Jubilejni Zbornik občine Grosuplje
Občina Grosuplje je ena izmed tistih redkih slovenskih občin, ki rcdno izda-jajo svojo gospodarsko, kulturno in zgodovinsko kroniko v knjižni obliki. Zbornik občine Grosuplje letos dosega dvojni jubilej: 20-letnico izhajanja in okroglo številko 15 zvezkov. Prvih se-dem je z družbeno pomočjo izdala sku-pina občanov, nadaljnjih osetn pa Občinska konferenca SZDL. V 15 knjigah je bilo natisnjeno 461 prispe-vkov na 4015 straneh, od tega s tema-tiko NOB 86 člankov, iz književnosti, kukure, prosvete in znanosti 174 raz-prav, v kroniki in med razgledi pa 112 poročil. Doslej je sodelovalo 191 pis-cev, od tega jih je bilo 118 iz te občine, 73 pa takih, ki so dobri poznavalci ma-terialnih in duhovnih razmer na tem področju. Zbornik ima tudi 4 take sode-lavoe, ki so objavljali v vseh dosedanjih letnikih.
Preden si nekoliko natančneje ogle-damo vsebino 15. zvezka, si na kratko odgovorimo na vprašanje, kako je mo-goče, da je tako trdna in kakovostna publikacija lahko zrasla v majhni pril-jubljanski občini, ki je povrh vsega tudi relativno nova geografsko-družbena tvorba, saj je današnjo podobo dobila šele s preoblikovanjem slovenskih ob-čin v šestdesetih letih. V grosupeljsko občino sodi dolina Krke od izvira do onkraj Zagradca z delom Suhe krajine, potem osrednji del, ki skoraj v ravni črti poteka od Smarja-Sap do Biča ob do-lenjski avtocesti, Stična z zalednim hri-bovjem, Šentvid s temeniško dolino in dobrepoljska dolina. To so področja, ki tradicionalno niso bila prav trdno po-vezana, ne kulturno ne gospodarsko ne upravno. Občinske meje se še danes ne pokrivajo docela z dekanijskimi. Prav-zaprav je presenetljivo, da je ta novot-vorba razmeroma hitro dosegla svojo notranjo hokerentnost, najlaže na gos-podarskem in na upravnem pcxlročju, kar je nemara posledica dejstva. da po-prej tu ni bilo nobenega že uveljavljene-ga večjega jedra, počasneje in teže pa poteka spajanje v šolstvu, kulturi in v cerkveni organizaciji, kjer so že poprej obstajala lokalna središča. Pomembno združevalno vlogo ima v občini tudi njen Zbornik, ki se je že v svoji prvotni zasnovi namenil znanstveno, strokovno in ljubiteljsko raziskovati in popisovati procese, dogodke, skupne in posamez-ne dosežke ter vidne občane preteklih in sedanjih časov. Ker je to potekalo do-volj resno in redno, sta hkrati rasli tako kvaliteta prispevkov te publikacije kot njena povezovalna moč, ki pozitivno vpliva na vse generacije prebivalstva.
Rpjstno iskro in življenjski zagon za Zbornik so 29. oklobra 1968 dali štirje možje, ki so še danes v njegovem ured-niškem odboru, In ker so mladiki ustva-rili vse osnovne pogoje, je iz nje v 20 le-tih zraslo lepo drevo. Ob njem so se združili razumniki, ki živijo in delajo v občini Grosuplje, potem tisti, ki so po rodu iz teh krajev, a delujejo v Ljublja-ni, drugod po Sloveniji ali celo izven nje, radi pa sodelujejo tudi tisti, ki jim je ta prostor in njegova duhovna podoba predmet njihovega strokovnega zani-manja. Ob Zborniku občine Grosuplje je nastalo redko ustvarjalno sožitje, ki še posebej za podeželske skupnosti sicer ni značilno. V takih razmerah smo bolj navajeni šentflorjanščine kot odprtosti in soobstajanja različnih strokovnih, generacijskih in ideoloških pogledov.
Zbornik v svojem dvajsetletnem živl-jenju svoje vsebinske zasnove ni bistve-no menjaval, čeprav se je njegov glavni urednik, dr. France Adamič, gibčno pri-lagajal razmeram, avtorskim ponud-bam in denarnim možnostim. Publika-cija je dovolj obsežna, da prenese tudi krajše razprave, temeljitejše preglede občinskega razvoja, večinoma pa pri-naša članke, razglede in kroniko ter sis-tematično zbira domoznansko gradivo za svoje področje. Ob tej priložnosti la-hko navedemo le osnovne vsebinske čr-te dosedanjih letnikov. Najbolj temelji-to je bilo obravnavano področje splošne in kulturne zgodovine ter zgodovine NOB, dobro so bila zastopana tudi lite-rarna in umetnostna zgodovina z esejis-tiko in kritiko, nekoliko tudi arheologi-ja in etnologija, ves čas pa je vključeno tudi izvirno teposlovje. Kljub temu ima uredniški odbor, ki je že doslej izražal neobremenjeno odprtost do vseh strok in interesov, še veliko možnosti in dolž-nosti, da Zbornik vsebinsko popelje na še neobdelane njive, npr. vprašanja kmetijstva in vsakovrstne obrtniške proizvodnje, varovanja in oplemeniten-ja okolja, antropologije in sociologije, cerkvene in šolske zgodovine itd.
In kakšen je letošnji 15. Zbornik občine Grosuplje, ki je izšel pred kra-tkim, kakor zmeraj doslej z istim ured-nikom in izdajateljem? Zgodovina NOB je zastopana s štirimi prispevki, od kate-rih sta dva čisto zgodovinska, tretji je govorniško-spominska analiza dogod-kov, ko je bila v letu 1942 v Znojilah ustanovljena prva slovenska partizan-ska brigada — II. grupa odredov, četrti pa je nastal iz zadovoljstva ob izidu ob-sežne knjige Pomniki NOB v občini Grosuplje, ki je izšla konec leta 1987 v Grosupljem in je plod dolgoletnega dela lokalmh sodelavcev, udeležencev NOB in pomoči zunanjih strokovnjakov. Ja-nez Perovšek-Pelko v svojem kronistič-nem prispevku natančno popisuje pot na novo ustanovljene Levstikove briga-de na fronto v jeseni 1943. Zbornikov stalni sodelavec Cvetko Budkovič ob-javlja utrinke o kulturni dejavnosti na območju okrožja OF Grosuplje v istem času. Avtor jebil aktiven sooblikovalec
dogajanja, zato iz prve roke navaja na-tančne podatke o mitingih, sporedih in o sodelujočih v kulturni skupini 14. divizije.
Drugi del Zbornika Občina in obča-ni obravnava predvsem današnjo po-dobo občine. Po že utečenem redu se razdelek pričenja z izčrpnim poročilom predsednika občinske skupščine o raz-voju na področju gospodarstva in druž-benih dejavnosti. Besedilo ima informa-tivno vrednost za občane pa tudi širše, ker prinaša podatke o prebivalstvu, tu-rizrau, obiskovakih, prometu, urejanju prostora in o vsem drugem, kar sodi v delovanje občine kot države v malem. Lojze Ljubič predstavlja Občinsko ga-silsko zvezo ob njeni 30-letnici. Pri tem izčrpno navaja, kako se je ta človekol-jubna dejavnost razvijala, se kadrovsko, vsebinsko in malerialno bogatila in us-pešno reševala človekovo imetje in živl-jenje. Še dlje nazaj posega Stane Valen-tinčič v svojem zarisu ob 40-letnici Lovske družine Grosuplje. Prispevek je širše zanimiv, ker obravnava tudi ekološke in antropogene lastnosti lo-višč, ki so z izgradnjo cestnega omrežja in z uporabo kemičnih sredstev v kme-tijstvu vedno bolj ogrožena. Statistično navaja tudi še vse obstoječe vrste divja-di s tega področja. V družbi z analizami sodobnega občinskega prostora in de-lovanja, čeprav bi lahko tudi v katerem drugem razdelku, redno izhajajo tudi Kovači vn kovačnice Jakoba Miillerja. Sedanji peti del iz te serije obravnava področje od Stične do Sentvida. Pisan-je, ki se ga bo kmalu nabralo za celo knjigo, je po vsebini zmes družbene geografije, narodopisja in zgodovino-pisja, pa še česa, vseskozi pa trdno oprto na arhivske vire in na pričevanja še živečih obrtnikov in slogovno obliko-vano s kulturo jezikoslovno izobraže-nega strokovnjaka.
Osrednji del Zbornika občine Gro-suplje zasedajo razprave in članki v raz-delku Kultura, prosveta in književnost. Natančnejše branje pokaže, da gre za dve vsebinski celoti: literamozgodovin-sko in leposlovno. Znotraj prve je jasno razviden tematski sklop o Louisu Ada-miču, pisatelju in narodnem voditelju, ki je ena od osrednjih vsebinskih niti Zbornika prav od začetka. Ob letošnji 90-letnid njegovega rojstva je smiselno, da je teh prispevkpv še nekoliko več, natančneje štirje. Študijo Stiki Louisa Adamiča z Edvardom Kardeljem je napisala Janja Žitnik. V besedilu cizeli-rano analizira stike leh dveh velikih Slovencev v času njunega skupnega popotovanja po Jugoslaviji v letu 1949, posega pa tudi nazaj in naprej. Predv-sem jo zanimajo skladja in neskladja v njunih pogledih na naš medvojni in po-vojni družbeni razvoj, ob tem pa dodat-no osvetljuje naše odnose z ZDA in s
Sovjetsko zvezo v času Informbiroja. Spis je zelo skrbno izdelan. Prispevka Franceta Adamiča in Mihaela Glavana se tematsko dopolnjujeta, čeprav ob-ravnavata dve različni pokrajini. Ada-mič je v prejšnjem letniku predstavil eno plat stikov, to so bila Louisova pis-ma Jušu Kozaku, sedaj pa z objavo šes-tih Kozakovih pisem osvetljuje še drugo plat. Besedila pisem in njihova razlaga dokumentirajo Adamičev prodor v slo-vensko publicistiko in založništvo v tri-desetih letih in pojasnjujejo slovensko gercepcijo za tisti čas novega pisatelja. Clanek drugega omenjenega bo koris-ten za raziskovalce Adamičevega opu-sa, ker prinaša točno bibliografijo pisa-teljeve korespondence v NUK, v dru-gem delu pa sporoča o manj znanih pismih ameriških vojakov z oddaljenih svetovnih front. V Adamičevem bloku so nekaj posebnega spomini Staneta Krašovca na skupna delovna leta z Louisom Adamičem. Kakorsam pravi, hoče predvsem pokazati Adamičeve de-lovne metode, ki so mu omogočile, da se je tako razvil in povzpel. Primeri Adamičevega »neprotokolarnega« ob-našanja, ki se je zdelo nekaterim našim bivšim partizanom zelo nenavadno, ko so se prvič poskusili v diplomaciji, pa tudi tisti o neverjetno intenzivnem pisa-teljevem delovnem dnevu so res nekaj zanimivega. Zelo dobrodošli so tudi av-tentični podatki o začetkih našega di-plomatskega delovanja v ZDA.
Literarnozgodovinski del dopolnju-jeta še dva daljša strokovna spisa o po-dročnih književnikih. Pjvega je napisal pred kratkim umrli dr. Štefan Barbarič, ki je s svojimi razpravami in članki že večkrat obogatil grosupeljski Zbornik. Tokrat ob 50-letnici smrti piše o delu Frana Jakliča-Podgoričana, enega od boljših dolenjskih pisateljev na prehodu iz realizmavv ekspresionizem. Ivanka Kozlevčar-Černeličeva je v prejšnjem letniku obdelala življenje pisatelja Iva-na Zorca, sedaj pa analizira njegovo li-terarno delo. Pisatelj, ki je najbolj znan po svojih Belih menihih, je bil trdno vraščen v svojo stiško-temeniško deže-lico, zaslužen pa je tudi zaradi svoje širSe splošne kulturne in narodne de-javnosti.
Drugo celoto kulturnoliterarnega razdelka napolnjuje izvimo leposlovje lokalnih ustvarjalcev. Bera je letos bo-gatejša kot običajno. Od članov grosu-peljskega Literarnega kluba objavljajo trije avtorji svoja pesemska besedila, med njimi tudi že uveljavljeni pesnik in dramatik Goran Gluvič. Dodati je tre-ba, da imajo literati iz teh krajev kar dve literarni rcviji in v zadnjih letih žarčijo nenavadno veliko zagnanost. Svoje Pesmi III objavlja Darja Bregar, pes-niška samohoidka in že stalna sodelavka
Zbornika, po dolgem času pa se spet po-javlja France Lokar, samorastniški poet z dolgo vrsto pesniških zbirk, objavlje-nih v samizdatu. Literarno bero zakl-jučuje Stane Valentinčič s črtico Kozja Mica.
Kronika in razgledi v drobnem tisku, kije za marsikoga težko berljiv, prinaša-jo celo vrsto vrednega gradiva. Tu so kar štirje zapisi o vidnih občinskih jubi-lantih: slavistu in duhovniku Jožetu Gregoriču, slikarju p. Gabrijelu Hu-meku, tekstilcu in amaterskem prešer-noslovcu Črtomiru Zorcu ter o pesniku in duhovniku Francetu Lokarju. Prvi trije obhajajo osemdesetletnice, četrti pa eno desetletje manj, vsi pa so znani in zaslužni za celoten slovenski prostor. Med razglede so uvrščeni tudi nekateri prav dobri strokovni prispevki, ki bi zaslužili mesto tudi bolj spredaj, če bi izdajatelji mogli biti bolj radodarni s prostorom. Taka besedila so: Rimski nagrobnik iz Stare vasi pri Grosupljem Tineta Kurenta, Slovenci v harvardski enciklopediji ameriških etničnih skupin istega avtorja, potem daljši članek Jože-ta Strgarja Preureditev velikega dvo-rtšča v stiški cistercijanski opatiji, zapis o Potokarjevem zborniku slovenskih prevajalcev izpod peresa Janka Modra in še kaj.
Zbornik zaključuje bibliografska kro-nika občine Grosuplje, ki jo že vsa leta neumorno izdeluje glavni urednik Fran-ce Adamič. V njej je zbrano vse, kar se je v občini pomembnega zgodilo v mi-nulih dveh letih. Zabeležene so vse knjige, članki in drugo gradivo o teh krajih in Ijudeh iz minulih in sedanjih časih. Vse skupaj je lepo dokumentalis-tično urejeno po vsebinskih področjih.
Ob pregledu jubilejnega 15. letnika Zbornika občine Grosuplje ni mogoče opustiti priznanja, ki ga bralec ali poz-navalec občuti ob teh knjigah in ob mis-li, koliko truda in znanja je vanje zako-pano v korist in veselje sedanjih in bodočih pokolenj. Pri tem je treba po-sebej podčrtati vlogo glavnega ured-nika, ki že vsa leta tako dobro in vztraj-no ta projekt vodi.
Zbornik je zaradi nujnega varčevanja dokaj skromno opremljen, kar pa seve-da ne zmanjšuje njegove vsebinske vrednosti. Vendar je tudi v tem pogledu letos napredovat. Papir je boljši, tudi knjižni tisk je čeden, čeprav za nekatere morda nekoliko predroben, škoda je le, da je zaradi varčevanja precejšen del potisnjen v petit. Nekateri tehtnejši strokovni spisi imajo tudi povzetke v tu-jih jezikih, čeprav bi bilo seveda prav, da bi jih imeli vsi. Zbornik je izšel v 800 izvodih, kupiti ali naročiti ga je raogoče v Splošnoizobraževalni knjižnici v Gro-supljem.
Mihael Glavan