,)
Pokoijenje za pokoljenjem, narod 'Zff narodom skozi vse mračne dobe se oprijemljejo ideala, ki preganja mržnjo v človeški družbi, podajajo se v naporne borbe. Kjer zmagajo taki ideali, nastane svoboda, živi robovi se oproste okov in v vzajemnem delu prinašajo svetu mir.
Ampak še dandanes se dvigajo nasprotniki proti propoved-nikom bratstva ljudi, ker še vedno so taki, ki človeštvo rajši gledajo v bedi in pomanjkanju ter na potih kakor je bilo človeštvo pred davnimi stoletji v srednjem veku, kakor pa da bi ljudstvo vodilo bratstvo. Ampak vemo, da tudi ti nasprostniki človeške prosvete bodo morali slednjič podleči. Današnji delavec ni več brezpravni rob, temveč od dne do dne postaja moralno in kulturno bolj razvit, izmodrujejo ga napori življenja.
Tako bratje tudi mi razvijmo svoj um in telesno slabo moč, kar je tudi naša dolžnost. V bratstvu narodov in delavcev vsega sveta postaja vsakemu poedin cu sigurne j še življenje. Bratski pozdrav! — John Rimac, član št. 299 S. N. P. J.
SEZNAM PRIREDB SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICACU.
Slov. šiyalni krožek,—Bunco Party, v četrtek večer 26. marca v dvorani SNPJ., S. Lawndale Ave. in W. 27th St.
Soc. klub it. 1, JSZ.—Predavanje o solnčnem »litemu, v petek večer 27 marca, v dvorani SNPJ.
Soc. klub it 1, JSZ.—Predavanje t »lov. čaaopiaju, v petek večer 10 aprila, v dvorani SNPJ.
Društvo Slavij« it. 1, SNPJ.—Ples na veselica v soboto 11. aprila v dvo rani SNPJ.
Zvesa slovenskih organizacij. _ Plesna veselica, v soboto 18. aprila v Narodni dvorani na Racine Ave.
Soc. kjub it. 1, JSZ.—Dramska predstava, v nedeljo 18. aprila, v dvo rani CSPS., 1126 W. 18th St. ]• Soc. klub it. 1, JSZ.—Predavanje o delavakih organisacijah, v petek večer 24. aprila, v dvorani SNPJ.
Pevsko druitvo Lira.—Koncert -nedeljo «6. aprila, v dvorani SNPJ.
So«, klub it. 1, JSZ.—in krojaika unija 1104. — Proslava 1. majnika, maja v dvorani SNPJ.
Druitvo Nada. it. 102, SNPJ.—Domača zabava, v soboto 2. maja, dvorani SNPJ.
Pevsko druitvo Sava,—Koncert nedeljo 3. maja. v dvorani SNPJ.
Slov. postaja M. W. of A—Plesna veselica, v soboto 9. maja. v dvorani SNPJ.
Slov. del. Sokol.—Pomladanski nastop, v nedeljo 16. maja, v Pilaen Sokol dvorani na S. Ashland In W. 18th
81.
Druitvo it. 1. S8PZ.—Piknik v nedeljo 21. junija, na Stesinarjevem vrtu v Willow Springs, III.
Druitvo Zvon. it. 70, J8KJ —Piknik v nedeljo 28. junija, v Summit.
Zveaa slovenskih organlsacij,—Pik-nfc v noboto 4. julija, na Bte-ainarje. vem vrtu v Wlll®w Springs. III.
Druitvo Nada it. 102, SNPJ. — Plesna veselica v soboto 2. oktobra, v dvorani SNPJ.
Soc. klub M. 1, JSZ.—Dramska predstava, v nedeljo 26. oktobra, v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th 8t.
Soc. klub it. I, JSZ.—Dramska predstava, v nedeljo 29. nov., v dvorani SNPJ.
Soc. k hib Št. 1, J8Z__Sllvestrova
sabava. SI. decembra, v dvorani SNPJ.
Soc. klub it. I, JSZ.—Dramska predstava, v nedeljo 24. Januarja 1926. v dvorani SNPJ.
Druitvo Nada. št 102. SNPJ.—lla-Akaradna veeelira. v nohotn I. februarja 1926. v dvorani SNPJ.
Soc klub Ai. i. JSZ.—Draasaka predstava, v nedelje 14. BMfse 1996. (v dvorani CSPS.
V SPOMIN
našemu dragemu sinu in bratu
LUDVIKU PUST kateri se je pred petimi leti dne 20. marca, ponearečil in ubil. Vedno si nam v spominu in žalujemo za teboj, naš nepozabni sin in brat. Počivaj umiru. Žalujoči: John in Marija Pust, sta-riša, bratje in sestre. Epton, Pa.
2enitna ponudba
Slovenec—vdovec, star 42 let, z tremi bolj odrastlimi otroci, z stalnim zaslužkom, se želi seznaniti z Slovenko v starosti 25 do 40 let v svrho ženitve. Prednost imajo ženske naprednega mišljenja in poštenega značaja, tercijalkam se pa niti oglaaiti ni treba, škoda znamke, katera bi se brez koristi vporabila. Ponudbe je poslati na naalov: "ŽENIN," c. o. Prosvete, 2657 So. Lawndale ave., Chicago, 111.-(Adv.)
NA PRODAJ JE
v državi Ohio izvrsten in za-nesljiv prostor za gazolin postajo, kjer. se križati dve državni glavni automobilski cesti.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na naalov:
4 j
P. O. Box m, Pittsburgh, Pa.
FARMA NA PRODAJ
Proda se 80 akrov obsegajo farma na Willardu, Wia., na i je dve sobna velika hiša, šti za 20 glav živine in hlev za pi šiče. Farma je vse ograjer Polovico izčiščemf, drugo je in nekaj pašnika. Preko fari teče studenčna voda. Lepa | lika za Slovenca, ki se želi se na farmo. Prodarti po zelo nt ceni, ali pa tudi zamenjam hišo. t Ker jaz se ne mislim v tam seliti, vsled bolezni v dru ni. Za druga pojasnila pa ptf lastniku, na naslov: Andri Nagode, 530 Cumraings A v VVaukegan, 111.—(Adv.) ■■
NOVE PUMO ROLE
REVMATIZEM
Izvrstno "domače zdravilo" od človeka, ki ga je aam imel.
Lata UM Mm M) napaden po hudem
nlllinm rev mati,mu. Trpel awn hudo, kar m mu oni ve. ki ni je to skusil in «teer tri lata. Puaku^l «em zdravilo sa julravi-Ioni, ampak vm pomot, ki Mm Jo dobil. Je bila uiuni. Kontno Mm dobil zdravilo, ki me J« popolnoma oadravllo in ni« kdar m ni vet vrnila bolečina. Dal sem velim, ki ao trpeli ln fte celo nad aedem-deaet do oaamdaaot let atarim, poalediaa bila Ja enaka kot pri meni.
Zato ialim vaem, ki trpe na mitičnem ali sklepnem revmatiamu. da poskusijo to sdravilo mojeca izdelka "Home Tretament" vsled njegove čudovite moči. Ne potiljajte niti enega eenta: samo polljite vaše Uu« la naalov in Jas vsa i«>tljvm zastonj na poakuinjo. Potem ko ate poskusili in ate nalll sami, da vam pomaga, reiltl ae dol-gotrajnaaa rev mati zma mi polljite ceno zanj, en dolar, razumite me. Jas nočem alti eneaa centa vaAega, ako niste zadovoljni. noslatl aam odaebe. Ali nI to polteno? Cemu trpeti ie nadalje, ko ae vam nudi pomač zastonj T Ne odlatajte. Pilite le danea.—Mark H. Jackson. ISO K, Dur*, ton Bld*.. 8yraeuee. N. Y.
Mr. Jackson Ja odaovoren, da ja izjava
rtinHBfc
Broj
1	Tamo daleko................
2	Ljepa naša domovina.....| |
3	Oj Slaveni...............
4	Dalmatinski fiajkai.......|
6	Ti več spavaš, Milko moja., i
6	Moj Dilbere .............|
7	Sarajevo i Djačko kolo.....i
8	Kreče ae ladja Francuska.
9	Junak is Like.............i
10	Zoro Zorice ...............■
11	Oj Hrvati oj junaci (march)l
12	Pozdrav ......'............t
13	Brodarska pjesma.........|
14	Grd je Je snaka moj..........
16	Živila Hrvatska...........
16	Ja sam Hrvat*.............
17	Miruj, miruj srce moje.....
18	Makaronaka pjesma, (Waltz) 1
19	Primorski napjevi........
20	U. boj ...................
21	Mfsli moje...............
$22	Črnogorec Crnogorki ....
23	Teike noči, teške misU.....l
84	Gdje su moje ružice........t
25	Sto se bore misli moje......i
06 %*wmimB..............B
27	Blago, blago...............
28	Blijedi mjesec.............
Piki po naš BEZPLATNI KAT
LOG piano rola, gramofona i pri 400 raznih ploča: šaljivih, veselih, n nih. ljubavnih, I tako dalje.
Momchilovich Brothers
1416 Bo. Broadtraj ST. LOUI8. M
Člani 8. N. P. J. širite svoj list in pridobivajte nove člane.
RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj stric Jan Mav, doma iz vasi Imovice i Lukovici. Fred letom dni se prišel sem iz starega kraja mu imam veliko za sporoča vsled tega želim izvedeti za nj gov naslov. Prosim ga, naj priglasi na naalov: Valent Bevc, 1131 Norwood Rd., Cle\ land, Ohio.—(Adv.)
DA SKUHAŠ DOBRO F VO, PISI PO NASE PRODUKTE.
Imamo v salogJ slad, hiMlJ, sladl la vse drage potrebščine. Poskaa Is se prepriča JU, da js doma pri s kuhani vedno Is aajboljši Is sa) neJšL
Greeerijam, eladčičarjem Is f p dajalne šelesniae dame primeren | pust pri večjih naročilih. Pišite laformadjs na:
. FRANK OGLAR,
S4S1 Snserier Atmum, Oevalaad.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA.
Tiska rabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in dragih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA M ČLANSTVO S. N. P. 1, NA TISKOVINE NAROČA V SVOJI
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije m naslov: S. N. P. 1. PrSntenr, 2657-59 South Lawndale Avenue, Chicago, DL
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.