M H m | i igCjfS Izhaja dvakrat n» mereč io tlcer prvi tetrtek po 1. In IS. v mesccu. Cena mu |< |K(Ot> telo, (u NamCl)o 2 K 8 v, u Aatclko In druge tuje.drlave 2 K 60 t V— Splal In dopltl >c poM|a|o: Ured-ulit«« .Domoljubi', L|ubl|ana, Seme. Ollke-ullc* II 2. mrotnlna, rekUmad)« In butnil pu UpruvnIMvu .Domol|uba\ Kotniki IUmmn SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. latorail m epcelemajo po tltdeOli ceaafc: Enoalepu ptdsvnta (U»hna ,Domo-ljubovc' iirlM, M mm) mm a enkrat 30 * te m tlaka dvakrat 20 », Ce m titWj trtkral 24 ». Prt veCkrameiu objavljmju znalMl p o pa 11 — Reklamne notic« navadne farmondvMe M v. «w«Mw*»i»»wai čekovni promet poltno • hranflnKocft urade IL C24J0L Stev. 22. dnd 17. novembra 1904 Leto XVII. [Izprememba volivnega reda. (Govor posl. dr. Šusteršiča v dež. zboru.) V seji dne 22. septem. 1903. je visoka bornica pritrdila soglasno nujnosti podob lega predloga ki je bil tudi takrat stavljen d naše stranke. Ako letos nismo vložili lujnega predloga temveč le samostalni iredlog, je vzrok to, ker je pomen tega »redloga njegova važnost za položaj v de-eli itak visokemu gospodu poslancu znan n je torej oblika predloga brez posebnega lomena in brez posebne važnosti. Fo vsebini se ta predlog razlikuje od anskega predloga samo po enem dostavku. )očim se je lanski predlog glasil le splošno, a naj se volivni red izpremeni v zmislu azširjenja volivne pravice na vse sloje pre-ivalstva, ima današnji predlog en značilen ostavek da se namreč volivni red iz-»remeni v zmislu pomnožitve mečkih mandatov in r a z š i r j e -ja volivne pravice na v s'e sloje »rebivalstva. Prvega, namreč pomnožite v kmečkih tiandatov, tudi vsebina lanskega predloga ni zključevala, a ker se je ravno od nam na-protnih strank visoke zbornice na deželi, ia kmetih trdilo, da se naš predlog obrača oper koristi kmetov in grajalo, da nismo iredlagali pomnožitve kmečkih mandatov, »o letos tej želji častitih gospodov od na-protnih strank ugodili in smo pristavili še ta odstavek. Sicer pa vemo vsi, da more biti volivna reforma le posledica pogajanj med vsemi strankami visoke zbornice, kajti to je gotovo, da tako reformo lahko vsaka stranka zase, ako hoče, zapreči. Ali to mora vendar vsakdo danes iz-prevideti, da je reforma našega volivnega reda, ki je prikrojen za popolnoma druge razmere, kakor so današnje, neizogibna in da se jej trajno ustavljati neda. Napraviti se bo morala volivna reforma v modernem duhu prej ali slej in jaz mislim, da je pri tem položaju bolje, ako se ta reforma takoj napravi, nego če se ž njo čaka in s tem čakanjem poostri položaj v deželi in le čemdalje bolj obtežuje to, kar bi bilo gotovo v interesu dežele dobro in koristno, namreč da se naredi konec bojnemu stanju, v katerem se cela dežela nahaja, bojnemu stanju, ki je končno poprijel se že zadnje vasi v naših hribih. In čemu se ustavljate, gospoda moja, reformi, o kateri mora vsakdo priznati, da je nujna?! Nihče, ki nepristransko sodi, ne' more reči, da je sedanji volilni red pravičen, modem in, da tabim besedo, katera ugaja ča-stitima nasprotnima strankama visoke zbornice, liberalen. Ne eno, ne drugo ni ta volivni red. In osobito je ta volivni red skrajno v kvar in skrajno k r i v i č e n k me č ke m u stanu, kmečkemu ljudstvu. Taz ne bom gospodov dolgo zadrževal, samo nekaj besed bom še povedal. Kranjska je tako poljedelska dežela, kakor malokatera Kar pa daje poseben značaj kranjski deželi, je to, da je ta dežela bolj kakor vsaka domalega k m e t s k a dežela. Galicija je na primer tudi poljedelska, pa ne v takem smislu kmetska dežela, kakor Kranjska, ker tam veleposestvo, .šlahta* ima še velik socialen pomen in ima v zgodovini utrjene zasluge za deželo in za poljski narod. Pri nas vsega tega ni. Današnje veleposestvo v naši deželi nima niti iz pospo-darskega, niti iz socialnega, niti iz zgodovinskega ozira nobenega pomena. Ako se naš veleposestnik hoče pečati s kmetijstvom, je kmet, kakor vsak drugi; če se pa ne peča s kmetijstvom, potem ima popolnoma druge interese, ne pa tistih, katere ima poljedelec Kmet je steber naše dežele, ki je obenem važen za vzdrževanje slovenskega značaja naše dežele. (Živahno odobravanje na levi in na galeriji.) Iz tega ozira že se priporoča, da se pomnoži tudi politični vpliv kmetskega prebivalstva naše dežele. (Poslanec dr. Schweitzer: Tako je!) v razmerju z važnostjo, s pomenom tega stanu. Poglejmo številke! Pri zadnjih splošnih volitvah leta 1901. je bilo v kmetskih občinah vpisanih volivcev 40.180, v mestih in trgih s trgovsko zbornico vred vpisanih volivcev 4927 in v veleposestvu vpisanih volivcev 90. In razmerje poslancev? 40.180 volivcev na kmetih je imelo voliti lfl poslancev, 4927 mestnih volivcev je imelo voliti 10 poslancev in 90 volivcev ve-leposestva je imelo voliti še 10 poslancev. Da so to nezdrave razmere, to mora vsakdo priznati Če bi pa kdo trdil, da kmetski stan ni tako politično zrel, kakor mestno prebivalstvo ali pa veleposestniki, potem moram odgovoriti, dadotično trditev zavračajo šte vilke Politična zrelost se vidi najbolje v živahnem udeleževanju javnega, političnega življenja. Čim večja je politična zavednost, tem večja je tudi udeležba pri volitvah, in številke pri zadnjih volitvah kažejo, daje bila udeležba vo li v ce v i z sk upine kmetskih občin, če tudi je velika večina mandatov itak bila katoli-ško-narodni stranki zagotovljena, primeroma veliko večja, kakor v vseh drugih skupinah. V kmetskih občinah se je udeležilo volitev 27.323 volivcev — udeležilo nekoliko več, ali toliko je bilo oddanih veljavnih glasov —to je čez dve tretjini vpisanih volivcev. Gospodje, teh številk, tega razmerja ne dosežete v nobeni deželi v Avstriji V mestih in trgih s trgovsko zbornico, ki je po svojem značaju mestna kurija, je biLo oddanih 2807 glasov, torej manj kot dve tretjini upravičenih glasov; in v skupini veleposestva je bilo oddanih 53 glasov, torej tudi pod dvema tretjinama upravičenih glasov. Iz tega se vidi, da je bila v kmetskih občinah primeroma največja udeležba in da je torej tam tudi najti največ politične zavednosti. Sicer pa naš volivni red ne povdarja — mimogrede bodi to omenjeno — nikjer ne povdarja .inteligence" kot razlog, ki di volivno pravico temveč same davčno dolžnost, in kar se tega tiče, ni nobenega razločka med kmetom in mestnim prebivalstvom. Kmet ima za voliter ravno tisto davčno mero, najmanj 8 K, kakor vsak mestni volivec, in če je kaj pri tem vpoštevati, je okolnest, da kmeta tistih 8K mnogo bolj tare, kot mestnega davkoplačevalca, ker vendar vsakdo vč, da kmet veliko težje in redkeje pride do denarja, kot mestni, bodisi trgovec, bodisi katerkoli obrtnik. Visoka zbornica! Jaz se omejujem na ta kratka izvajanja in končno sem pooblaščen ši izjaviti, kar je pravzaprav same ob sebi umevne, da za slučaj, ako visoki zbor sklene, da se v tem slučaju namerava katoliško-narodna stranka udeležiti volitve v ta odsek (PosI dr. Tavčar: „Tudi delati!") — gotovo — ker se neče izogibati nobeni dani priliki, da se, ako le mogoče, pride do lojalnega spore zumljenja. S tem sklepam. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji) Vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem. Za sedaj hoče imenovana zadruga pred vsem le posredovati kupčijo naravnost med vinogradniki in med kupci: vinogradnikom hoče pomagati vinO spraviti v denar, kup cem pa olajšati kupčijo. Dolenjsko vino velja že od nekdaj za najboljše namizno vino. Cena mu je letos 17—20 kr. liter. Naravnost od vinogradnikov gotovo dobite vino veliko ceneje, kot pa od vinskih prekupcev, ki oi tega žive. Pri vinskih trgovcih je pa tudi redkokdaj dobiti dolenjca — samega, mešajo ga navadno z istrijanom in dalmatincem. — Kdor misli naravnost od vinogradnikov priti sam vino kupovat, pa nima tukaj nobenega znanca, tak prav labko naleti na kakega vinskega mešetarja, ki ga bo peljal samo okoli tistih gospodarjev, ki so mu kaj me-šetarije obljubili. Pri tem lahko kupi kako vino prav drago, a kak drug gospodar bi mu ga tudi rad dal za enako ceno, toda za polovico boljše vino; pa kaj ko ga ravno tisti dan ni bilo s polja v goro k hramu, ker ni vedel kedaj kupec pride. Kupec sam tudi ne more vedeti, pri katerem gospodarju je bilo vino pošteno spravljeno in pri ka terem ne. Če nima časa čakati, da bodo točili, mu lahko natočijo tudi kako drugo, nekoliko slabše vino. Kdor torej hoče biti pri tem brez skrbi, naj zagotovo piše nekaj dni poprej podpisani zadrugi, kedaj misli priti, da ga bo na kolodvor Videm - Krško prišel kdo čakat, in koliko vina, da misli kupiti. Ko se bo zmenil za ceno, mu ne bo treba še čakati, da bi točili, ker bo zadruga sama preskrbela, da se mu bo natočilo pošteno. Kdor pa za več dni ne more iti z doma, da bi sam šel po vino, ta naj vsaj, preden kje kupi vino, zagotovo piše po vinsko pokušnjo, ki se mu pošlje s poštnim povzetjem. S pokušnjami se ravno tako lahko doma izbere vino kot od vinskega trgovca, samo da veliko ceneje, ker je naravnost od vinogradnikov, in brez skrbi je da vino ni zmešano. Koliko si stem prihrani tudi stroškov za pot, in koliko časa' Da se bo res poslalo ravno tisto vino, od katerega je imel kdo pokušnjo, za to je lahko vsak brez skrbi. Vse ima namreč v rokah g. kaplan Franc Vrhovec, ki se vsak lahko tudi nanj obrne Tudi se lahko na njegovo odgovornost vsako vino, ki ga bo poslala zadruga, rabi za sv. maše • Tako si lahko vsak s pomočjo zadruge brez posebnih troškov kupi vino velikoq neje naravnost od vinogradnikov, in je poh tega tudi še brez skrbi, da je vino goto, pristno. Politični razgled. Trije novi ministri. Proti koncu oktobra sta odstopila di naša ministra, minister za denarne stva Bem-Baverk in minister za poljedelsir Žovaneli, ki sta se naveličala svojega bn mena. Za denarne stvari so dobili pote novega ministra K o z e 1 a, za poljedelsti pa grofa B i k o j a, ki je zelo izvedet i tak posel. Zato vsi pričakujejo, da se bo narodno-gospodarskem pogledu na bolj obrnilo. Tretji minister je pa češki, kij profesor R a n d a. Češkega ministra že dol; ni bilo, ker je prejšnji odstopil; drugega p zavoljo homatij niso precej nastavili. Noi češki minister je bil že čez 40 let vseui liški profesor v Pragi, kjer je veliko k vilo dijakov naučil. Ko je odšel na D« na novo ministrsko službo, je obljubil, i bo zlasti na to delal, da dobodo Čehi drf vseučilišče. Z imenovanjem vseh treh noi ministrov so pravi državniki zadovoljni i pričakujejo uspešnega delovanja. Državni zbor. Dne 17 novembra bo sklican na Do naju zopet enkrat državni zbor. Prva doli nost njigova bo, da se poslanci zastopij med seboj o sedanjem stanju državnegazbon brez tega ne bo mogoče govoriti o kaki«! delovanju. Najprvo, kar mislijo na dan spri viti, bodo podpore za ponesrečence po uiml Novi denarni minister bo predložil proraia za 1. 1905.; to bo glavna točka driam zborskega delovan a. — Ogrski d rža vii zbor, ki deluje že celo jesen, je po dol gem. dolgem pričkanju vendar potrdil® časno trgovinsko pogodbo, ki jo je skleni naša država z Italijo. Drugo, o čemer sok obravnavali, je bila uravnava reke R« česar pa še nič niso sklenili o njei' ® nistrski predsednik se poteguje, da bi sprt menil državnozborski poslovnik tako, d» zanaprej poslanci ne mogli nikoli obštruifl* in se nikoli s praznimi rečmi temuč, da bi vsak moral svoje posle iz^ Temu pa se poslanci najbolj upirajo Vaj se kakor eden mož po robu postavili, I ne bi predsednik naredil takega P^lovnl: Ali za enkrat predsednik hoče izpeljati s^ namero, naj ga velja kolikor hoče. Slovenski poslanci v štajerskem dež. zboru. Slovenski poslanci v štajerskem nem zboru so zadnje dni pokazali, da s« pripravili junaško boriti za pravice svojih volivcev. Najpreje so se postavili ko so Nemci predložili, da naj bi se na ptujski gimnaziji ustanovila pripravnica, ki bi slovenske dečke toliko nemško naučila, da bi se že v prvi šoli lahko samo nemško učili. To bi bila za Slovence velika krivica, ker bi jih vabili v tisto pripravnico, od koder bi prišli napol Nemci vun in se v čisto nemškem duhu vtgojevali na gimnaziji. Prvi je nastopil poslanec dr. Jurtela, ki je obsodil ne samo tako pripravnico, ampak tudi gimnazijo ptujsko. Rekel je, da učč tam trdi Nemci, ki mučijo uboge slovenske dečke, ki ne razumejo jezika. Tako se v šoli ne naučijo nemškega jezika pravilno, slovenščine se pa še učiti ne smejo, ker jim celo slovenske knjige prepovedujejo. Zato so slovenski poslanci predložili, naj nastavijo slovenske profesorje, ki bodo razumeli svoje učence. Ker vlada ni vstregla njih želji, so slovenski poslanci odšli iz zbornice, in tako ostali poslanci niso mogli nič skleniti. — Drugič je hotela vlada odriniti pravice, ki bi jih morala dati slovenskemu ljudstvu s tem, da je kar v naglici skočila na deželni proračun. Ako bi se vladi to posrečilo in hitro deželni račun sklenili, bi Slovenci ne imeli časa, da bi vložili predloge za domače potrebe. Ali Slovenci so te vladne spletke prekrižali. Nastopili so z odgovorom, da je pred proračunom treba še posamezne točke rešiti, zlasti vprašanja v gospodarskem pogledu slovenskega ljudstva. Na stran slovenskih poslancev so stopili tudi nekateri drugi poslanci, ali vendar njih glasovi niso bili toliko močni, da bi zabra-nili vladne želje. Ker je torej nemška polovica odklonila slovenske zahteve, slovenskim poslancem ni kazalo drugega, nego da z obstrukcijo branijo žast in obstanek slovenskega naroda Spodnje Štajerske. Zavoljo tega so predložili celih 15 predlogov, da bi ž njimi zavlekli delovanje in sklepe deželnega zbora. Vsi slovenski poslanci so stavili malovažne predloge in tako so za tisti dan prekrižali vladne namene. Tako so delali tudi v nadaljnjih sejah. Ako vlada slovenskemu ljud stvu, ki plačuje eno tretjino davkov, ne di nobenih pravic, potem poslanci ne morejo ubrati druge poti, kot take, kjer sploh morejo kaj doseči. Tepež v španski državni zbornici. V španskem državnem zboru so se olikani in učeni možje, ki drugače kaj na svojo čast držč, prav po fantovsko stepli. Predsednik državnega zbora je hotel nekaj poslancev, ki so se hudo pregrešili, izročiti državnemu sodišču, kar bi pravzaprav ne smel, ker poslanca ne sme noben pred so dišče poklicati. Zato so začeli kričati nad predsednika, češ, da krši postavo. Ko je nato neki poslanec zavpil: .Molčite, ničvred-neži", so vsi skočili na tega in ga pobili na tla. Nato se je vnel tepež med onimi, ki z vlado držč in onimi, ki so ji nasprotni; trajal je pol ure. Ko so odnehali, so bila tla posejana s klobuki, rokovicami, ovratniki in suknjami. Predsednik je tako k miru zvonil, da je štiri zvonce razbil, a poslancev ni mogel ukrotiti. Ssja je trajala takrat celih 36 ur. Po tepežu so poslance naznanili sodišču in državne zbornico zaprli. Slrovost tirolskih Nemcev. Tirolski Nemci so zadnje dni pokazali vso svojo sirovost, kolikor jo imajo. Prelivali so nedolžno italijansko kri, da je skoro v potokih tekla. Bilo pa je to takole: Italijani so imeli že več let v Inšbruku, glavnem mestu tirolskem, italijansko šolo za pravdne dohtarje. Sedaj je pa vlada napravila za to šolo svojo hišo, ki je bila zunaj mesta. Te dni pa so to novo hišo posvetili in odprli v nji prvo predavanje. K tej slovesnosti je prišlo tudi veliko italijanskih študentov iz drugih krajev, tako, da jih je bilo lepo število zbranih v Inšbruku. Zvečer tistega dne so se zbrali nato v neki gostivni, kjer so se seveda znašali nad Nemci in zabavljali čeznje Nemci pa, ki so bili že prej o tem dogovorjeni, obstopijo tisto go-stivno in jim začno pretiti. Italijani pa razkačeni silijo iz gostivne ter jamejo streljati, ker so se bali, da se drugače ne bodo mogli braniti. Nemce pa to ujezi in napadejo gostivno, z a č n 6 drobiti, kar jim pod roke pride, tako, da vse uničijo, kar dosežejo. Študente pretepč, odpeljejo na rotovž in ih zapr6. Druhal pa se vali od te gostivne, ki je vso razrušila, po ulicah, ter naskoči laške hiše, laške predajavne in napise ter jih pomeče na tla. Od tod se zažene iz mesta pred novo hišo, kjer je bila laška visoka šola za pravdne študente; hišo naskočijo ter vderč v sobe in razbijejo vso opravo. Klopi in take reči so pometali na cesto, drugo so raztrgali; še stranišč niso pustili pri miru Ker je naval takona-rastel, so poslali po vojake. Ti so prihiteli in jeli miriti, ali vse skupaj ni nič izdalo. Zato so prijeli za bajonete in z bajoneti v roki šli nad ljudi. Pri tem so prebodli nekega slikarja, ki je bil pri priči mrtev. Ljudstvo razdraženo nad cesarskim namestnikom, ki je poslal po vojake, hiti še pred namestn kovo palačo ter jame palice in kamenje v hišo metati. Šele pritisk vojakov je množico razgnal odtod. Tako je divjala množica še celo noč in drugi dan je tulila nad italijanskimi prodajavnami. Šele čez dva dni se je hrup polegel. Ali ko je bil tretji dan pogreb onega zabodenega slikarja, se je vnovič pokazal vrišč in nemir, katerega so pa policaji kmalu ukrotili. — In odkod to ? Nemci ne privoščijo drugim narodom niti za las pravic, zato nastopajo s tako silo nasproti onemu, ki si pribori kako drobtinico, ki mu po vsej pravici gre Zdaj Lahi lahko spoznajo, da v kompaniji z Nemci ni dobro hoditi; zato naj stopijo rajši na našo stran, da se bomo skupaj borili za svoje pravice proti Nemcem. Rusko-japonska vojska. Pred veliko bitko. Na bojišču je za enkrat brez velikih bojev; obe vojski si stojita naspreti in se pripravljata na boj. To čakanje kaže, kako strašen je bil zadnji boj, ki je trajal 12 dni, a se nikamor odločil. Noben nasprotnik si ne upa začeti, vsak bo izkušal sovražnika po zvijači obiti ter ga zajeti. Med vo skama se dogodč manjše praske, kjer si tupatam kak manjši oddelek seže v lase. Japonci so pripravljali boj na prve dni novembra, da bi god svojega cesarja, dne 3. novembra, praznovali z veliko zmago; ali za kaj takega se še niso imeli zadoste močne. Zato so „ofrehtK rajši popustili. Kadar se bodeta obe vojski čutili zadosti močni, bodeta treščili skupaj. Boj za Port Artur. Zadnji obrok, kedaj ima Port Artur pasti, so nastavili Japonci na dan 3. novembra, ko je god njih cesarja. Zato so zlasti zadnje dni še z večjo silo napadali Port Artur. A bilo je tudi to pot brez uspeha. Pripeljali so največje topove, kar jih premorejo, pred trdnjavo in streljali so dva tedna kar brez prenehanja; prišel je 3. november. Za ta dan so poskusili še groznejši napad, a Port Artur ni padel, še danes stoji. Rusom v trdnjavi že primanjkuje živeža in vsega blaga, tudi streljajo že bolj pored-koma; a držč se še prav dobro. Rusi se res hrabro borč, tako, da so celo Japonci prisiljeni jih pohvaliti in občudevati. Stanje Port Arturja še ni obupno; zato je upati, da se bo še delj časa držal. LI.BT8 IS. Zvon vernih duš. (Konec.) Frančiškan pride s svojim pismem na dvor, a ni ga mogel osebno oddati. Rekli so mu vedno, da pride pozneje na vrsto za »sprejem. Minulo je doigo časa — in slednjič je oddal vendar pismo kraljici lastnoročno. Kraljica odpre pismo in .okliče vsa iz sebe: ,Zaaaj prhajace šele sedaj. — pater-[e ie prepozno: sodba :e podpisana. Danes rutraj sem odposlala podpisano obsodbo v Madrd Siaj ste pršii sem ,Zč 'čen:4 sdvr-ae aenih s scLrrmi očmi. ,a liso ne pustili io vas. 0 isnn:;eaa viadarca ~ pr?ss jokajoče aenih. .prosim t as. ia aukaiete pomiloščenje: aoria ;e še rnogeče reveža rešin.* .Pamuoščeaie na ijnčaa s n ia vadite aojo iuero voijo*. odvrae vladar ca. .a ivonma. ia :i še ka; pomagalo * .Oh. potem imre isna nesrečneževa od ialoscr irnn rsdovaik. ,Te-a :ien!ea JTa. Tsa »isokost". odgovor. .a:eg»:va iisa e inae!- v iievešk: poiota.* li-ica prrvcm n ai.:oe s;uiabnikx r e ra iano maaieire ira« pr-jitei .Ti-coi vse-ilati: aa čvi šega i -n a n rrts t Ma^i s poveijem. ia se nora "iraaa rsusrn.* i't «r-;a e Til i;ačaon < runa- a j:tei » i.ev T ia ne t ea rru ?rneso iz j:e»a aesesa ran enca. s: ;e coookj »rd:- i- nraša aacj -ras jievov ca se e itm-Io. si1 121 .Preveč * e pr t n:u a n e a adari s iacitum 3fcsi reirra.* Itmuo še e n >'ri t»»i!i. Vj i mn e t. c-ca .ae-.: anra kov ru^; nei r.z :a' i a cm:, i e siuni. ia ?o reca c z aa boi sa i aiem v Maori. ga e jacei -an:n aa a.~r ia r. šera.. A me: e smoio. i ie ;e arbiiiai konio. n ea jurni : aiecaim i^oitno m *ce. iaaiu aato e a:aoai siapec inega mnoa a c ar-ti Madrin. Ali X> prše: pravoosno • pedooo ianTstne Mater; ^ Tancškaa-iki tacen e iieoua isaica aa-pirena v aoutev fiiar e r-sdeu. a e aisiai ar> vne::a. ?r- šaro a pumiicščsaie ia ivr^-. se r ruiiia s -ega aiesa. imzti e rsat: m n mi it: xriik» žjssl ia se Klad. jsoda TCKS3 XC£X r»čas e moevaia ira a iro. 1 o sndum pa se -e jaciia pr-:n ~ečsn irt.ii srašnega. itsem jrča sc zaanaii »t pnc. > a a* paae aesz^dai ia ^ III »■! iM rny.i Mlaa sanmk je jae± prrnra»neffl"a xeser ^^asov ia zpcimie caiiiaaa pov^ e. iuBuu ia povesj«. a. sonca auSce. it-iar a T«i so ivraili ^man; sas aoveie _b ausaii aadaitaia aszarv. ~ eicadia e mu ia ~ai sam nega Firaana; od strani pa so pnšU «dmki z ofcteiaicami 7 rokaa. V;š;i sodnik vrane iro iz iepa. aamiane siuiabaika ia pravi: 7Še r. minute." 5Iu-ia^nik -e odšel .n izginil nei na; hm mi mam. ki so vodile v Na x f?'251 iven r^šmkov inaiu se pr.kaie ia-Icstea sprevod z i:og-ai Feniancm aa iciu. Spremljalo n ;e kit vojakov m iva :ran-iiškara. Jiraan ;e bti bled kot zid. vendar mren. Ko prde sprevod aa aoršče. jtep r craaa pred sodil ostali od sto {njo. V sji sodnik prebere še enkrat •ctoiaico _n p r. pomni, ia ;e pomiloščenje aeaogcče. ier -e ias pr;te < eL Feraaa rar. aato. za vspre-me tajea. ker.o ;e iasia_'.„ .^og ne e iajao^ai; jesam se stcreaih rreaov jx pr:s:ai ia odcuščaa;e raaaša oč se aa asrage Odrešeni nove. ?r:s:m rad: sveje scmeščaae. ia n: odpuste v^e. kar sem ogrsši :roc ijim." reseiaa so ga odvedli aa pr-pnv -en kap prsn n za pusci: md:. V sestaiii ivoatkih so aajaaa;a.i r"3-aov-. ia e ara pet p»:ocidae. Obtuieaec govor še icka: iasa s patr:tn a irž. iaterega ma e aud. Taa- rš B.:e. aoi Bof, kako si lsat.ea. armijiv Kaka aa: ae a zadoatae Feraaaom a 'a.efaa.* Nacc ks žz cerkve lame? čakal xii ko Ijnbljem mož. Z<:pc icpe: svooodea. icpet a;ea. sta pczaeje ie katenk,— r-.vcrj o xa iof>iki ;e iejai veda«: r :-aaa. Ji u ae rešiia. ker s aepresaa i noiiia i ker s veraim rasam aanc*^ »Wju pa au ;e :c^»vcrla. ,.Ve. Firaaa. s sud aajv-č. kar b predi—rt. ia aa: r.-iio prsi r a 'a. a aa padem k mo(i a ven : iofet veaa. Te aise pozaeiie ^fa: zato e rši avae nai verni i a i =a:e. Moj ii« U-.iiis^i j * .c .t e ^S - »;- Utoni aH i^caj Tam aea;e aa "ioreaisaem ?> itn pača. kaaa-eaa fccc«o ae i.: para. Cmevaa ia » na*v. ko r prdae?* aevek aa:ni;ae nč ae ica. a p k ieiu yrsiqa e razai iuacva. a eie« pcocaii laaar ,'or1. ,io»iaosi- .i .iakoa*. A vse t ne v« omr- pes: aa. 3 pa e že seka; acsaslisancga. Tirej aaesa očka so pesa- a ?rs: raper: iciega acoaskega idbcra. La i®»» :d »sea itram pcaujaii ieiu. i a * sau * met pr-pra-r^ea a^ovor irva ie -iac radi xeoi v ieiodoa. ni*zz se M« ga apa ieae td. Lo so ga vprašal. M vi3«ar pav«, uj aoče ieian * jerti 3BK osa a ie«! ^Tič4 e aaimaar a ar. jedel i a ksp- "iM- iocrar^ea Taiekr se .e. ia «« * rpj prr»eč pr xa ^oiiica* ia jresartpvo e crg-e*"* r»oe viiin g _: lop« je aaini r»cje pocrpei T-^rsmseo: ate mems*. je iejaL .Som r,ie'- ui aa h-im; ^ x «> Postopač je pogledal župana, kakor bi bil ta rekel: »Jaz hočem luni prepovedati razsvetljeval noč." Rad je 6el z njim. Šla sta na županovo posestvo, ki je bilo na koncu vasi. Spremljali so jih tudi drugi očetje. Župan je nekaj spregovoril s hlap-eema, potem pa peljal lenuha k šterni, katero so snažili in radi tega že skoraj vso vodo ven spravili. »Žagaj vodo!" »Ne bom žagal", je dejal lenuh in dejal obe roki v žep. Jaz ti ukažem; žagaj!" .Ne bom! Ukazoval mi ne bo nihče! Imam prosto voljo!" .Zadnjič ti rečem: žagaj!" »Ne bom", se je odrezal. „Ala", in hlapca sta zgrabila tička. »Sedaj boste videli, kako bo fantiček žagal!" se je obrnil župan proti drugim. V minuti je bil lenuh v nad pet klafter globoki šterni. Na ročaj sesalke so privezali vrv in jo vrgli za njim In župan se je zopet oglasil: »Tako, sedaj napeljemo vodo všterno in če nočeš vtoniti, zgrabi vrv in žagaj! Ce nočeš, tudi dobro — saj te ni škoda. Toraj ena — dve — tri —" in postopač je dobil poliv. Slišali so vpitje, jezo, preklinjevanje, prošnje, grožnje — od zgoraj pa ni bilo odgovora, le vode dovolj. Za ta hip je utihnil, vrv se je napela in skrčila, še enkrat — in voda je tekla iz šterne v mogočnem curku. »O! — o!— potegnite me ven!" je kričal »drugače utonem!" »Ne boš utonil ne, le dobro žagaj", se mu je smejal župan. in res je postopač delal še naprej s polnim »parom". »Vidite, saj ima zdrave in močne mišice", se je smehljal župan »morda se še navadi dela. V eni uri se bo že malo pre-tegnil." A pomagalo to zdravilo postopaču prav čisto nič ni; k večjemu le v toliko, da je kolikor mogoče hitro izginil s kraja zanj tako nesrečnega in da ga ni bilo nič več na izpregled. Razgled po domovini. Še enkrat opozarjamo cenjene naročnike in vse druge prijatelje našega lista n a razpis novoletnih daril v zadnji številki .Domoljuba*. Že je poslalo rešitev lepo število starih naročnikov, pa tudi novi se polagoma oglašajo. Posebno drago nam pa je. da se je ojunačilo tudi že nekaj nabiralcev, ki so poslali zaznamek po več nabranih novih naročnikov. — Na delo, bribtne glavice; uganka ni težka, pogoji so lahki, darilo — dragoceno! - — Veliko naročnikov nas je tudi že ubogalo in poslalo po priloženi položnici naročnino za lete 1905. Prav prisrčna hvala jim za to! Ne moremo povedati koliko dela in truda nam sto svojo prijazno ubogljivostjo prihranijo za novo leto! Da bi pač našli mnogo posnemalcev! — V točno porabo položnice blagohotno preberite še enkrat članek v zadnji številki: našim naročnikom. Odgovor na vprašanje. Na mnogo stranska vprašanja glede razpisanih daril odgovarjamo, da imajo novi naročniki tako kakor stari pravico do žrebanja in seveda dotični, ki bo izžreban, pravico do enega zmed razpisanih daril. Izmed starih bo izžreban eden, izmed novifi pa eden. Darilo si zbere sam, kakor hoče. Umrla je v Gorici 1. novembra zadeta Dd kapi visokorodna gospa Emilija baronica Winkler, soproga c. kr. dež. >redsednika v pokoju, visotorodnega g. ba-ona Andreja Winklerja. Truplo po-tojnice so prepeljali v Tolmin v družinsko :akev. Pokojnici svetila večna luč! Kletarski tečaji. Znano je, da je kle-arstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, »olj naprednimi, vinorodnimi deželami še na ako nizki stopinji — ter da je nujno po-rebno, da se naši vinogradniki i vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako ločejo pridelavati dobro, okusno in stano- vitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najlepšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? I stota k o je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz na)bol)šega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnaj«. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretična in praktično v umnem kletarstvu, priredi c kr. vinarsk nadzornik Bohuslav Skalicky pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskib tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev udelež ti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. 1 pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število ude ležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja pismenim potom obveščen. f Župnik Jožef Jereb Umrl je dnč 12. t. m. v Ljubljani upokojeni župnik gospod Jožef Jereb. Naj v miru počiva! f Msgr. Janez Abram. Umrl je 5. t. m. v Gorici msgr. Jan. Abram. Rojen je bil v Tupeljčah v občini Kobleglava na Krasu dne 18. maja leta 1813. - Svetila mu večna luč! — Requiem za srednji glas z orglami, zložil in založil Fr. Kimovec, kapelan na Bledu, 1 K. — Iz rok veščega in v slovenskih glasbenih krogih dobroznanega skladatelja g Kimovca, je nedavno izšla skladba, ki je vredna občnega zanimanja in priznanja. Skladba kakor nalašč ustreza skromnim, navadnim in priprostim razmeram po naših cerkvenih korih; poje jo lahko en sam, ali uniseno zbor, katerega glasovi se lepo in primerno menjavajo, kar ni brez utiša. Pri vsem tem, da je komponist porabd celoten tekst in ni ničesar izpustil, vendar ni skladba predolga, ki bi morda ovirala duhovnika pri altarju, vse je nekak« sveže in spretno skomponirano. Neprisiljena in lahka je harmonija, naravnost izborna poraba besedila. G. komponist se nam tu ne pokaže samo kot veščaka v harmoniji in kontrapunktu, ampak celo originalnega. Splošno se mora reči, da je delo v vsakem oziru korektno in dela mojstru čast v celem obsegu. Škoda pač. da je tisk na nekaterih krajih pomanjkljiv. Sem in tja se dobi kak nedostatek, katerega pa lahko vsak sam popravi. Tako n. pr. bi imel stati v 7. taktu introita v basu f mesto g. Pri kyrie je v 4. taktu ena takt-nica preveč. Altovski f v 13. taktu graduala se m«ra raz vezati v e. Na str. 4 v 3. vrsti in 3. taktu bi moral biti fis mesto ais. Na str. 8 je v prvem taktu druge vrste prva nota tenorja g in ne a. To bi bilo skoro vse, kar bi bilo opomniti glede tiska. Drugače se pa mora priznati, da se izvrstno delo samo priperoča, in želeti bi bil«, da bi si vsi organisti in glasbeniki, ki se zanimajo za proizvode naših umetnikov, z veseljem omislili te skladbo, in to temrajše, ker je ves dobiček »Requiemau namenjen za novo večno luč v blejski farni cerkvi. J. S. Gorenjske novice. * Domžale, dne 7. novembra. — Prelepa slovesnost se je vršila 6. novembra popoldne na prijazni, sredi Domžal se dvigajoči Goričici: novo pokopališče je bilo slovesno blagoslovljeno in izvršil se je takoj prvi pogreb na njem. Domžale, ta veliki kraj, ki ima mnogo nad 2000 prebivalcev, doslej še niso imele svojega pekepališča. Vse mrliče so morali nositi v nad uro oddaljeni Mengeš, kar posebno po zimi, v snegu in mrazu, gotovo ni bilo prijetno. Zato pa je umevno, da se je vse ljudstvo z navdušenjem zavzelo za prepotrebno samostojno pokopališče v Domžalah. 4. majnika let. leta se je pričelo z delom Ker se je sklenilo pokopališče napraviti prav na Go-ričici tik ob cerkvi, vedel« se je takoj, kako ogromnega dela in stroškov bo ta naprava zahtevala. Ves hrib je bilo treba prekopati, da se je skala, kjer je bilo potrebno, izstrelila, prostor je bilo treba obzidati z močnim do štiri metre visokim zidom iz samega kamna, in zemlje je bilo treba od vseh strani tolik« napeljati, da se je ves prostor planiral. A ljudstvo se ni ustrašilo nobenega truda, nobenih žrtev. V 6 mesecih je napeljalo zgolj za tlako 1066 voz samega kamna, 3738 voz zemlje in do 1000 voz peska! In sedaj je pokopališče že popolnoma dovršeno. 4. novembra je bila kolavdacija. Enoglasna sodba cele komisije je bila, da je to izmed najlepših pokopališč na celem Kranjskem. Že velikanski zid sam na sebi — del« trzinskega mojstra Hočevarja — imponira; pokriva ga okroginkrog lepa cementna strešica, iz katere se ob cerkvi vzdiga krasna, visoka železna ograja, delo obeh tukajšnjih ključavničarjev Kremžarja in K< nčana. Križ je izdelan po originalnem načrtu kiparja Andreja Rovšeka in vsakemu izredno ugaja. Podoba Križanega je iz vlitega cinka. To pokopališče je bilo torej v nedeljo slovesno blagoslovljeno po preča-stitem g. dekanu Ivanu Lavrenčiču, ki je poprej v prekrasnem, v srce segajočem govoru p«jasnil, kako prav ima sv. Cerkev, da pokopališča blagoslavlja In po končanem blagoslovljenju se je vršil še ganljivejši del slovesnosti. Čudno naklučje! Sosedu novega pokopališča, čevljarju Osovniku, ki je ob pričetku pokopališkega dela prvi s koso zamahnil, da se je pokosila trava, kjer se je potem začelo kopati, je v tednu pred 6. novembrom umrl devet dni stari sinček. In po tega malega angelčka se je na dom podal prečast g', dekan v spremstvu šest duhovnikov, da ga v kar mogoče slovesnem sprevodu kot prvega prineso na novo pokopališče Naprej je šla mladina s križem, za tem obe Marijini družbi, nad 80 belo oblečenih šolskih deklic z venci, požarna bramba, ki je izvrstno skrbela za red, domžalska godba, duhovščina s krsto. Godba je igrala koračnice- žalostinke, v spomin, da se vrši sprevod na pokopališče, zvonovi pa so slovesno pritrkavali, v spomin, da prvi, ki bo počival na novem pokopališču domžalskem, je nedolžni angelček. Domači pevci so ob grobu zapeli žalostinko „Jamica tiha" in prelepa slovesnost je bila končana. Ljudstvo je neštevilno privrelo skupaj od vseh strani. Pa tudi vreme je bilo posebno lepo. Naj bi se o tem pokopališču, sezidanem v Marijinem jubilejnem letu, vresničila želja, ki se je izrekla 28. majnika, ob vlaganji vogelnega kamna: »Marija, vodi duše vseh, katerih trupla bodo na tem pokopališču počivala, v sveta nebesa!" * Moravške novice. Velik shod so imele dekliške Marijine družbe moravške dekanije na Limbarski gori pri Moravčah. Zbralo se jih je vkljub slabemu vremenu obilno število. Ta shod je bil že drugi moravške družbe na tej krasni božji poti sv. Valentina. — Lepo solnčno vreme imamo že dalj časa. To je res za nas nekaj veselega, če pomislimo na zadnjo otožno deževje. Tako se je lahko vse storilo, kar nam je zakasnil zadnji dež, zraven pa smo dobili še dosti drv in stelje za zimo. — Zopet volitve bodo imeli v Drtiji pri Moravčah. Volili bodo zdaj samo možje prvega razreda. —■ Silno so razkačeni naši naprednjaki na predzadnje moravške novice .Domoljuba". Da bi nekoliko pomirili svojo jezico, so skovali kar cel dopis v „Slov. Narod". Mislili so si: to bo škandal za „Domoljubovega" dopisnika. In škandal je res, če pomislimo, da ima pri nas „Slov. Narod" tri naročnike, .Domoljuba" pa bere skoraj vsaka kmečka hiša Torej le še kaj dajte v Vaše „cajtenge", boste vsaj zabavali liberalno gospodo pri .Slov. Narodu". Pametnim pa taka zabava preseda. — Tatvina. Neznan človek je kradel pretekli mesec po Limbarski gori. Izmeknil je pri neki hiši okoli 40 K vrednosti. Tatvino je mislil nadaljevati pri sosedu; a ko je čutil, da so blizo domači, je pobegnil — Veselo obletnico obhajajo ta mesec naši naprednjaki. Lani so vriskali k zmagi Drtijskemu županu, letos pa se baje izvrstno zabavajo nad dopisom, ki jim ga je prinesel .Slov. Narod«. Ha, le veseli bodite, dopisnik vam privošči to veselje! * Planinskega orla je ustrelil na Črni gori v Bohinju spretni lovec Zeiselberger. Opazil je v jutru tri orle, ki so krožili nad prepadi bohinjskih gora. Opazil je tudi tri divje kozliče, ki so pred orlom begali od skale do skale. Uname se hud boj. Stara kozla premagata orla in rešita kozliča. Lovec ki je opazoval ta boj, ustreli orla, ki pade v prepad. Dve uri je lovec lezel v prepad kjer se je orel še vedno branil, da ga je moral s palico usmrtiti. OreL meri 2 m 10 cm * Zvepleno vodo so zasledili v tunelu na Hrušici. Ker voda razširja hud smrad, je delo precej ovirano. V ugodnem slučaju bodo prevrtal« predor koncem meseca decembra * Delo v bohinjskem predoru naglo napreduje. V par mesecih bode predor dokončan. Precej dela bo še pri širokem kanalu sredi predora. V doslej dovršenem kanalu je voda silno močna. Padec te vodiio moči nameravajo uporabiti za naprave električne luči v predoru, na postaji in v stanovanjih pred predorom. 0 Nova poslopja na Savi pri jese-nicah vedno bolj rastejo. Sedaj bodo povečali v tovarni cinkarno za kakih dvajset metrov. Na mestu, kjer je stala hiša, v kateri se je zadušila pred enim letom nesrečna Koširjeva družina, je zgrajeno poslopje za tovarniške uradnike. Tudi novo tovarniško kantino dovršujejo. Pod streho bo kmalu poslopje otroškega vrtca. Spomladi bodo začeli staviti nove zgradbe. Kranjsko stav-binsko društvo je kupilo prostor od tovarne, kjer bo sezidalo osem hiš za stanovanja. 9 Največji kolodvor na Kranjskem bo novi jeseniški. Obsegal bo z raznimi poslopji skupaj 200 m1 več kakor ljubljanski kolodvor. * Pogorel je v Srednji vasi v Bohinju Bajdrov kozolec. Škode je nad 1000 kron. Kozolec ni bil zavarovan, kakor nobeden ni polju. Ljudje menijo, da tam ni posebne nevarnosti. * Predavanje je imelo strokovno društvo na Savi pri Jesenicah dne 6. novembra. Nad 400 delavcev se je zbralo v salonu gostilne pri »Jelenu«, ki so pazljivo poslušali g. dr. Kreka, ki je govoril o potrebi združenja in strokovne izobrazbe. Za naprej bo napravilo strokovno društvo vsak mesec dvakvrat predavanje. 4 Osemdesetletnico svojega življenja je, kakor se nam iz Kamnika poroča, tam v soboto dnč 12. t. m. praznoval vele-častiti frančiškan p.Celzij Novak, rojen v Poljanah pri Ribnici dne 12. nov. 1824. Velečislanemu in ljubljenemu starčku, ki si je stekel kot vrl učitelj v Novem mestu in Kamniku ter neutrudljiv spovednik in priljubljen pridigar mnogo zaslug, želimo z mnogoštevilnimi njegovimi častilci, da ga Bog ohrani pri sedanji izvanredni živahnosti in telesni moči, dok ler je Njegova sveta volja. * Liberalne ose. Iz Selc se nam pifo Zadnji čas se liberalne ose pogosteje zaletavajo v našo stranko. A tako bedasti napadi niso vredni, da bi odgovarjali stvarno. Grmek in tovariši so premalo resni, da bi se bavili ž njim. Ose se uničijo z dimom. Te čmrlje jezi, da so onemogli. Slepili so ljudi z lovom, uravnavo Sore in veljavo pri višjih oblastvih. Ker pa to ni več pomagalo, pa stresajo jezico, kakor otročaji Radovedni smo, koliko časa bode Grmek še gostolel na Bukovioi. * Mladeniški dan so imeli Marijini fantje kranjske dekanije v nedeljo pred vseffli Svetniki, dne 30. oktobra v prijazni župniji Predoslje. Prišli so tisti dan škof blagoslovi' zastavo mladeniške Marijine družbe v Pred' v\\ ■osljah. Nad 140 krepkih gorenjskih fantov ■iz vseh sosednih župnij smo videli zbranih ■pri tej slovesnosti. Slovesnost je poveljevalo z eno besedo vse. Uzorni red pri spre-Ijemu presvetlega in pri slovesnosti sami, ■krasno vreme, velikanska vdeležba in naj-Sbolj pa v srce segajoče besede gorečega, ■apostolskega našega škofa. Da bi videli tedaj ■obraze naših fantov, kako so jim goreli ve Iselja, poguma in ponosa, da so fantje Mari-jjini. Odlikovali so se tudi vsi župljani, I ki so vse najlepše pripravili za dostojni (sprejem svojega nadpastirja — Več o celi I slovesnosti, se nadejamo zatrdno, bo prinesel LBogoljub". Naprej, mladeniči gorenjski! [Nekam se moramo odločiti — ali v tabor Marijin ali pa v tabor satanov. V sredi med obema ne moremo biti! Spati ne smemo, torej naprej pod zastavo Marijino! # Iz Šenčurja. V nedeljo 6. t. m. in 113. t. m. priredilo je kršč. slov. izobraževalno društvo v Šenčurju svojo društveno veselico: Pel je naš možki zbor tri pesmi „Slava Mariji*, »Jadransko morje" in „U boj;" tudi sedaj je pokazal, da je takih zborov na kmetih malo. Tudi igra »Egiptovski jožef" se je igrala po soglasni sodbi jako dobro. Prav tako, vrli mladeniči! — Skoro bi se pozabilo, da je bivšemu Čirčiškemu županu Strupiju zmanjkalo korajže riniti svoje može v krajni šolski svet v Voklem. Po zimi je pripeljal še kot župan ves svoj obč. odbor v Voklo, da so izvolili dva njegova kimovca, in zopet je oba prignal, da se izvoli kraj. šol. načelnik, pa — volitve so bile ovržene in Strupija v veliko veselje Vokulanov ni več v Voklo. Izvolili so zato sedaj zopet naše može v kraj. šol. svet. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. f Iz Zagorja ob Savi. Nesreče so pri nas zadnji čas kaj pogostne in tako moramo v štirih zadnjih mesecih poročati že sedmo naglo smrt. Štirje so se ubili, enega je ubil konj, ko ga je hotel podkovati, enega je zadela kap in eden je utonil v Mediji. V sredo popoldne (26. oktobra) pa se je ubil 441etni Karol Hočevar v kamnolomu posestnika g. Maura. Preveč je bil korajžen. Nad kamnolomom je sekal bukev in medtem stal na njeni korenini, ki se je pa držala premalo trdno v tleh in ga je vrgla navzdol. Prebil si je glavo, zlomil roke in noge. Duhovnik mu ni mogel drugega podeliti kot sv. poslednje olje. Umrli je bil pošten fant, o katerem govori vsi le dobro. Bog mu daj večni mir in pokoj! - V Savi so sedaj našli utopljeno krojačevo ženo Karolino Šuštar, katero so pogrešali od 9. marea naprej. Bile so samo še kosti, nekoliko kože in obleka. Ene roke ni imela več. Spoznali so jo po njeni domači obleki. Možu je zapustila 6 otrok. — Pred kratkim je bil tu protestantovski pogreb, ki je privabil mnogo ljudij. Umrl je nagloma od kapi zadet v glažuti uradnik Hilty. Bil je dober mož in gotovo bi se bil spreobrnil, da ga ni žena odvračala, ki je trda luteranka. Pokopal ga je ljubljanski luteranski pridigar. — V zagorski šoli je v I. razredu 108 otrok. Morda dobi vsporednico. f Iz Litije se poroča: 26. oktobra so pripeljali iz Litije v dež. bolnišnico delavca iz predilnice Franceta Grabnerja. Zgrabil ga je stroj za roko in mu jo zdrobil. — Iz preiskovalnega zapora v Litiji je pobegnil 21 let stari delavec Janez Strehar, katerega se pa na dan Vseh svetnikov prijeli na pokopališču v Trbovljah. — 7. t. m. je zopet strašil znani socijalistični agitator Co-bal po našem trgu. Napravil je shod v gostilni g. Oblaka, a došlo je komaj kakih 30 oseb. Rekel je, da bo govoril le o strokovnem društvu, a premlel je stare socialistične fraze! Zasmehoval je stavko v Vevčah, nasprotno pa povzdigoval ono v Zagorju; akoravno je vsem znano, da so bili delavci v Zagorju od socijalističnih agitatorjev silno opeharjeni. Šli so nahujskani v stavko, dosegli niso ničesar, pač pa so morali pričeti poraženi zopet z delom. — Prispevke je konečno Čobal sam pobral od delavcev. — Delavci, bodite vendar pametni in ne dajte se zlorabiti Čobalu. Socijalno-demokratični voditelji nimajo srca za delavca, to so pokazali že brezštevilnokrat. Merodajne kroge pa opozarjamo na nevarnost, ki utegne na stati, ako bodo držali križem roke. f Iz Šmartna. Med otroci se širi davica. Nekaj otrok je že umrlo. Stariši, pazite, da se bolezen vsled medsebojnega občevanja otrok ne naleze in razširi. — Ne-katoliški ljudje so se spravili nad našo duhovščino, ker ni slovesno pokopala rajnega Martina "Brica, o katerem govore, da ni bil 18 let v cerkvi. Mi na to odgovarjamo: Videli smo, da je bila zanj sv. maša v Ja-blanici in da je bil dostojno pokopan. Sicer pa kakor ljudje s cerkvijo delajo tako zaslužijo, da dela cerkev ž njimi. Pa ravno ti ljudje bi gotovo zabavljali, če bi bil pokojni prav slovesno pokopan, češ, da za denar cerkev vse naredi. Pa ne boste, liberalci! Le hodite pridno v cerkev, pa bo vse dobro. Nam kmetom se zlasti to čudno zdi, da so ti maloverci tako užaljeni na cerkev, dasi sami tako neradi* hodijo v cerkev. Veste, kako kaznuje mati nepokorne otroke? S šibo. In tako šibo po roki zaslužite, vi »Narodovi pisarji! - Iz Šent Rupertske doline. f V dveh tednih so bili tu v okolici štirje slučaji nagle smrti. Ni li to glas od zgoraj: Bodite vedno pripravljeni!? f Pokopališče bodo razširili v Št. Ru-pertu. No, saj je pa tudi potreba za take obširno faro. Lahko bi se to zgodilo že preje, ko bi se posvetna oblast kaj ganila. f »Kakor lepo opravljena nevesta, pa v slabem obuvalu!" dejal je neki gospod, ki si je ogledal St. Rupertsko cerkev. No, skrbelo se bo, da dobi ta božja hiša nov tlak, in potem ji ne bo mogel nikdo kaj očitati. f Koliko zaupanje uživa sedaj st. Ru-pertska posojilnica, kaže to, da je bilo na uradni dan, dne 30. okt., vloženih hranilnih vlog v znesku čez 4000 kron. f Kupci za vino se oglašajo od blizu in daleč. A še je dosti te božje kapljice. Le vkup, le vkup — vince je sladko in teče prav gladko! f Nekdo je dobil od županskega in farnega urada v Št. Rupertu potrdilo, da ne more plačati bolniških stroškov, pa je s tem potrdilom v roki po Mokronogu beračil. In namesto da bi dotična oblast postopača zaprla, klicala je pred sodnijo one, ki so' potrdilo podpisali. Pač narobe svet! f Ali je na pošti kaj denarja za novo šolo v Mokronogu? Nič! Pa se je Vencajz tako ustil, da bo izposloval toliko in toliko. No, obljubiti in dati — to je preveč! f Tako drago meso kakor v Mokronogu pa menda ni nikjer na deželi. Kmalu bo dražje kakor po mestih. Belokranjske novice. f Starotrška šola pri Poljanah. Že nekaj časa sem je na ondotni dvorazrednici največji nered. Vzrok je vedno menjavanje učiteljev. Večkrat ni bilo po cel teden šole. Da se otroci pri takih razmerah ne morajo dosti naučiti, ni čudno. Če je že to graje vedno, da morajo plačevati stariši šolo in se zato mladina ničesar ne nauči, ješe večje obsodbe vredntr postopanje šolskih oblasti. Dolžnost teh bi bila, da gredo starišem na roko. To se pa ne dogaja. Poljanska dolina je precej obljudena. Svet je skalovit, zemlja nerodovitna. Zato so primorani odraščeni skoro vsi iti si iskat kruha po svetu. Prejšnje dobe so hodili krošnjarit mnogo na tuje. Radi slabega zaslužka pri krošnjarenju se pa sedaj izseljuje tamošnjo prebivalstvo trumoma v Ameriko, da preskrbi živeža domačim. Tako ostajajo doma le stari, za delo nesposobni ljudje in pa otroci z materami. Ker je poljanska dolina vsled gorovja ločena od drugih krajev, se ne dobijo niti za drag denar delavci. Vsled tega so prisiljeni vsi dema ostali opravljati naporna dela. Človek bi mislil, da se bodo ljudje, ki, zavarovani v svojih pisarnah pred vsako vročino in mrazom, potegujejo brezskrbno vsakega prvega denar, kaj ozirali na te razmere. Teda motili bi se v tem. Letos je zopet, kakor gre glas, prosilo mnogo starišev za izpust njihovih otrok iz vsakdanje v ponavljavno šolo, da bi jim bili v pomoč pri delu. A gospoda nima srca za te prošnje in se sklicuje na slabe vspehe, kaiere so baje dosegli otroci v šoli. A mi vprašamo te primernega speitovanja vredne ljudi, kdo je pa zakrivil slabe vspehe v starotrški šoli? Nikakor ne stariši, ne otroci! Zato pa obsodite in kaznujte resnične krivce slabih vspehov v šoli! Olja pa le nikakor več ne prilivajte po nepotrebnem ognju, če se nočete prav silno opeči! 7 Dvanajstletna deklica — morilka. Slaboumna dvanajstletna Katarina Prebilič iz Dol. Radenic št. 17. starotrške župnije pri Poljanah je dne 2. novembra vrgla kamen v šipo in jo pri tem razbila, tf jena triletna sestrica Ivana ji de, da bode to povedala .čači". Te pa razjezi Katarino, da hiti po motiko in začne mahati , po Ivankini glavici, katero je na šestih mestih popolnoma presekala. Čez pol ure je izdihnila Ivankica. Pripomnimo, da je slaboumna deklica pred par leti že tudi zažgala starišem hišo. f Umrl je v Metliki Dako Maka r star., vrl in značajen mož, ki je vedno neustrašeno branil resnico in pravico. Zbolel je v Ljubljani, vrnil se domov ter šel k zdravnikom v Zagreb, kjer pa je našel smrt. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokoini Makar, o tem sta pričala sprejem trupla ob mostu pri Kulpi in pa pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva iz mesta in okolice. S sorodniki, potrto ženo in otroci žaluje vsa metliška župnija. Rodbini izražamo svoje sočutje, pokojniku pa svetila večna luč! t Ogenj je nastal iz dosedaj še neznanega vzroka dnč 22. oktobra dopoludne na Kalu, župnija Semič, ter vpepelil skoraj vsa gospodarska poslopja posestnikoma: Janezu Judnič ŠL 7. in Jožefu Drganc št 8. Zgoreli so jima tudi domalega vsi poljski pridelki in prvemu tudi 70 gld. denarja. Pozor na ogenj, denar pa v hranilnico! Ribniški novičar. f Blagoslovili so 10 t. m. prav lično novo hišo gospoda notarja Gruntarja nasproti ribniškega c. kr. sodišča. f Slabo ali bolje rečeno nič ne deluje naša svinjerejska zadruga. Zdi se nam, da so gospod načelnik Skončarjev Nace pre-gosposki za svinjerejo. Ta panoga se ne „špoga" v rokavicah. Gotovo bi bilo boljše ca zadruge,"ako bi ji bili postavili na delo moža brez rokavic. In tak mož bi bil Janez Sadnik, zveden in unet svinjerejec v Pod- stenah pri Ribnici. f Ribnica in Gorenjavas postanete vsak čas en sam kraj. Potem bodemo pisali Ribnica-Gorenjavas. Samo par novih hiš pa se ne bo več poznalo, kje se Ribnica neha in začne Gorenjavas. Tudi s tem je postala Gorenjavas enakopravna z Ribnico, ker ima gori gospfida tudi že gostilno, kamor redno zahaja. f Ljubljanski mesarji pozor! V naših krajih je dovolj rejenih prešidev, kupca pa nič! f Spet pritožbe zoper naše c. kr. sodišče. Od vseh strani se čujejo pritožbe, da pošilja ribniške sodišče svoje dopise zavite v 40 let star, zaprašen in popisan papir. Prejemnik se boji v roko vzeti tako staro zaprašeno cunjo v strahu, da ne naleze kakega jetičnega bacila. Nedostojno in žaljivo bi bilo za vsakega hribovskega pastirja, ako st. 22 v gostilni Tomaža Zabukovca; ondukaj bo lahko videl in tudi slišal njegovo „ šuštarsko" modrovanje. Da ni nihfe Gregorcev njegovih misli, je očividno, k« gregorski duhovnik že lepo vrsto let brez strahu prebiva pod farovško streho. f Rimski vojak umrl. V ljubljanski b ilnici umil je 83letni Matevž Fengov k Vel. Poljan. Krotil je 1. 1845 Lahe doli Rimskem in v največjo čast si je Stel, daje branil papeža in nosil ponosno doli zasluženo vojno medalijo. Iz robarskega kota. t Naše izobraževalno .[društvo pri-redilo je dvoje predavanj. Obakrat je predaval domači učitelj gosp. Štrukelj. Prvič o rusko-japonskem „hudodelstvu", drugič o vojvodini kranjski. Druzemu predavanju sledila je tudi kratka igra: „Pravo junaštvo", katero je spisal naš ožji rojak prof. Jos. Stritar. Car Nikolaj II. blagoslavlja vojake pri odhodu na bojišče. bi se mu pisalo v takem ovitku, c. kr. sodišče v Ribnici pa smatra, da so taki ovitki dostojni za dopise uradom. Neki gospod je hotel v okom priti tej nedostojnosti s tem, da je te ovitke obračal in vračal sodišču, pa ni dosegel zaželjenega vspeha in raditega so zagledale beli dan te le vrstice, katerim pri-devamo še pohlevno vprašanje: V katero bisago se pa stekajo tisti denarji, ki jih c. kr. sodišče prejema za pokritje pisarniških potrebščin ? f „Tri šuštarje." V neki gostilni v Turjaku je bil ta le pogovor: „Ko bi bili vsi takih misli kot sem jaz, bi našega gregor-skega farja že davno postavili iz farovža na cesto, v farovž pa dejali tri Šuštarje." Drugi gost: .Tomaž, pomisli kaj govoriš! Če boš ti zbolel, ali tvoja žena ali otroci, ali bo potem šuštar prišel in pomolil star podplat za popotnico?" Ako bi kdo rad poznal tega „ šuštar-skega" prijatelja, oglasi naj se na Krnčem t Nekaj naših občinskih odbor nikov je izvoljenih pač samo za se. Kadar se glasuje za kako stvar, glasujejo tako le: »Zaradi mene naj bode tako ali tako.' Toda, ljubčki, vi ste kot odborniki zastopniki in varihi ljudstva in morate misliti ali je za ljudstvo tudi vseeno, ali je tako ali tako. No, pa saj niso samo pri nas taki „možje", jih je tudi drugod dovolj takih občinskih očetov. t »Čim več gostiien, tem bolje bo", tako so modrovali nekateri obč. možje, ko se je šlo za še eno novo gostilno, ki jo je toliko treba kot luknje v jamo. Tako govore, mislijo si pa: „Čim več gostiien, tem ceneje ga bomo rukali." Seveda, pa toliko slabšega. f Beznica je krčma pri Boštetjih. Ta zdaj povemo samo to, da včasih kak rmed' ved" prihlača vun. (Pridevek uredništva: Krčme s slabimi gospodarji in gospodinjami so kuga za mlado in stara.) Iz raznih krajev Dolenjske. f Iz Šmarjete. Naši liberalci kar ne morejo preboleti poraza, katerega so doživeli pri zadnjih občinskih volitvah. Zlasti se penijo nad župnikom, kajti dokler njega ni bilo v Šmarjeto, tako javkajo, jih ni nihče motil in v miru so prebirali in razšir jali .Rodoljuba" in njegove modrosti, ali kar je prišel župnik Zaman, nimajo miru, nastale so stranke, katerih prej ni bilo, in ubogim liberalcem niso privoščili pri zadnjih volitvah niti jednega stolčka v občinski hiši. Kaj čuda, če je župnik liberalcem trn v peti in so že davnej iskali prilike, kako bi se nad njim zmaščevali. In dobili so jo. Kaplan Ferjančič mora iz Šmarjete, ki se je našim liberalcem] tako prikupil, da ga je celo ta nesreča zadela, da ga je „Naroda pohvalil. Hitro so raznesli laž, da je župnik tega kriv in da je on uboge [Šmarječane pripravil ob Dr. Lueger. pridgarja in spovednika, kakoršnega ni bilo in ga ne bo več. Ali nikar ne mislite, da je Ferjančič spreobrnil naše liberalce, da so res tako pobožni postali; ni jim bilo ne za Fer-jančiča, ne za njegove pridige, še manj so mu nadlege delali pri spovednici, bilo jim je le na tem, nahujskati ljudi proti župniku. In res se jim je to jako dobro posrečilo. Možje, ki so se pred malo časom veselili sijajne zmage nad liberalci, so se ž njimi objeli in jim podali roke proti župniku in vpili: križaj ga!! Potegnili so s ponočnimi razgrajači, med katerimi je bilo neko noč videti celo poštarja in vpokojenega stražmoštra Vdovča in še nekaj drugih, ki trdijo, da so možje. Neko liberalče, katero dobro poznamo, je namazalo polne laži o župniku v „Narodu" in zavriskalo veselja, da se je vsa Šmarjeta prelevila v liberalno. Klevevški valpet Krsan, pa tudi zastopnik Klevevške gospe pri občinskih sejah, h katerim hodi z njenim „fol-mohtom", je mislil, da ima zdaj že „folmoht" čez celo faro v žepu. Pa veselil se je prezgodaj; ljudem se je začelo jasniti, kesajo se, da so poslušali Kržana in vsaj na tihem je menda marsikaterega sram takega figa-možtva. No, pa ostalo je vendar še nekaj mož, zlasti občinski odborniki se razun treh niso vsedli na ta od liberalcev skuhani lim. Ti so pri zadnji občinski seji Kržanu glasno povedali, da mu folmohta čez občino še ne bodo podpisali, Namesto da se vtikate v cerkvene in občinske zadeve, pometajte rajši pred svojim pragom, saj je ondi tudi kaj za pomesti — ali ne —? Če vam bo pa kaj časa ostajalo, pobrigajte se za liberalno gospodarstvo v šoli, kjer so klopi kakor polomljene citre in okna z matozom privezana in vendar plačuje občina 7% za šolske potrebe, kar znaša nad 650 kron. Ali pa stopite k svojemu prijatelju Vdovču na pošto in poskrbite ondi za red; preglasno se pa za Vdovča nikar ne potegujte, da mi javno ne povemo, kako se godi na Šmarješki pošti) da se bo svet začudil, kako je to, da še Vdovč ondi gospodari in da državni pravd-nik vmes ne poseže. Tudi o Ferjančiču molčite, bo lepši zanj. Hvaležni pa smo liberalcem za to, da so zdaj javno priznali, da so v Šmarjeti tudi liberalci, kar so do zdaj tajili; ljudje bodo zdaj pa tudi lahko sami spoznali kakšni so ti liberalci. Kaj ne, lepi možje to, ki tulijo s ponočnimi barabami. Če ste liberalci s svojo umazano gonjo kaj tacih zase pridobili, vam jih pa prav iz srca privoščimo. f Iz Zatičine se nam piše: V nedeljo je naredil slovesno obljubo v samostanski cerkvi č. gosp. pater Alberik 11 o v s k i Cerkveni govor je imel mil. g. prošt novomeški dr. Elbert. Veliko vernikov se je vdeležilo lepega obreda. V samostan sta došla — kakor smo opazili — dva nova slovenska gospoda. — Naša dekliška Marijina družba si bo umislila zastavo. V ta namen marljivo zbira doneske. f V Polšnlku je bila zahvalno nedeljo, dne 6. novembra, prav lepa cerkvena slovesnost, blagoslovljena je bila namreč od veleč. g. dekana Ant. Žlogarja ob azistenci 8 duhovnikov jubilejna nova cerkev Marije, brez madeža spočete Lurške. Udeležila se je mnogobrejna množica domačinov, sosedov in tudi daljnih ljudi. Ob tej priliki se moramo farani prav srčno zahvaliti vsem našim dobrotnikom bližnjim in tudi dalnjim iz sosednih župnij Šent Jurija, Dol, Konj-šice, Save, Šmartna, Litije, ker so nam prav pridno pomagali kakorkolisibodi pri zidanju naše nove cerkve. Iskrena bodi tudi naša zahvala vsem onim blagim dobrotnikom iz Ljubljane in od drugod, ki za Marijin oltar Rabirajo in žrtvujejo če tudi najmanjši dar. Le ta prošnja je še naša, da še zanaprej ne pozabijo naše nove cerkve, ker je še marsikaj potrebnega v njej. Nova cerkev je zidana podobno nemški vitežki cerkvi v Ljubljani. Prvotne načrte je naredil veleč. gosp. župnik Fr. Avsec iz ^ent Jurija pod Kumom; po njih je delal arhitekt g. Ferd. Tiumler iz Ljubljane, da so bili oblastveno potrjeni. Zidarska dela je prevzel g. Valentin Accetto iz Ljubljane, vodil jih je njegov palir Josip Možetič. Tesarski mojster je pa bil Josip Pipan iz Bistrice pri Sv. Križu. Mizarska dela dela Jurij Povše iz Dol. Streha je pa krita z eternitom. Vsa stavba dela prav prijeten utis Kamnoseška dela je izvršil in še nadaljuje g Ignacij Čamernik iz Ljubljane. Vsa dela pri stavbi so pod vodstvom g. nad-inženirja Fr. Žužeka, so dobro narejena in priporočajo mojstre in delavce. Da je vse tako lepo izvršeno, moramo pač zahvaliti veleč. g. Frančiška Avseca, ki je vsemu delu posvetil svojo modro glavo in bistro oko. Brezmadežna Gospa pa naj vsem svoj obilni blagoslov dd! f Z Rake na Dolenjskem Liberalci pri nas črezdalje bolj očito stopajo na dan. Eden, ki je že pred časom duhovnike trgal po »Narodu", ki je pa pozneje sam priznal, da tega ne bo več storil, češ da je moral bridko čutiti posledice: ta hoče biti nekak vodja v dopisovan u. Da bi dal sebi tem večji pomen, je razobesil tablico z napisom: „Tu se prodaja „S!ov. Narod". Prvo nedeljo, ko smo videli izobešeno tablico, sme čuli med dvema kmetoma tale dvogovor: „Veš kaj: Varšek prodaja „Narod"l* — „Kaj? Tisto cunjo, ki se imenuje „Slov. Narod ?" — .Tisto, tisto! Saj pravim: cunjar je postal! Poglej: izprva je bil žandar; tam mu ni dišalo. Potem se je oženil, ker sam nič ni imel, ena pa hišo. Mislil je, da bo „birt", pa ljudje so tako male marali za njegovo vino, kakor za Varška samega. Odprl je tudi opalto. Nič! Zdaj stojita opalta in gostilna prazni. Poskusil je s cunjarijo. Kadar pride z vsem skupaj na kant, tedaj mu bomo njegove „cunje" navezali v bisago in mu želeli srečno pot!" — Nad Pavleta se jezijo; deloma iz sovraštva, deloma pa iz strahu, ker ved6, da bodo morali še tuintam slišati kako grenko, ki jim bo prav tako malo ljuba kakor jim je bila pridiga z dne 30. pr. m. Naj jim tekne! — Soproga Varškova je sestra dr. Tavčarja. A ista sestra pusti, da se po „Narodu" blati druga sestra Tavčarjeva, ki tudi biva v naši fari. In vendar bi to lahke zabranila, ker je znano, da pri Varšku ona hlače nosi. G. Varšek in soproga! Ko govorite v nekem dopisu o hvaležnosti, izpre-govorite še eno o sestrinski ljubezni! — Občinski odborniki pravijo, da v Varškovih očeh radi ostanejo „osli"; zakaj ko bi jih Varšek imel za pametne ljudi, bi bilo to očitno znamenje, da niso. — Gosp Blaganje se zagovarja v .Narodu" radi zadnjega „Do-moljubovega" dopisa. Prebrali smo; toda milo se nam je storilo, ko smo brali takle zagovor: „Že marsikdo je imel priliko opazovati, kaj se pravi med ljudstvom priljubljen biti. In Blaganje je res priljubljen, ako-ravno ne med Raškimi klerikalci . . . Tako dobrih ljudi, kakor je Blaganje, jemalo..." To stoji doslovno v „Narodu". No, če g. Blaganje sam sebe hvali, naj pa še sam sebi verjame! f Slavnost v Pletrjah na Dolenjskem dne 3. nov. je bila tako znamenita in veličastna, da je vredna kratkega opisa. Menihi kartuzijani, pregnani od brezbožne francoske vlade, so se iz prvotne naselbine „la grande Chartreuse" pri Grenoblu razpršili na vse kraje. En oddelek je pr,šel v Pletrje pri St Jerneju, kjer so že v začetku 15 stoletja imeli kartuzijani samostan. Sezidal jim ga je bil njih zaščitnik grof Herman Celjski. Toda le 120 let so tu bivali. Po njih odhodu so se naselili jezuiti. Tudi tem ni bilo usojene delj časa uživati tiho zavetje v podnožju Gorjancev. Samostan je veliko trpel ob času turških napadov in kmetskib uporov ter se polagoma zrušil v razvalino. Francoski pregnanci so zdaj svet zopet nakupili in zgradili zadnja leta orjaško stavbo ki je znamenita po svoji razsežnosti, solid * nem delu in praktični notranji uredbi. Stavba stane več milijonov. Vodil jo je arhitekt Bonneton iz Grenoblja, ki je s svojimi francoskimi inženerji in uradniki še zdaj v Pletrjah. Stavba sama, vodovod, kanalizacija vse je dovršene popolnosti. Zdaj delajo novo cesto, da se ognejo dveh neprijetnih klancev. Kaj bodo še vse ustvarili marljivi menihi v tem podgorskem zatišju, bo povedala pribodnjost. Dne 3. nov. je presv. gosp. knezo-škof novo kartuzijansko cerkev posvetil. Svečanost posvečenja se je vršila nad vse sijajno vpričo 80 višjih in nižjih duhovnikov iz vseh strani Kranjske in mnogoštevilnega ljudstva. Tudi opatje iz Zatičine, iz Banja-luke in Rajhenburga so prihiteli, slavnost poveličat Vsi redovi, kar jih je po naših deželah, so bili zastopani. Govor prevzviše-nega knezeškofa e zgodovini pletrski, o redovnem poklicu in cerkvenem posvečenju je vsem globoko segel v srce. Cerkvena slavnost, katero je posebno povzdignilo krasno petje močnega zbora samih mojstrov v petju in glasbi, je trajala od 8. do 1. ure dopoldne. Pri svečanem obedu je g. župnik s Toplic v vezani besedi navdušeno pozdravil prihod menihov v staro bivališče na Dolenjskem. Slavnost bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu. Naj Bog podeli pobožnim menihom mirne življenje na aaših tleh! f S Trcbelnega. (P o j a s n i 1 o) Z oziram na Vašo notico: ,Sola bo na Trebelnem - premajhna« v 21. št. .Domoljuba Vas prosim, da vzprejmete sledeče pojasnilo: Ni res, da ni v šoli na Trebelnem m n o g o k r a t nad pet otrok; pač pa je res, da se je šolski obisk zadnje čase dokaj zboljšal, dasi so terenske razmere v trebelj-skem šolskem okolišu jako neugodne. C. kr. okr. šol nadzornik L j. Stiasnf je našo šolo nadzoroval 3. maja 1.1. ter je gledč šelskega obiska dal na zapisnik sledečo izjavo: „Letos sem dobil v vsakdanji šoli samo pet učencev, ki imajo nad 20 neopravičenih zamud. Danes je manjkalo od 139 učencev samo 16 učencev v obeh razredih.* Da se pa zgodi včasih v strogi zimi, o velikih zametih, da pride le malo učencev v šolo, je umevno; kajti pomisliti je, da smo v hribih in da obstoji šolski okoliš na Trebelnem iz 24 vasic, izmed katerih so nekatere oddaljene celd 4-9 km. od Trebelnega. Otroci morajo po vratolomnih stezah, po nevarnih jarkih v šolo. Da jim to v hudi zimi ni vselej mogoče, je jasno. Letos imamo na naši dvorazrednici (!) 325 šolo ob-iskujočih otrdk, a nad 100 šolodolžnih otrok ne obiskuje šole, ker ni za-nje prostora. Od teh 325 otr6k je le okroglih 100 otrčk, ki bi imeli v šolo manj daleč kakor 4 km; vsi drugi so odaljeni 5 — 9 km! Novembra, decembra in januvarja meseca imamo dovoljenje, da jih izpuščamo iz šole že ob 3. uri popoldne. Ali vseeno se zgodi, da oddaljenejše otroke ujame tema na potu. Nekateri stariši jim prihajajo z lučjo naproti, nekateri otroci pa prenočujejo v sosednjih vaseh, če se ne upajo domov. Vrhu tega vlada tu veliko uboštvo. Sam sem se prepričal, da je neki moj učitelj otrobom kruha kupoval, če je imel kaj cvenka v žepu, kajti smilili so se mu v zimskem času lačni in slabo oblečeni revčki. Odkritosrčno povem, da tak6 žalostnih šolskih razmer ni nikjer v Avstriji kakor na Trebelnem. In zato so le hvale vredna šolska oblastva, ki delajo na to, da bi šolski obisk olajšala s tem, da nameravajo ustanoviti filialko, kamor bi nekateri otrcci imeli bliže v šolo. Zakaj bi uprav trebeljsko občino zanemarjali, dočim se gradijo povsod drugod potrebne in nepotrebne šolske palače? Notranjske novice. — Uvaževanja vreden načrt k odpeljavi Pivke je napravila, vsled suhega vremena naglo vpadla voda, katera je nižavo zaznamovala z belim blatom, oni kraji pa, ki vodo zadržujejo, so ostali čisti. Treba bi te robove zaznamovati in o primernem času prekopati. Vse to bi stalo le nekaj stotakor dnevno vprašanje o dragi uravnavi pi^' pa bi bilo s tem skoro rešene; kajti tu ni treba zemlji vode odvzeti, le s par čevlji globočine naj bi se omogočil odtok in vodi bi svoječasno nastajala pa tudi pravočasno odhajala. Katerim je izročena ta regulacija, uvažujte to! — Šola v Trn ji je že pod streho. Ta stavba bo za ta kraj nekaj posebnega, za kraško burjo neprimernega. Štiri metre vi-soke sobe, s 3 metre visokimi okni, utegnejo biti nekoliko preveč hladne. — Boletova mlekarna v m. Petru je zaradi „enega na novo iznajdenega stroja" odložila za nedoločen čas svoj pricetek. Ljudstvo ima k sreči zagorsko zadružno mlekarno, katera mleko redno odjemlje, kajti Boletova mešanica in mleko ne spadata skupaj. — Katoliško izobraževalno društvo v Trnovem je začelo kimati; gotovo se mu dremlje; toda zaspati vendar ne sme' Zdramite ga! član kat. izobr. društva, Trnovo. — Iz Vrem pri Divači. Ne vem -dragi Domoljub — ali si že kdaj prinesel kako novico iz naše doline. Rad prinašaš vesele a tudi žalostnih se ne braniš. Noč na 31. oktobra tega leta je bila za vremsko dolino nekaj nenavadnega. Vso dolino io daleč naprej je razsvetljeval silni ogenj, ki je razdjal Andreju Magajna gospodarsko poslopje do tal, vso živino (12 glav), več pre-šičev, do 80 kvintalov lapih jabolk, vso krmo, do 12 vozov in vse orodje. Kaj ne, da je taka šiba huda za kmeta? Tudi je huda, de vode ni pri rokah in je treba seči po vinu, da se obrani vsaj hiša. Škoda je velika, čez 22.000 kron in nizka zavarovalnina. In kdo je užgal? Za to gred6 od ost do ust čudni odgovori. Vsem se čudno zdi, ker je poslopje stalo samo zase precej daleč od drugih hišic, obdano od vrtov. Čudno se tudi zdi, da se živina ni rešila, ko je zadelo vendar goreti za hišo in je hlev stal zadosti daleč od prvega plamena. — V Vremskem Britofu so bile dne 29. okt občinske volitve. V vseh treh razredih so bili izvoljeni vrli katoliški možje. Tako je prav! — Novi župan v Gor. Vremah je Jožef Ženko. — Nova Sola. V Vremskem Britofu hočejo zidati novo šolsko poslopje. Pri komisij onelnem' ogledu se je tu zopet videlo, da gospodje nimajo nobenega smisla za kmeta Občina, ki ima že sedai velike stroške za vodovod, naj zida palačo za šolo, ki naj bi stala 28.000 K! — Ja res, stanovati v palači, dobiti zato križec, zraven p» gledati, kako drugi plačujejo, to je lahko. — Nove Šolske stavbe. Ker nam« avajo v Vremskem Britofu, v hrenoviški ari pa kar dve novi šoli zidati in ker so ie v studeniški fari s šolskim poslopjem tako imenitno osmešili, je prav, da povemo svoje mnenje o novih šolskih stavbah. — Prvo vprašanje je, ali je sploh nova gola v tistem kraju potrebna. Ako pomislimo, kako težko kmet plačuje, se nam zdi res brezvestno, siliti kmeta zidati novo šolo, češ, otroci hodijo predaleč v šolo. Bode vendar oče bolj vedel, kako daleč ima njegov otrok v šolo, kakor pa neprizadeti ljudje. Ti izmerijo pot po vseh mogočih ovinkih, otrok pa pozna steze in bližnjice. Seveda, oni se vozijo po komisijah samo s par konji, torej druge poti ne poznajo kot cesto. — Drugo vprašanje pa je: Če je nova šola res potrebna, ali mora biti zato že palača? Tu pa vidimo skoraj povsod tole dejstvo: Nadzornik hoče palačo zato, da je bližje križcu ali drugemu odlikovanju; učitelj zahteva palačo, da dobi tako krasno stanovanje; uradniki pa molčijo, ker jih nič ne boli, da le dobijo svoje dijete. Kmet pa plačuj, da se bodo potem isti gospodje še iz tebe norčevali! — Otrok utonil. V Landolu pri Senožečah je Frančiška Kapelari pustila triletno hčerko samo doma. Ko se je vrnila, našla jo je v mlaki pred hišo 2e mrtvo. — Mrtvoud je zadel na cesti posestnika Andreja Zoreta iz Bilj, ko se je vračal iz Svete Gore. Umrl je kmalu nato. — Zanimiv slučaj bolezni. V posto-jinski bolnišnici je petnajstletna deklica Ivana Gržina, doma iz Vrbice pri Ilir. Bistrici. Dobila je solnčarico, kar ji je vzelo popolnoma govor in nekaj tudi spomin. Kakor otroka jo učijo govoriti usmiljene sestre. — Padel je Franc Bole iz Koč tako nevarno, da je bil nezavesten in da so ga morali pripeljati v postojnsko bolnico. — Devičnikov nI, tako je potožil pred nedolgim časom „Slov. Narod" v nekem dopisu iz Postojne. Z ozirom na ta dogodek in na mnogo takih, podpišemo z veseljem, da devičnikov med postojnskimi liberaloi res ni. — Novi častni občani v Postojni so postali: Baron Hein, dvorni svetnik Markus, dež. odbornik Povše, odvetnik dr. Treo, zaradi zaslug, ki so si jih stekli pri vodovodu. — Knez Windlschgrtttz je na svojem gradu v Planini nevarno in smrtno bolan. Vsak čas pričakujejo smrti visokega bolnika. Iz Starega trga pri Ložu. — Nova naklada. Starotrški občinski odbor, je sklenil V zadnji seji določiti naklado na pivo, ter prispevek pobirati po vsej občini. Z naklado na opojne pijače, katero imamo že nekaj časa, so prizadeti ta »nizki", ki se radi držč šnopsa, z naklado na pivo pa ta »visoki" gospodje, ki so prijatelji piva. Vsakemu svoje — si mislijo naši občinski odborniki. — Trldnevnico za svetoletno po-božnost smo imeli koncem meseca oktobra. Z ozirom na to, da smo imeli tiste dni še mnogo opraviti z jesenskimi opravili, je je bila udeležba vsak dan — prav lepa. Iz vipavske doline. — Blrmovanje na Vipavskem. Zelo smo bili veseli Vipavci prihoda svojega ljubljenega Nadpastirja, ki je dohajal k nam dnč 9 oktobra Pa tudi bali smo se oni dan, bali smo se za svojega škofa, ki je prihajal k nam ob skrajno neugodnem vremenu. Silovito je pihala burja, na gorah pa je bil videti sneg Vsi smo rekli: Kaj bo z našim škofom, ako ostane pri tem vremenu, saj se morajo prehladiti ... Pa hvala Bogu, četrti dan je burja prenehala in potem je bilo ves čas prekrasno vipavsko jasno jesensko vreme; samo zadnja dva dneva je malo deževalo, pa je bilo brez burje; ko pa so naš ljubljeni višji pastir zapuščali našo dolino, sijalo je že zopet gorko vipavsko solnce. Lahko rečem, da so bili dnevi birmovanja za celo vipavsko dolino dnevi veselja, dnevi duševnega prerojenja za mlado in staro. Veliko, veliko vipavcev je prejelo v teh dneh svete Zakramente in se naslajalo in navduševalo ob navdušenih in v resnici apostolskih govorih svojega nadpastirja. Bog le daj, da bi ogenj svete gorečnosti, katerega so nam donesli naš škof, nikoli ne ugasnil v naših srcih, ampak da bi prešinil vse naše življenje zasebno in javno in po tem se ne bo treba prav nič bati za prihodnjost lepe vipavske doline. Katoliška bo, in Bog bo z veseljem gledal na prekrasni vipavski dol in ga bo blagoslavljal, in slovenska bo ta prihodnjost, čvrst branik bo proti vsakemu tujemu navalu. Ah, dolina vipavska, bodi vsi-kdar zvesta hčerka sv. matere svoje katoL cerkve in po tem boš gotovo tudi lepo zelena in cvetoča veja na velikem drevesu slovanskem. — Minoli so lepi dnevi škofovega obiskovanja za vipavsko dolino, škof so nas zapustili ... in jaz mislim, da ne govorim neresnice, če trdim, da so odhajali naš ljubljeni vladika z veseljem iz Vipave, saj so videli, da jih je ogromna večina Vipavcev sprejela z odkritosrčno ljubeznijo in z uprav otroško vdanostjo. Sklepam z željo: Naj raste ta ljubezen do našega škofa v srcih vipavskih, naj prešine vse prebivalce vipavske doline, da bodo vsi verni sinovi matere sv. katol. cerkve, in srečen bo Vipavec časno in večno. In v to pom6zi Bog na priprošnjo Marije svetogorske, katero so obiskali naš škof, ko so odhajali iz Vipave. — S Planine pri Vipavi. Lep večer smo preživeli dnč 6. novembra na Planini pri Vipavi. Ondotno katol. slov. izobraževalno društvo nam je priredilo mnogo vesele zabave in prav poštenega razvedrila. Napravilo je veselico s sodelovanjem tambura-škega društva n Danica" iz Šturij in pevskega društva „Nanos" z Goč. Ne vemo, komu bi dali prednost, koga bi bolj pohvalili ali vrle tamburaše ali spretne pevce ali pa planinske mladeniče, ki so oni večer prvič nastopali na odru, pa igrali tako dobro, kot bi se urili na deskah že leta in leta. Vsi zaslužijo pohvalo in priznanje, najbolj pa je seveda vsem ugajal Kovač Peter, ki je zamudil vlak in se potlej moral peljati z „ekstracugom". Igral je v resnici mojsterski, pa tudi vsi drugi so dobro rešili svoje vloge. Izmed pesmi pa nam je najbolj ugajala: Julijev: „Za vasjo", sopran solo in bariton s sprem-ljevanjem tamburašev. Sachsovi „pesmi od hlač" smo se pa vsi smejali, izvrstno so jo peli goški pevci, ploskali smo ji pa samo možki, ženske (gospodične) niso hotele, kar je pa lahko umljivo. Le tako naprej, vrli planinski mladeniči, le zopet nam kaj kmalu pripravite kaj tacega, z veseljem bomo vsi zopet prihiteli med vas. D4, take zabave so za mladi svet, ne pa — kakor je pripomnil vaš predsednik v svojem pozdravnem govoru — javni plesi, po katerih drugi dan boli človeka glava in so mu trudne pete. Po ti veselici pa smo bili vsi veseli in zadovoljni in še sedaj se smejamo mojstru Petru, ki je bil tako neroden, da je zamudil vlak. Živela toraj krščanska zabava, edino poštena, edino zdrava! Drobtine. Dr. Luegerjeva šestdesetletnica. (K sliki.) Pred kratkim je ta znameniti mož obhajal 601etnico svojega rojstva; vsa krščanska ljudstva v Avstriji so se s hvaležnostjo spominjala njegovega slavlja Posebno kršč. Dunaj mu mora biti hvaležen; saj je z orjaško silo iztrgal liberalcem dunajsko mesto iz krempljev; moč ljudstva je postavil nasproti moči birokracije in Židov; dvignil je demokratiško misel. Vpliv njegovega dela sega po celi državi. Tudi v boju proti ma-žarski premoči v državi stoji Lueger na čelu. Dr. Lueger nam je v svojem načelnem boju najlepši uzor, kako moramo mi delovati. Rojen je bil ta veliki mož 1. 1844. od priprostih starišev. L. 1873., je postal advokat, 1. 1875. je bil izvoljen v občin, zastop lela 1885. v državni zbor, leta 1890. v niže-avstrijski deželni zbor. Tedaj je začela prodirati krščansko-socialna ideja na Dunaju v vedno širše kroge; Lueger je vstvaril stranko, ki sedaj vlada v deželi in na Dunaju. Leta !«&. .-e 5il L^fir atdjea prrc n rj raju. i si bi p«cr-aa cesar-a. scaaiin stri teta te M irati iric^eat. i fiiča ;a u-pastj aesa- assa A 5»a.'aj: : so kršesa. secala rr-. »crrru « s a Kt masah 3 irr-a e rti aretrč ja rz^dzd. Sar e rt. ?c klicu i '"a-Ijra. i .t; "liri «rn;r3>:-jc :a r*asrt;fci:'. i ~73.nl isi >.-. xa; rčre^i. tate rnii ?i:rl Ia iapuu a rt. ur: raa Stnrfeacfe. L I*?"* t; ftil ra i." Laa«r .te-rrrč iz^-iren ni izraaa 3 &n£ :č asara rwcra3, Laesare^a sas&sri t ia e nem noč remiiri ni«.- rara ca* sa "unani 3 S i«-A»str;s4iJt T ni p: i: ~ča; jassrrc-rk. na n«n c jrsaar. ia a r<:irr«-: »i tea 3 rusar rciitri. r.-rfi r:o:i'ar a s^nsat ".tu ecsažaa nestaa Brez V Lcmienu ;a seia uc IX is a*-«« rra iaia. T: r«:mea;a i* nala rei n/ ena '.:uii: ▼ reci:'.rani j»:aua:-jn: Trni e s; soa- a vat; cčiasr 3 m-SiCtLC. ia n ji-jusa!:. 1 »aacar caa m isaai ž' rn B»: o;;a 22 1 >a ▼sati :s J-rs-ii"«.- ra 2 -mi. Ma<-*»: i < ia aai: ixnr■•: :a Vi •^-re reea.r~? 3 3a ja ša ra«ičraa «a jrečzca. Smr* ;a a-i.-a: e :crj nc maš ia aarrcimr&ega nesa ra rr rait.ime u«:š. Tnairtas ^iti; — tir itiseae 3tTE:a mr a sruesčai: sa Stfcrac—. .-se« k: « tfa.in-: msneTai. 1 ranainu ® ii nic jaj^; e a rat^rja- k eir^nz £a: senati n: Ke iznoa tr-.-nca iesa uccro ja razam«; inet. t e mui Tacati rr-f -ui. ic i 3 jj 3iriai » 5mfre rta^JL ia rri'-ča.:s; 31 Tesv-ri 3r-ratei:!ca. a n T7i~Lia- m r*«; Jai.; se aa«? i.-in »-sia: jn s. is m loijamn: itot.- .ie- s: -e ca^ meo:* Mtamor. »C-a -au rnfitj ;e. m r.sZB t^"^^« .7; ra ia. v*, m £n m-. : ■ ^.Jruii. r— nijl mi Haas 3^5 tir«t. zx~ir 2 'ma. 'i »Jrpnaienc JM» !m«uik t c rr^mh nouh^r ***** ■»mni^ Mt Ml Mlti^a ■r^mm P-a a SJU> »-»ft KiJul RikvAr!1 T IjiMjAai 3r-Di:nci V3]ibg 2 2 Slovenska kuharica ni nar«4 : t xana umc 3ATiaJa ia us .»MI .a. ^sua n ia aua -si xxnsuzt2n -jans : -j ^ .uem. « ^ Zjbtzšut -iaa i ceonniu 7 , £ n) ■ra.. 3« a m M (»MU ».tjiijanan. Krepak deeek 2 pufeae 3!3a ia iarj-me 3i:« , "m. E. IlijtLaTač 7 . ISES D Zastonj iobi viaki-:- ra sobotne številke „SLOVENCA' :c 2nc!-'i 1ar čbe 2«. i. ;ni:a jfSL r a* no«o iar:či iiiai* -ilovis^i". i. :a iiio jT;: — le 7 kron i— a »i; iir:ča.3c a tet.: i V : naprej. » -eat k ,i : a tu. iiaar rta a T-sijt.. ■trt;«' :cu.c ia nzn -ssrJa. i^r m-t." -a ,i2i i rr.-ia.si -a -iii mmti;.-*. .nc^j cic fi. — >a Ti- cj rnj2 *e ;>:oe .:\rx«: » t I vi ; "t? 1:5 "S • . Tisoče zahval- ■nh 3" • • - -vi ■s rt ?• ir r . '! i v " i. it—j i . -n-t a » sfa.'. MB tt . t 1M3T •J-Ti^-.«. "l i 3"« Tr- . : . u.r: * :-ir- - >c sA za-tuiti. C ««. * -jima " ir - S « f. * m i i. rx-. cs fii Sli. 2 lM&ft OMBfnil r x I « TT- . i t. rwnn » ~ : m -mn' U: h fiin.i : T1 iji ir -.m -Bi . - ■ .V ijaa - r ia nT: 23ti si c i T i i 58 600 pcorcar ai-nzp.s in a-sccai a r^ aaa. — i-" n-?) kl:jji : J^ raietn a i.iu ia je n#-c : i«t ra fine, c«n"» irtjo pofljf trrdka aujnoifjta obilrat realke s na Suhi mlada in debela, v*ak dan aveie taki.f auho, lepo oann-imn, ko t gor* pitana ali *a peri » raco ali plako, ali tri do pet debelih rac, piič. za Juho, poulard. ali kopun., kotiara « 5 kg, K 5, naravno kravje tirom masi j vaak dan aveie, zaboj li kg. K H, tiar. tebelni med Ia, ikatlja S kg. K 5. Za poskuin)o pol. aur. masla in pol. medu K S-tiO pošilja poštnine prošto po 1%5 D povzetju, l-l S. Koller-J« izvozna tvrdka v Buczaczu it. 29. slabotni, slabokrvni, bledimi ae čudovito naglo *rede po kratki uporabi moje odlik. redilne moke Katbe takonlto rararo rana, zdrav nisko priporočena. Strogo reelno. Cena kartonu gl, 1'10 po povzetju t navodilom vpo-1900 D rabe. 6—1 Mad Kathe Manzel Dunaj XVIII. Schulgaue 3, I. nadstropje, 10. Naročite si gosli za S, 9, H, 10, 19, 16, 90, 30 K Itd. ali Htre za li, 19, 110 K itd., vloloncetlo za 19, 15, 11, iS K itd., kontrabas ra 99, SO K Ud., aH kitaro za «-40, 7-90, 9, 11 K Ud., V-B rog, trombo F • h'.-lokom le 99 In 39 K pri A. O H M A X F. K in zadovoljni bodelo s naročenimi instrumenti Vso godbono in-struntsnls, pritiklino in trpoino struno oo poMfnfo najoonsjo. \aslov l >m D 4 -1 A. Osmanek Schonbach, Češko. 243 D 18 Kdor si želi dobro zane sljivo pravo Švicarsko Uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od dalej na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden urar In trgovao z zlatnine i* in brala«, koleol Ia ilvtlnintl str«H delnifiar dražbe prvih tovan » .Unlan* v Žaaevl in Bilu In Svii) zalagitelj s. k. dolenjske i l»n|n v Ljubljani, Prešernove ulica nasproti franfiiSk. samostana Kilijalka: Glavni trg nasproti rotovig Ceniki zastonj io poštnine prosti "brinje suhe bosenske češplje in fige za žganjekuho = prodaja po zelo nizkih cenah A. Šarabon v Ljubljani tik sv. Petra cerkve. Istotam se dobi tudi redilna štupa /a živino ii Barthel-novo klajno apno. 1722 D 3-3 Stanje vlog 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejža «« prilika za štedenjel 00 Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v letn 1903: čez 46 milijonov kron, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vlo je vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po ' 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejmi 0 wl0*n,k ©i. vsacih vtoftnMi 100 K M ----* K 30 h na IfH. Stanje vlog 31. d—mb». 1903: 9,000.790* 39 h. Don.rni paom« v 1. 1903: 46.8M.497 K 63 h HRANILNE KNJIŽICE s« »prejemajo kot hoIot denar, ne d, hi „ obrestoTanje kaj prekinilo. - Z« nalaiaait.po polti »o peit»t hranilnične položnice na razpolago V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904 Dr. Ivan Šuster&lG, . . «_ predsednik _ JoslP »ISka, knezofikofijaki kanetla«, Odborniki: podpredsednik. »mik, podjetnik in trgevec v Št Vidu nad Liubliano i^i * . k v Ljubljani. - Karol Hausohegg, velepSSk' ^ * Jmo^ "leposestnik v Medvodah. - Dr Andrtl trg. in obrt zbornice v Ljubljani. - Iranffi ji.L^11"1 Kolu, župnik pri D. M. - 1 -------- - ' ■ ^ ^"kovlo, zasebnik in blagajnik .LjudTpos/ - Kar_____. Or- Aloi Uienldnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani- Tlaka .KatolUk* Tlakama.' 61 D 14—12 Anton Boloo, peeestnik, Karlln, stolni kanonik v Lj ____________ _ Iran Kregar, svet trg. in ebrt zbornice v Ljubljani"-^rM^k^-L^61^" T ,MatlJ* Kolar, župiuk"pri D. M. v Pelj«. ' tovarnar in posest, v Ljubljani - Gregor SUbar župnik naZiS' IT***.1* »Ljud. pos." - Karol Poll^ -—---- ivuonutu, — Dr. Aloi UieniAntir » i i.,bliaiu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ Zltnlk