Poštnina piačana v gotovini. 130. ¥ Ljubljani, dne 28. oktobra 1921. Letnik III, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI pokrajinske uprave za Slovenijo. Vsebina: Pravilnik o stanovanjih in najemih zgradb vobče po kraljevski uredbi z dne 21. maja 1921., Ur. 1. št. 202. — Razglasi osrednje vlade: Opozorilo bankam. Poročili o »tanju kmetijstva v drugi polovici meseca septembra in v prvi polovici meseca oktobra 1921. Razglas o izvozu dovoljenega kontingenta ovnov in ovac. Opozorilo onim, ki potujejo v Ameriko. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo. 319. Pravilnik o stanovanjih in najemih zgradb vobče po kraljevski uredbi z dne 21. maja 1921., Ur. 1. št. 202. Ä. Materialna določila. I. Splošna določila. § I- Če stopi kot novi najemodajalec na mesto najemnikovo lastnik zgradbe (člen 2. uredbe), nadalje, če izvršuje stanovansko oblastvo pravico razpolaganja s stanovanji (V. poglavje uredbe), o teh najemnih predmetih (delih) ni dopustna tožba na priznanje obstoja ali neobstoja najemne (podnajenine) pogodba. Že tekoče pravde se morajo ukiniti po predlogu aji uradama (§ 190. c. p. r). To volja od trenutka, ko so udeleženci (lastnik zgradbe, najemnik, podnajem oda.jal ec, podnajemnik) z odlokom obveščeni o vstopu lastnikovem, odnosno o razpolagi s stanovanjem. S potekom, določene izpraznit vene dobe, ako pa ne gre za izpraznitev, z dnem, ki ga določi stano-vansko oblastvo, je smatrati najemno pogodbo glede dotičnih prostorov (delov) za razvezano. Ko stopi lastnik zgradbe na najemnikovo mesto, odnosno ko stanovansko oblastvo dodeli stanovanje, nastopi glede teh predmetov med novim najemodajalcem in novim najemnikom novo najemno razmerje. II. Najemhine. § 2. Ako je najemnik stanovanja erar, je določiti najemnino tako, kakor če bi bila stanovanje najela oseba, kateri gre pravica do naturalnega stanovanja, ali oseba, kateri je država dotično stanovanje dodelila. § 3. Osnovna najemnina, po kateri se ugotavljajo vse najemne cene, je določena v členu 3. uredbe ter obeeza čisto najemnino, od katere je odbiti vse doklade, navedene v členih 5. in 11. uredbe, in morebitne druge doklade. Kdaj se sme ta osnovna najemnina v posameznih primerih zvišati, jo določeno v členih 4., 5., 6. in 10. uredbe. Ako bi najemnik zahteval, mora najemodajalec osnovno najemnino verodostojno dokazati. Zoper povišbo najemnine je pritožba v vseh primerih. dopustna. Ako je pri določanju najemnine v zmislu členov 5., 6. in 7. uredbo ugotoviti najemnikov letni dohodek, služi za podstavo dohodek zadnjega leta, ki je bil podstava za odmero osebnega dohodninskega davka. Ako bi dohodka zadnjega leta davčno oblastvo še ne bilo določilo, služi pri določitvi najemnine začasno za podstavo tolik dohodek, kolikršnega je davčno oblastvo določilo poslednjikrat. Dokončno se v tem primeru določi višina najemnine šele v trenutku, ko davčno oblastvo ugotovi letni dohodek za zadnje leto, in sicer za vso najemno dobo, za katero se je morala najemnina zvišati V duhu te naredbe. § 4. Ko se v zmislu člena 8. uredbe določa primernost in višina cen za posamezne dele stanovanja (sobe z opremo ali brez nje), ki se mora določiti redoma pred oddajo v podnajem (najem), je treba predvsem ugotoviti najemno ceno vsega stanovanja; ako pa uporablja hišni lastnik stanovanje sam, je določiti najemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati, ako bi bilo stanovanje oddano v najem. § 5. Lastniki hiš in drugi najemodajalci, ki dajo v najem ali v podnajem eno ali več sob (del svojega stanovanja), smejo od najemnika (podnajemnika.) zahtevati za eno ali več sob brez opreme največ 100%., a za sobo ali več sob z opremo največ 300%. tistega dela najemnine, ki odpada na najeto sobo ali več najetih sob sorazmerno. Prednja is.oba in druge pri-tekline se pri tem ne štejejo. Ako vzame eno ali več sob (del stanovanja.) z opremo v najem ali podnajem več oseb, se sme zahtevati razmerno višja najemnina, toda povišek ne sme pri dveh najemnikih (podnajemnikih) znašati več nego dve tretjini, pri treh in več majem ni kih (podnajemnikih) ne več nego najemnino, ki bi se smela zahtevati od enega samega najemnika (podnajemnika). Oni najemniki sob, ki menijo, da preseza dovoljeno mero dosedanja najemnina, ki so jo pogodili in plačali, se smejo obrniti na pristojno stanovansko oblastvo in zahtevati, da se višina najemnine določi po gorenjih določilih. Za najemnino, ki se plačuje za sobo ali več sob z opremo, ima najemnik poleg uporabe stanovanja in pohištva pravico zahtevati običajno postrežbo in posteljno perilo. Če najemodajalec trdovratno zanemarja to dolžnost ali če provzroča najemniku druge težave in motitve, je kazniv po členu 30. uredbe. Kazen bodi ostrejša, ako je hotel po tem načinu najemnika prisiliti, da bi plačeval več. § 6- Ali je določiti najemnino po členu 9. uredbe, za to je merodajna vsakokratna dejanska uporaba najemnih prostorov. § 7. Davščine in pristojbine, ki jih trpe najemniki, so v členu 11. uredbe navedene taksativno. Najemniki morajo mimo tega trpeti zgolj gostaščino, navedeno v drugem odstavku člena 5. uredbe. Najemodajalec pa ne sme od najemojemalca terjati nikdar več, nego plačuje on sam iz tega naslova. Doklade na davke plačuje najemodajalec vse. III. Oprostitve od omejitev. § 8- Vseh omejitev, torej posebno omejitve glede ugovarjanja zoper višino najemnine in glede razpolaganja s stanovanji, so oproščene zgradbe in so oproščeni prostori, navedeni pod točkami 1. do 3. člena 12. uredbe. IV. Prestanek najema. § 9- Za odpovedno postopanje po členu 18. uredbe veljajo določila civilnega pravdnega reda z naslednjimi dopolnitvami: 1.) Ako odpove najemodajalec najem po določilih IV. poglavja uredbe, mora vložiti odpoved pri pri- stojnem sodišču pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik. V odpovedi mora najemodajalec navesti vse odpovedne razloge in vse dejanske okolnosti ter ponuditi vse dokaze, na katere opira svoje odpovedne razloge. V pravdi, ki nastane vsled ugovora zoper odpoved, ne more najem oda jake uveljavljati novih razlogov in dejanskih okolnosti, katerih ni navedel v odpovedi. 2. ) Ako je treba po določilih člena 14. št. 1., 5., 6. in 7., in člena 16. uredbe predhodnega dovolila stanovanjskega oblastva, mora najemodajalec priložiti svoji odpovedi tudi odlok stanovanskega oblastva I. stopnje s pritrdilom, da je pravnomočen. 3. ) V najemnih pravdah, ki se tičejo najemnih pogodb z enomesečnim ali krajšim odpovednim rokom, razpravlja sodišče po določilih §§ 448. do 453. civ. p. r. o postopanju v malotnih zadevah. § 10. O vsaki vloženi odpovedi stanovanj in drugih najemnih prostorov kakor tudi o vsaki vloženi tožbi na obstoj ali neobstoj najemne pogodbe mora pravdno sodišče, nekvarno določilom § 1. tega pravilnika, obvestiti pristojno stanovansko oblastvo I. stopnje; to pa mora izporočiti pravdnemu sodišču, ali hoče razpolagati s tem najemnim predmetom. Istotako mora pravdno sodišče obvestiti stanovanjsko oblastvo I. stopnje o končni rešitvi vsakega najemnega spora kakršnekoli vrste. V. Razpolaganje s stanovanji. § H- Razen izjem, navedenih v § 8., ne sme nihče brez znanja in dovolila stanovanskega urada v najem oddati ali zamenjati prostorov, prikladnih za stano-vanske namene. Najemodajalci in podnajemodajalci v Ljubljani in v Mariboru ali njih pooblaščenci so dolžni, stanovanja im dele stanovanj, ki so prazni, ki se izpraznijo po izselitvi strank ali katere prestanejo dejansko uporabljati, v roku treh dni od dne, ko se izpraznijo ali ko prestane njih uporaba, pismeno prijaviti pristojnemu državnemu stanovanskemu obla-stvu L stopnje, ki mora čim prej ukreniti dodelitev. Izvun Ljubljane in Maribora sinejo pristojna stano-vanska oblastva L stopnje za svoje področje isto pri-glaševalno dolžnost po potrebi odrediti posebe. § 12. Ako je več enako upravičenih prosilcev, je dodeliti stanovanje tistemu, čigar rodbinski obstoj je zaradi socialnih, gospodarskih ali zdravstvenih razmer bolj ogrožen. Ako so tudi ti pogoji enaki, imej prednost oih, ki se je za stanovanje prvi priglasil. § 13. Sklep o dodelitvi mora navajati natančno označbo najemnega predmeta po kakovosti in leži, potem označbo najemnih pogojev, pravni naslov, po katerem se je dodelitev izvršila, in koledarno določen dan prevzema. O sklepu je treba obvestiti vse prizadete stranke, t. j. hišnega lastnika, najemnika, podnajem odajalca in podnajemnika (§ L). Dan prevzema se določi tako, da preostane za izpraznitev stanovanja in stanovanskih delov primeren rok; pri praznih stanovanjih pa se sme odrediti takojšnji prevzem. Lastniki najemnega predmeta, ki ga je stano-vansko oblastvo dodelilo drugemu, morajo najemni predmet izprazniti najkesneje zadnji dan določene dobe. § 14. Ako bi se lastnik najemnega predmeta in prevzemnik ne mogla pogoditi za višino najemnine, določi najemnino pristojno stanovansko oblastvo v zmislu določil uredbe. O tem, ali mora stroške postopka povrniti ena ali druga stranka ali pa jih je porazdeliti med stranki, razsoja stanovansko oblastvo po prostem preudarku. Glede oseb, katerim je stanovansko oblastvo dodelilo stanovanje ali dele stanovanja v zmislu člena 20. uredbe, veljajo vsa določila o prestanku najema v zmislu člena 14. uredbe. § 15. Za nujno potrebne stanovansko prostore, ki se v zmislu člena 21., točke 4. uredbe, ne smejo dodeljevati, se smatrajo: 1. ) za samce, vdovce, ločence obeh spolov z lastnim gospodinjstvom ali brez njega ena soba; 2. ) za družine brez otrok ali z enim nedoraslim otrokom dve sobi; 3. ) za družine z dvema ali tremi nedoraslimi otroki ali z enim doraslim in enim ali dvema nedoraslima otrokoma tri sobe; 4. ) za večje družine štiri sobe; 5. ) za vdovca (vdovo) se v primerih pod 3.) in 4.) računi ena soba manj. Za dorasle se smatrajo otroci čez 12 let. Sorodnike, ki žive iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičenčevo, je smatrati za družinske člane. Osebam, ki izvršujejo poklic ali službo v stanc-vanskih prostorih, se sme število sob povišati za eno ali dve sobi kot delovni sobi. V dopustno število stanovanskih prostorov ni šteti poselske sobe, kuhinje, shrambe, prednje sobe, pralnice, kleti in drvarnice. Prisilno se dodeljujejo stanovanski prostori, ki presezajo gorenjo kompetenco, samo, če imajo tako sobe, ki ostanejo dosedanjemu stanovalcu, kakor tudi sobe, ki se mu odvzamejo, posebne dohoda ali pa dohode iz prednje sobe. §16. Stanovanska oblastva smejo zahtevati od udeležencev vsa potrebna pojasnila glede stanovanj, stanovanskih delov in drugih prostorov; ako bi se ta pojasnila ne podala v zahtevanem roku, sme stanovansko oblastvo odrediti in izvršiti pregled stanovanja in drugih prostorov po svojih organih, ki se morajo za vsak primer posebe izkazati s posebnim nalogom stanovanskega oblastva. § 17- Izpreminjati stanovanja v poslovne prostore je vobče zabranjeno. V takih primerih smejo stanovanska oblastva s temi prostori razpolagati po točki 5.) člena 21. uredbe. § 18. V primerih člena. 26. uredbe sme lastnik zemljišča, na katerem je bila na podstavi zakona o vojnih dajatvah zgrajena začasna stavba (baraka), ki se je preuredila ali pa se do konca leta. 1921. preuredi za zasilno stanovanje, zahtevati vrnitev zemljišča šele, ko je ugotovilo stanovansko oblastvo I. stopnje. da je stavba neuporabna za navedene svrbe. Do vrnitve se mora lastniku zemljišča plačati pravična odškodnina za. uporabo. Ako je sporna, se določi odškodnina zmisclno po zakonu o vojnih dajatvah. VI. Pristojbine. § 19. Od oseb, ki se obračajo nanje za intervencije, pobirajo stanovanska oblastva I. stopnje za kritje svojih stroškov 20 % enomesečne najemnine. Pri odmeri te pristojbine služi za podstavo višina najemnine, zahtevane po hišnem lastniku, pri dodelitvah pa najemna cena, navedena v dodelilnem sklepu; v prvem primeru plača pristojbino hišni lastnik, v drugem prevzemnik. VII. Zaključna določilo. § 20. Stranke, ki se žele na novo preseliti v področje stanovanskega oblastva ali pa se preseliti v notra- njost stanovanskega okoliša, morajo to vsaj mesec dni prej javiti pristojnemu stanovanskemu oblastvu. Brez izrečnega dovolila stanovanskega oblastva se ne sme nobena stranka na novo priseliti, niti preseliti, niti se vseliti v stanovanje. B. Formalna določila. I. Stanovanska oblastva I. stopnje. a) Sedež, sesta v a i n pristojnost. § 21. Stanovanska oblastva I. stopnje so politična oblastva I. stopnje (okrajna glavarstva, politične ekspoziture, mestni magistrati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju). § 22. Stanovanska oblastva opravljajo samostojno posle, ki so jim poverjeni po členu 28. uredbe. § 23. Okrajni glavar (župan) kot načelnik oblastva ali glavarjev (županov) namestnik predseduje sejam ter odloča o rečeh, ki niso izrečno pridržane zbornemu odločanju. § 24. Zbornemu odločanju je pridržano: a) določati najemnine v zmislu člena 9. uredbe; b) dodeljevati rodbinska stanovanja in prostore za državne urade in javne humanitarne in kulturni; institucije v zmislu V. poglavja uredbe. V zboru so načelnik (namestnik) in dva prised-nika, od katerih je eden izmed hišnih lastnikov, drugi pa izmed najemnikov. § 25. Potrebno število prisednikov imenuje na predlog načelnika stanovanskega oblastva pokrajinska uprava v Ljubljani. Pri predlaganju je vpoštevati upravičene želje krajevnih organizacij hišnih lastnikov in najemnikov. Polovico prisednikov vsakega stanovanskega oblastva mora biti izmed hišnih lastnikov, polovica pa izmed najemnikov. Načelnik (namestnik) sklicuje prisednike na seje po redu, Ivi ga določi z žrebom. .§ 26. Prisedniška služba je častna. Prisednik je lahko vsakdo, ki sme biti voljen v občinski zastop. Imenovanju, odnosno izvrševanju prisedniških poslov, se smejo odreči samo oni, ki iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev itd.) he bi mogli opravljati prisedniških poslov. Kdor bi brez takega razloga odklonil imenovanje ali se branil, sprejeto službo opravljati nadalje, tega kaznuje stanovansko oblastvo po določilih člena 30. uredbe. Pismeno službeno obljubo, da bodo vršili svojo dolžnost vedno točno in nepristransko in da bodo varovali službeno tajnost, opravljajo prisedniki pred načelnikom stanovanskega oblastva. § 27. Prisedniki morajo na načelnikov poziv redno prihajati k sejam (razpravam) ter se opravičiti, ako so zadržani. Ako prisednik ni opravičil svoje odsotnosti, se mu sme naložiti denarna kazen (člen 30. uredbe). b) Postopek. § 28. Stanovansko oblastvo postopa uradoma in po predlogu strank. V postopku se morajo uporabljati občim, načela upravnega postopka. Vloge na stanovanski urad se morajo vročati pismeno. V prošnji za dodelitev stanovanja mora prosilec navesti svoje ime, poklic in službo, število, starost in poklic članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem stanuje sedaj, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj ga opušča in iz koliko prostorov sestoječe stanovanje želi. Ako predlaga prosilec, da bi se mu podelili po-edini deli stanovanja, v katerem kdo stanuje, mora razen prejšnjih podatkov predložiti tudi dokazilo, da dotični deli stanovanja presezajo nujno potrebno število prostorov stanovalčevih (člen 21., št. 4., uredbe in § 15. tega pravilnika). V predlogu za določitev najemnine mora najemodajalec predložiti dokaz o tem, kolika je bila najemnina dne 1. julija 1914. § 29. Ako se je nadejati pospešitve postopka, je določiti posebno ustno razpravo, h kateri je povabiti stranki osebno in z nalogom, naj prineso k razpravi dokazila, ker bi se drugače razprava vršila in završila brez zamudne stranke, odnosno brez njenih dokazov. Ustna razprava se mora določiti: 1. ) ako to predlagata obe stranki; 2. ) ako se sklene na zborni seji izjemoma, obravnavati v ustni razpravi. V teh dveh primerili se mora narok določiti tako, da se bo vršila razprava vsaj čez 14 dni. K ustni razpravi se smejo vabiti tudi pojasnilni-ki in izvedenci. Tudi sme stanovansko oblastvo pribaviti mnenje izvedencev, trgovske in obrtniške ali delavske zbornice ter odrediti vse, kar je potrebno. Vsa oblastva in vsi javni zavodi morajo stanovanskemu oblastvu dajati potrebno pomoč, kolikor je ne bi zabranjevali pozitivni predpisi. Glede pravne pomoči po zasliševanju strank, pojasnilnikov im izvedencev si dajo pravno pomoč stanovanska oblastva med .seboj. § 30. I. Stranke se udeležujejo ustnih razprav osebno ali po pooblaščencih. Od stroškov za pooblaščence trpi vsaka stranka svoje. Zastopanje po odvetnikih na ustnih razpravah ni dopustno. Stranke in pooblaščenci morajo dajati resnična pojasnila in resnične podatke. O razpravi je voditi zapisnik, v katerem je kratko zabeležiti vse bistvene izjave in odločbo. II. O vsaki zborni seji, ki jo skliče načelnik, se sestavi zapisnik v sejni knjigi, katero shrani načelnik.. Ta zapisnik naj obseza imena vseh treh članov, čas in kraj seje, sejne sklepe in razloge glasovanja onega člana, ki je ostal v manjšini. Seje so tajne. Na sejah se sklepa z večino glasov. Prvi odda glas zastopnik najemnikov, drugi zastopnik hišnih posestnikov, zadnji glasuje predsednik. Če se ne doseže večina, odloči predsednik. Ako smatra načelnik sklep za, očito protizako-mnenjem vred predložiti stanovanskemu oblastvu II. stopnje v odločitev. III. Ako se pred zborom razpravlja ustno, je ustna razprava za stranke javna in zapisnik se sestavi, kakor je določeno pod I. Posvetovanje in glasovanje pa je tajno ter se vpiše v sejni knjigi, kakor je določeno pod II. § 31. Odloke podpisuje načelnik (namestnik). Stranki ni treba izdati odloka samo, če se po ustni razglasitvi izrečno odpove njega izdaji. Vsak odlok bodi opremljen z bistvenimi razlogi. Ako so nastali stroški za postopek, je v .odloku razsoditi tudi o stroških v zmislu § 14., 2. odstavka, tega pravilnika. V odlokih, ki jih je dovoljeno izpodbijati s pritožbo, mora biti naveden pravni pouk. § 32. Pozivi in odloki se morajo vročati pravilosma-v lastne roke. Samo kjer to ni mogoče, se smejo vročiti članu rodbine, sostanovalcu ali upravitelju. Če pa tudi teh ni ali če bi se jih branili prevzeti, se sme poziv ali odlok pribiti na vrata stanovanja in hkrati na uradno desko stanovanskega oblastva. To ima moč vročbe. Ustna razprava se ne sme vršiti, ako ni dokazila, da se je poziv vročil tako, kakor je zgoraj določeno. § 33. Stanovanska oblastva smejo izvrševati svoje odloke s prisilnimi sredstvi. § 34. Ako se je stranka samolastno vselila v stanovanje, ki je dodeljeno drugemu, mora stanovansko oblastvo v 24 urah prisilno izseliti vsiljenca v pid upravičencu. Zoper to ni pritožbe. § 35. Denarne kazni, izrečene zaradi prekrškov uredbe in tega pravilnika, pripadajo fondu za gradnjo malih stanovanj (člen 30. uredbe). Sestavo tega stanovanskega fonda predpiše pokrajinska uprava v Ljubljani z odobritvijo ministrstva zn socialno politiko. Postopek zaradi prekrškov spada v področje sta-novanskih oblastev, ki izterjujejo denarne kazni po sedaj veljavnih predpisih (politična izvršba). Kazni se plačujejo s položnicami poštnega čekovnega zavoda na račun, ki ga upravlja oddelek za socialno skrbstvo v Ljubljani. Vsako četrt leta je predložiti pokrajinski upravi (oddelka za socialno skrbstvo) v Ljubljani izkaz o odmerjenih in plačanih kaznih. §36. Pristojbine v izmeri 20 % v zmislu člena 31. uredbe in § 19. tega pravilnika je treba plačati, preden se izda odlok, po položnici poštnega čekovnega zavoda na račun, ki ga upravlja oddelek za socialno skrbstvo v Ljubljani. Ako ni za odmero pristojbine druge podstave, oceni stanovansko oblastvo enomesečno najemščino v svojem odloku. Stanovanska oblastva morajo pokrajinski upravi (oddelku za socialno' skrbstvo) v Ljubljani četrtletno podajati izkaze o odmerjenih pristojbinah. Te pristojbine naj služijo za poravnavo upravnih ■stroškov stanovanskih oblastev, kakor bo določala pokrajinska uprava v Ljubljani. Presežki se bodo dovajali fondu za gradnjo malih stanovanj, ko bo ustanovljen. II. Stanovansko oblastvo II. stopnje. a) Sedež, sestava i n p r i s t o j n o s t. § 37. Pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani kot stanovanskemu oblastmi II. stopnje pristoje upravne funkcije stanovaniskim oblastvom I. stopnje nadrejenega urada. Reševanje pritožb, naperjenih zoper odloke stanovanskih oblastev I. stopnje (§ 39.), je brez izjeme pridržano stanovanskemu senatu pri oddelku za socialno skrbstvo (§ 38.). Ako stanovansko oblastvo II. stopnje ne sodi kot senat o pritožbah, ne sme stanovanskim oblastveni I. stopnje dajati drugačnih navodil nego čisto administrativnih, ne sme sistirati njih izvršb ter se s:i-mo ne bavi z izvrševanjem stanovanskih odlokov. Stanovansko oblastvo II. stopnje odloča končno-veljavno; zoper njegov odlok ni pravnega leka. § 38. Stanovanski senat pri oddelku za socialno skrbstvo v Ljubljani posluje v zboru treh članov. Stalnega predsednika, ki ga po potrebi zastopa po činu najstarejši izmed imenovanih članov, in potrebno število članov senata imenuje za dobo poslovnega leta pokrajinski namestnik izmed konceptnih uradnikov pokrajinske uprave ali tudi sporazumno s predsedništvom višjega deželnega sodišča ljubljanskega izmed sodnikov v Sloveniji ali končno sporazumno z delegatom ministrstva financ v Ljubljani izmed finančnih konceptnih uradnikov. Stanovanski senat je v reševanju poverjenih poslov samostojen in nezavisen. § 39. Zoper odloke stanovamkega oblastva L stopnje je dopustna pritožba na stanovansko oblastvo II. stopnje: 1. ) pri določanju najemnino in zlasti v vseli primerih povišbe (§ 3.); 2. ) zoper zavrnilen odlok stanovanskega oblastva v zmislu člena 12. uredbe; 3. ) zoper odlok po členu 14., točki 1., in zoper dovolilo stanovanskega oblastva v zmislu člena 14., točk 5.), 6.) in 7. uredbe; 4. ) ob dodelitvi v zmislu Členov 21., 22. in 23. uredbe; 5. ) v primerih členov 24. in 25. uredbe; 6. ), zoper izrek in odmero kazni v zmislu člena 30. uredbe. Pritožba, ki Ima,, izvzemši točko 4. tega paragrafa, odložilno moč, se mora vložiti pismeno pri stano-vanskem oblastim L stopnje v treh dneh po vročbi odloka. Ako pride pritožba po pošti, mora urad ugotoviti dan oddaje ter spisu priložiti omot s poštnim žigom. Dan oddaje na pošto se smatra za dan dohoda pri stanovanskem oblastim. § 40. V primeril), navedenih v § 39. pod točkami 1.) do 4.), sme nezadovoljna stranka v roku treh dni po vročbi odloka pismeno javiti svojo opozoritev, pri stanovanskem oblastim, ki je odločevalo; to oblastvo pa sme, ako spozna opozoritev za upravičeno, odlok ukiniti ali izpremeniti. Inače mora opozoritev smatrati za pritožbo po § 39. ter jo predložiti stanovanskemu oblastim II. stopnje po predpisih § 41. b) Postopek II. instance. § 41. Stanovanska oblastva I. stopnje morajo pritožbene spise opremiti s pojasnili, potrdili, uradnimi ugotovitvami, zapisniki s strankami in z zapisniki razprav tako, da je mogoče stvar, predloženo v odločitev II. stopnji, rešiti brez vsakih nadaljnjih poizvedb in naknadnih pojasnil; tudi morajo najkesne-je v 14 dneh, ko se je pritožba vložila pri pristojnem stanovanskem oblastvu, predložiti pritožbene spise stanovanskemu oblastvu II. stopnje. Istotako mora stanovansko oblastvo L stopnje izvesti dokaze, ponujene v pritožbi, ako služijo pojasnjevanju stvari, ter izvedene dokaze predložiti s spisi vred. Predsednik stanovanskega senata sme odrediti potrebne popolnitve, ki jih mora izvršiti stanovansko oblastvo I. stopnje. V takem primeru mora ob-laLstvo poslovati brzo ter popolnjene spise predložiti nemudoma. § 42. Pri pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani posluje poseben, stanovanski odsek s potrebnim številom konceptnega in pisarniškega osebja. Referent tega odseka mora došle pritožbe najkesneje 24 ur po njih dohodu predlagati predsedniku stanovanskega senata. Predsednik določa seje, vabi člane senata po vrstnem redu ter porazdeljuje došle pritožbe mednje kot poročevalce. Seje so tajne. O vsaki seji je sestaviti v sejni knjigi, ki jo hrani predsednik, zapisnik, v katerem je navesti imena članov senata in zapisnikarja, čas in kraj seje, sejne zaključke in razloge onega člana, ki je ostal v manjšini. Senat sklepa z večino glasov. Poročevalec odda svoj glas prvi, predsednik pa svojega poslednji Mimo tega glasujejo po činu starejši člani senata pred mlajšimi. Noben član se ne sme zdržati glasovanja o vprašanju, o katerem je sklepati; to velja, zlasti tudi, ako je pri glasovanju o kateremkoli predhodnem vprašanju ostal v manjšini, § 43. Senatnih sej se mora kot zapisnikar udeleževati eden izmed konceptnih uradnikov stanovanskega odiseka. Njegova naloga je, da izdeluje odloke dotične seje najkesneje v 48 urah. Izvirnik odloka, podpisan po predsedniku, ostane v aktu stanovanskega oblastva II. stopnje, odpravki in spisi pa se morajo najkesneje tretji dan po seji odpraviti stanovanskemu oblastvu, ki je predložilo pritožbene spise. Pisarna stanovanskega oblastva II. stopnje mora obavljati posle kar najmarljiveje. C. Koačaa določila. § 44. Z 'dnem razglasitve stopi v moč ta pravilnik namesto pravilnika deželne vlade za Slovenijo z dne 6. julija 1921., ki je bil objavljen pod št. 210 in 243 Ur.' 1. V L j u b 1 j a n i, dne 17. oktobra 1921. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za socialno skrbstvo. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Razglasi osrednje vlade, Opssorilo bankam § * * * * * * Banke, pooblaščene za promet z devizami in valutami, se opozarjajo na to, da morajo ob izdajanju potrdil za zavarovanje valute izvoznikom, in za predmete, naštete v členu 16. pravilnika, strogo paziti na gibanje tržnih cen, na katerih podstavi izdajajo omenjena potrdila. Drugače so banke odgovorne ter se strogo kaznujejo po členu 27. pravilnika, zlasti za inozemce, ki prihajajo v državo kupo- * Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca» št, 233, izdanih dne llega oktobra 1921. vat blago, ker teh inozemcev, ko izvozijo blago, ni mogoče več kontrolirati. Gibanje tržnih cen objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo po trgovskih listih enkrat na teden. Od generalnega inspektorata ministrstva za financ« v Beogradu; I br. 11.022. Poročilo o stanja kmetijstva v dragi polovici meseca septembra 1921.* Vreme zmerno toplo brez moče. V zapadnih krajinah je padala močna slana. Koruza je večinoma obrana. Kjer ji ni škodovala suša, je pridelek dober. Sadno drevje je obrano, sadje podelano — posušeno. Kvaliteta posušenih sliv je dobra. Po vinogradih sc vrši trgatev. Kvantiteta bo dobra, istotako kvaliteta. Travniki so dali obilo košnjo, teko da se utegne ublažiti nedostajanje živalske krme. Vrtni posevki so tudi dobri. Iz pisarne poljedelskega oddelka ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu, dne 5. oktobra 1921.; št, 24.308. Poročilo o stanja kmetijstva v prvi polovici meseca oktobra 1921.** Vreme zmerno toplo brez moče. V hribovitih in zapadnih krajinah je padala slana. Vsa strnena žita kakor tudi koruza so dozorela. Sadna drevesa in vinogradi so obrani ter so dali dobro kvantiteto in kvaliteto. Vrtni posevki so tudi dozoreli ter so dali dober pridelek. Setev zimskih posevkov se ja pričela. Suho vreme ovira intenzivno setev. Iz pisarne poljedelskega oddelka ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu, dne 15. oktobra 1921.; št. 25.390. Razglas o izvoza dovoljenega kontingenta ovnov in ovac.*** Z odločbo ministrskega sveta z dne 13. oktobra 1921., št. 25.133/IV, je bilo dovoljeno izvoziti v inozemstvo 30.000 ovnov in 20.000 ovac. Na podstavi te odločbe je odredil gospod minister za kmetijstvo in vode z odločbo z dne 14. t. m., št. 25.186/TV, da je zgoraj dovoljeni kontingent porazdeliti in izvoziti preko nastopnih carinarnic: 1. ) preko carinarnice v Djevdjeliji: 15.000 ovnov in 5000 ovac; 2. ) preko carinarnice v Bitolju: 5000 ovnov in 1000 ovac; 3. ) preko carinarnice v Gružu: 1000 ovnov in 1000 ovac; 4. ) preko carinarnice v Bakru: 3000 ovnov in 3000 ovac; 5. ) preko carinarnice na Rakeku: 1500 ovnov in 1500 ovac; 6. ) preko carinarnice na Jesenicah: 3000 ovnov in 3000 ovac; 7. ) preko carinarnice v Mariboru: 1500 ovnov in 1500 ovac. Glede na to odločbo je izdala generalna direkcija carin dotičnim carinarnicam nastopno navodilo: 1. ) Carinarnica naj sprejema od izvoznikov prijave za izvoz ovac in ovnov v oni vrsti, v kateri bodo transporti dohajali. Carinarnice nikakor ne smejo sprejemati prijav od izvoznikov, ako niso transporti ovac in ovnov na licu mesta, t. j. pri carinarnicah. Carinarnice naj; zlasti opozore izvoznike, da ne pridobe, če se kontingent izčrpa, nobene pravice do izvoza, najsi bi s transporti ovac in ovnov dospeli k carinarnici. 2. ) Na zg-oraj označeni način naj se izvrši izvoz ovac in ovnov brez vsakih predhodnih dovolil. 3. ) Vsaka izmed označenih carinarnic mora vsakega 15. in 30. dne generalni direkciji carin poročati o številu izvoženih ovac in ovnov iz njej dovoljenega kontingenta; posebno poročilo pa mora poslati, ko bo njej dovoljeni kontingent izčrpan. — * Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 226, izdanih dne lOega oktobra 1921. *'* Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 237, izdanih dne 22ega oktobra 1921. *** Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca» št. 236, izdanih dne 21?ga oktobra 1921. Ta izvoz velja od dne, ko prejme carinarnica telegram. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 15. oktobra 1921.; C br. 71.452. Opsztmlo oaim, ki potujejo v Ameriko * Vsi oni, ki se namer ja j o preseliti v Ameriko ter imajo potne liste izdane pred dnem 20. avgusta t. 1., se morajo, preden kupijo ali vzamejo že kupljene parniške vozovnice pri agenturah in zastopništvih parniških podjetij, brezpogojno javiti: ako so iz Srbije, Črne gore ali Vojvodine, pri izseljeniškem odseku ministrstva za socialno politiko v Beogradu, Obiličcv venac 17; ako so iz Hrvatske ali Slavonije, pri izseljeniškem odseku oddelka za socialno skrbstvo v Zagrebu; ako so iz Bosne in Hercegovine, pri 'izseljeniškem odseku oddelka za socialno skrbstvo v Sarajevu; ako so iz Dalmacije, pri izseljeniškem odseku oddelka za socialno skrbstvo v Splitu; ako so iz Slovenije, pri izseljeniškem odseku oddelka za socialno skrbstvo v Ljubljani. Vsakdo, ki poizkusi prekoračiti mejo, da bi odpotoval v Ameriko, brez potrdila, da se je prijavil pristojnemu izseljeniškemu odseku, se zavrne. Zategadelj jo v .prid izseljenikom samim, da točno postopajo po gorenjem predpisu ministrstva za socialno politiko. Razglasi drugih uradov in oblastev. Pr. VI 46/41—2. 1671 Izrecllo. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Podpisano sodišče je na predlog državnega pravdništva potrdilo po kr. policijskem komisariatu v Mariboru ukrenjeno zaplembo št. 114 periodične tiskovine «Straža», izhajajoče v Mariboru, z dne 12ega oktobra 1921., ter v zmislu § 493. k. pr. r. odločilo tako-le: Vsebina uvodnega članka navedene tiskovine na strani 1. z naslovom: «Kaj bo s parlamentom» od besed2: «Od» do besede: «Pašič» tvori dejanski stan pregreškov po § 91. srb. k. z. in po členu 13. ustave. Zato se po odstavku 3. člena 13. ustave in § 489. k. pr. r. prepoveduje nadaljnje razširjanje in prodajanje zaplenjenega članka ter odreja po § 37. tisk. zak., da je uničiti doslej zasežene izvode imenovane tiskovine kakor tudi izvode, ki jih je še zaseči, da se mora razmetati dotični tiskarski stavek in da se objavi to izrecilo. Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru, dne 12. oktobra 1921. C I 86/21—1. 1666 Oklic, Zoper zapuščino umrle Ane Pozničev e, oziroma neznane dediče, sta podali pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu Jera Poznič ml. in Marija Poznič, posestnici v Nizki št. 8, zastopani po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, tožbo zaradi priznanja zastaranja in dovolitve, da .se izbriše tabu-lami stavek 1207 K 10 v s pripadki. Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno razpravo na dan 10. novembra 192 1. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 2. V obrambo pravic zapuščine Ane Pozničeve, oziroma neznanih dedičev, se postavlja za skrbnika Albert Karče, občinski tajnik v Gornjem gradu. Ta skrbnik bo zastopal zapuščino Ane Pozničeve, oziroma neznane dediče, v oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I., dne 19. oktobra 1921. C II 127/21—1. 1610 Oklic. Ivan Lampeter, preužitkar v Tanzbiichlu št. 2, je vložil zoper Franca K e š e t a in Marijo K e š e -t o v o, posestnika iz Tanzbtichla št. 2, tožbo zaradi 838 K. * Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 226, izdanih dne lOega oktobra 1921. Narok se je določil na dan 3. novembra 1921. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Kar je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Viktor Medved, sodni oficial v p. v Kočevju, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se ne zglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 29. septembra 1921. C 103/21—2. 1665 Oklic. Janoš Varga, predsednik skupnosti lastnikov dolgovaških v Dolgi vasi, toži Štefana J ur e tiča. bivšega krčmarja v Dolgi vasi, zaradi 870 K. Narok za ustno razpravo se je določil na. dan 12. novembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 22. Ker so bila zaprosila za vročitev po ogrskih ob-lastvih vselej brezuspešna, se postavlja tožencu za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Len- ^a' ^ Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek H., dne 19. oktobra 1921. T 81/21—4. 1640 Amortizacija. Na predlog Janeza Jermana, posestnika v So-dinji vasi št. 20, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je predlagatelj baje izgubil: Hranilna knjižica št. 5642 mestne hranilnice v Črnomlju v vrednosti 35.000 K, glaseča se na hne: Marija Ogulin ml. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi sicer po tem roku hranilna knjižica izgubila svojo moč. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 16. oktobra 1921. Št. 228 in 229. Bazgiaa o razgrnitvi načrtov o naeroLni razäelbi skupnega sveta posestnikov iz Bobenega in iz Sobenje vasi. Načrta o nadrobni razdelbi. in sicer: a) parcel št. 657, 698, 711f 892, 931, 943, 893/1 in 893/2, vpisanih v katastralni občini cerinsfci, in b) parcel št. 578/2, 685, 814, 846, 855, 749/27, 875/16, 875/17. 869/4, 870/1, 1051/36, 820, 821, 881, 883, 884, ležečih v katastralni občini globočiški, nadalje parcele št. 944/57, vpisane v katastralni občini cerinski, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887.. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 1. novembra 1921. do vštetega dne 14. novembra 1921. v občinskem uradu v Čatežu razgrnjena na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem ee je že izvršila. Načrta se bosta dne 8. novembra 1921. pojasnjevala v občinskem uradu v Čatežu, in sicer načrt pod a) v času od desetih do enajstih, načrt pod b) pa v času od enajstih do dvanajstih. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 1. novembra 1921. do dne 30. novembra 1921. pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1921. Krajni komisar za agrarske operacije:: dr. Vrtačnik s.r. Št. 3376/12. Hasg-las. 1609 Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju: sporedna 1 Številka Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike Pristojna okrajna Kosmati dobiček v zadnjem letu pri Jamščine je položiti* Davčni okraj uprava finančne kontrole tobaku kolkih poštnih znamkah tsa K V K V K V i Straže št. 2 Slovenjgradec 6697 63 — — — — 700 22 Remšnik št. 3 Remšnik št. 58 Marenberg Slovenjgradec 4217 1190 88 82 600 j 5408 70 3 Dobrovče Št. 29 Maribor Maribor 2237 22 — — — - 300 4 Selnica ob Muri št. 14 1720 56 — — — — 200 5 Šikole št. 31 847 12 — — - — — 6 a Stoprce št. 27 Stoprce št. 50 Ptuj Ptuj 2634 5087 91 84 800 7722 75 72 Kremberg št. 34 Kremberg št. 38 Sv. Lenart Maribor 1176 2027 30 82 400 3204 12 8 Spodnja Hudinja št. 71 Celje 4259 20 — — — — 400 9 Laško št. 109 4952 — — — — — 600 10 Lahomno št 2 Laško Celje 1032 73 — — — — — 11 Sv. Lenart pri Trbovljah št. 124. 6877 69 — — — — 600 12s Prtnče št. 27 Prtoče št. 32 663 619 97 06 1183 03 132 Prtoče št. 100 Prtoče st. 85 468 595 35 33 Murska Sobota Hodoš 1063 68 142 Murska Sobota št. 234 Murska Sobota št. 356 5.176 10 742 68 71 1600 15.919 39 153 Hodoš št. 51 Hodoš št. 53 503 801 03 07 1305 — Invalidi smejo namesto jamščine položiti jamstveno izjavo komisije za preskrbo vračujooih se vojakov v Ljubljani. 2 Te dve trafiki se združita v eno samo novo trafiko. Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do dne 8. novembra 1921. ob desetih. Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole. Ysi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebo opozarjajo. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 10. oktobra 1921. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani.