GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO IV. <> ŠTEVILKA 4 APRIL 1965 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini Albinom Kuretom • .vy. . . •••• • •• ••» • •»• • • • • »•••••••••••• • « MV.%*.VA 4 A*.WAy.V. v.\sy.v.y.v.*>vv.;.;.v.v.;.v V • • • • • • • • • • • • • • • • • • i • • • • • • • • • • • # # • • • • t ••••«•«• •w a | f • • • ••#••• • • • • • • • • • • f • A ■ • #•*•»••• * • • • ••••#•• •••••#••••• • § f • •#••• • # •••••• •# • • • • • »•«#••••••« Ai • • • • * • • ♦ ' • ' • % • • * % • % % ♦ % m • • • ••••.#• • *.* • • • • • V* *•••••••••••. • » • • « • • •• • • • • • • • • • • » ••••••••••• aa # • .. * • • • •«• • • •••••••••* N .• .*.•••«• • • •%•••••••« «••«..*•• »• • • ••••• «••• ••.• •. ••••••■•••< • • % • • • • • A • • t ♦ .•••.v.v*v\v.wv., :x%:-xx '.v.v.v.v.v/a^avKv; * •> • • • • • • • • • • • • • • * • • •. S\% .\v • ” • • ••••••«« • • • • • t • • • ♦ * % A • .%•••••• • • t • ♦•*••••••• • ♦•§•#••• »••••• • • ♦ • • • • • ♦ • • • * ••••%••« A % •«»•%•#» • I • • • • • • • • • • f t • • • • • • • 1 •••••#••»•••• • % • • . * • • • • • • • A • • • • • • » • • • * • • • • • «•#•••* • A • • • • • » • > • ♦ • • • • A • ••••••* # • • • • • •> ••%••*•••• » t t • • • • ♦ • » • • I • •«• • • • • ••.•.o • • • •. • • • * • • • • • % •«• • • *»• * * «* * * % % %»»%»»»•»••iii • • • • • • • •»• • «_• • • • • • • • • ••••*. * • •••••••••••••••••••••••< * • • • vy •'V. VAVAVAViV;V.V.V.V\vX\v.\\\v.v.\\v.\v.*.\\\v.\\\v.* • •••••••.*•V.V.V.V.V.V.V.\V.V.\V.\V.\\\\V • •••••• ••••••• • • • • • ••.*••••»» • • • • • • • • • • • • • ••••••••••••• • • • • ••••>. • • • • •••••• J • •••••••»» • • • • •••••»•••• • • • • > • • •*•••* • • • • • •••• ••••••••••••••••••.•• • » »••••• . ... • ••••*•• • •••••••• ••••*••.•• • « ••••v.v.v.v.v.v.v.v . %%%«%%%%%%%%% jf’ ► • • ••• •*••«•••# > • •••••♦• • 11 • • • • • • ♦ < • •••••> ♦ • ♦ • • • • t t • •//aV/a^a .'.V.*.' .v.v •sv* \\v V.' •*•*•*•* . . ,*.v v« »v >* .v.v .v.' v* •f? »s število komunistov. Prva razprava z delegati je bila na razširjeni seji občinskega komiteja ZK. Na tej seji so komunisti podajali mišljenja in, predloge, o katerih bi morali delegati razpravljati telektualno in fizično delo znotraj vsake delovne orga¬ nizacije. ALI BI NAM LAHKO KAJ VEC POVEDALI O VLOGI na kongresu. Občinski komi- OBČINSKEGA KOMITEJA ZK te je srejel sklep, da se na ilagi te razprave skliče Ulil aktiv komunistov (na kate¬ rega smo vabili tudi neko¬ muniste) z namenom, da bi razpravljali o predlogih, sprejetih na razširjeni seji komiteja in da bi jih do¬ polnili z mnenjem širšega kroga komunistov. Na teh osnovah so se delegati pri¬ pravljali za razpravo, seve¬ da pa tudi na osnovi mnenj, želja in hotenj osnovnih or¬ ganizacij ZK in delovnih ljudi. \ ILIRSKI BISTRICI PRI REALIZACIJI SKLEPOV IN SMERNIC KONGRESA? Delo občinskega komiteja ZK se bo moralo še bolj kot doslej graditi na najširših plasteh članstva in skupaj z delovnimi ljudmi in občani. Menim, da so za uveljavlja¬ nje tega koncepta dela naj¬ primernejša oblika občasni aktivi komunistov, ki naj združujejo komuniste in de¬ lovne ljudi predvsem po družbenih interesih, ne pa po mestu zaposlitve. S tem bo¬ mo vsebinsko dopolnjevali delo osnovnih organizacij ZK in obratno, osnovne organi- lahko ' postale zacije •:i:i o i ni cia tor ji pri odkrivanju pro¬ blemov, katerih rešitve so pomembne za vse komuniste in delovne ljudi v občini. Brez dvoma, da bo ta k on- % */ cept dela zahteval veliko truda, posebno pri izdelavi študijskih analiz določenih problemov, ki se bodo po¬ javljali v procesu razvoja, zlasti še, ker morajo te ana¬ lize izhajati iz stališč komu¬ nistov in njihovih oblik re¬ ševanja. ♦ r •••.v/.*. . ALBIN KURET , kandidat za republiški zbor Na kongresu ste obravnavali pomembna vprašanja vsa družbenega razvoja Slovenije. Zato nam dovolite, da vam za¬ stavimo nekaj vprašanj. KAKO POTEKALE PRI¬ PRAVE DELEGATOV NAŠE OBČINE ZA V. KONGRES ZKS? pripravah ZK Slovenije V. kongres sodelovalo razen delegatov tudi večje KAKO BI OPREDELILI PO¬ MEN KONGRESA ZA NA¬ DALJNJE DELO KOMUNI¬ STOV V SLOVENIJI? Menim, da so sklepi in smo¬ tri kongresa nov kvalitetni prispevek za delo komuni¬ stov v občini. Odkrita, spro¬ ščena in kritična razprava delegatov na kongresu pa hkrati pomeni veliko pri¬ pravljenost in zavzetost ko¬ munistov, da bodo odločno nastopali za praktično uve¬ ljavitev sklepov VIII, kon¬ gresa ZK Jugoslavije in V. kongresa ZK Slovenije. Naj¬ pomembnejši sklepi pa me¬ nim da so: odločna mobili¬ zacija komunistov za na¬ daljnje uveljavljanje siste¬ ma družbenega in delavske¬ ga samoupravljanja in za de¬ litev dohodka po delu za in- >>>>%%•••••••• v. \v.\v. naše občine pred odhodom na kongres spomenikom 4Kv&C-^&VvS ♦ ♦ je spomenik tako pomemben, da časovna stiska ne sme nikakor vplivati na kvaliteto spomenika oziroma prejudicirati njegovo realizacijo, pa čeprav ima osvojeni predlog veliko kvalitet. Osrednji odbor se je odločil za pravilno pot s tem, da je v sodelovanju z Kot smo objavili, je bil razpisan interni natečaj za izdelavo Društvom arhitektov Slovenije razpisal javni natečaj za izdelavo idejnega načrta za spomenik NOB v Ilirski Bistrici. Izmed štirih osnutka za spomenik, pa čeprav bo proslava s tem precej izgubila, osnutkov, ki so jih predložili povabljeni arhitekti, je osrednji odbor Ob proslavi bodo znani že rezultati natečaja, tako da bo mogoče za proslavo prekmurskih brigad izbral res najbolj uspelo rešitev. položiti temeljni kamen za spomenik, ki naj bi bil zgrajen in Istega mnenja so bili tudi občani, ki so na zborih volivcev sodelo- odkrit za letošnji 29. november. Natečajna komisija bo sestavljena vali pri izbiri najboljšega predloga za spomenik. Vse je kazalo, da iz članov D AS in pa članov osrednjega odbora za proslavo PB. se bo pristopilo k izdelavi načrta in da bo do proslave spomenik Zanimanje za natečaj je med arhitekti in likovnimi umetniki zelo že stal, kar bi nedvomno prispevalo k globljemu in veličastnejšemu veliko, tako da lahko pričakujemo, da se bo natečaja udeležilo vtisu proslave. Vendar je odbor v trenutku, ko se je bilo treba dokončno najmanj kakih trideset arhitektov in likovnikov. To je jamstvo, da bo natečaj uspel in da bo v H. Bistrici stal odločiti za realizacijo osvojenega osnutka, prišel do zaključka, da spomenik, ki bo dostojno pričal o naših velikih dneh. APRIL St. 4 KANDIDATA ZA REPUBLIŠKI ZBOR Ze kot mladinec je začel aktiv- tične dejavnosti, bil je no delovati v NOB in je bil v član obč. komiteja ZKS večkrat vesten delavec v ni.i Ljetju in ▼ II. Bi- javnem družbenem življenju. enotah Brekmorskih brigad. ALBIN KURET je bil rojen le- Po demobilizaciji se je vključil ta 1926 v Knežaku. Diplomiral v javno in politično delo na ob¬ je na visoki šoli za družbene ve- močju naše občine. Bil je pred- de in je sedaj sekretar obč. ko- sednik obč. skupščine 11. Bistrica, mi te ja ZKS II. Bistrica. obenem je opravljal razne poli- Sredi meseca marca so se zaključili vsi kandidacijski zbori volivcev. Volil ci naše občine so odločili, kateri kandi da nosilci posameznih kandidatnih list. USPEŠNE VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO Neposredne volitve 26. marca za delovne organizacije in v nedeljo 28. marca, za vse volivce za nove odbornike občinske šČine. so •in •n •vno pokazale zrelost občanov in neposrednih proiz vajaloev pri odločanju, kdo bo tisti, ki bo svoje volivce zastopal skupščini. Na novo oblikovana občinska skupščina bo na svoji seji 4. aprila t. 1. dokončno sestavila kandidatni listi za republiški in zvezni zbor kandidacijskih zborih so se volivci naše občine v izbiri evidentiranih za Republiški zbor v večini enotno odločili za ALBINA KURETA, političnega delavca iz II. Bistrice in PRIMCA, lesnega tehnika iz 11. Bistrice seji občinske skupščine D. Bistrica od borniki dokončno izvolili poslance ostale republiške in zvezne zbore Kandidatne liste, ki so jih zbori delovnih ljudi samostojno predlagali, so naslednje REPUBLIŠKA SKUPŠČINA GOSPODARSKI ZBOR: Stegu Alojz, direktor Ilirijo, Kovač inž. Ivan, TOK, Gril Anica, ekonomist, Topol. KULTURNO PROSVETNI ZBOR: Kukovec Terezija, profesor, H. Bistrico IvanČir Danica, predm. učiteljica, II. Bistrica. ZVEZNA SKUPŠČINA GOSPODARSKI ZBOR Bajželj inž. Uroš, 33 let, inž. rudarstva, Rožič Marijan, 32 let, politični delavec Vrtačnik inž. Oleg, 38 let, inž. gozdarstva. KULTURNO PROSVETNI ZBOR: Abram Mario, 44 let, uslužbenec, upravnik Radia Koper, Titi dr. Julij, 50 let, profesor, predavatelj VSPV Ljubljana. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR: Sič-Steget dr. Mita, 37 let, zdravnik, vodja otroškega dispan¬ zerja, Zdravstveni dom Postojna, Kastelic dr. Ivan, 42 let, zdravnik. ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR: Šinkovec Janez, 36 let, pravnik, predsednik okrožnega sodišča Nova Gorica, Vižintin S vito, 32 let, pravnik, sekretar občinskega komiteja ZKS Ajdovščina. Občinski od SZDL Ilirska Bistrica poziva vse volivce na¬ še občine, da z volilno udeležbo izpričajo svojo pripravljenost raz¬ vijati sistem neposredne demokracije in neposrednega odločanja! strica, okrajnega komiteja Koper, Bil je večkratni član občinske - sedaj je član CK ZK Slovenije. ga komiteja ZK, občinskega sin- Znan je ljudem v naši občini dikainega sveta, sedaj pa je od- in drugod po svojih delovnih kva- bomik obč. skupščine II. Bistrica. litetah, zavzetosti in odgovornosti pri usklajevanju in razvijanju ožjih in širših družbenih inte- KANDIDAT ZA ZVEZNI ZBOR resov. DUŠAN'PRIMC je bil rojen 1922. leta v II. Bistrici. Diplomi¬ ral je na Srednji tehnični šoli les¬ ne stroke in je sedaj zaposlen kot tehnični direktor v »-Topolu*«. JOŽE ERŽEN , kandidat za zvezni zbor Jože Eržen je bil rojen leta PRIMC DUŠAN , 1927 v Otaležu v idrijski okolici kandidat za republiški zbor Diplomiral je na Visoki šoli za politične vede in je zdaj predsed¬ nik okrajne skupščine Koper. Vsa V NOB se je vključil 1. 1943. Po povojna leta je bil znan javni osvoboditvi se je zaposlil pri in politični delavec na Primor- istem podjetju. Deloval je pri raz- skem. Je tudi poslanec organiza- voju te organizacije ter se sam cijsko političnega zbora republi- nenehno izpopolnjeval. Opravljal ške skupščine in podpredsednik je razne javne in politične funk- tega foruma; je tudi član izvršne- cije. Poznan je kot delaven in ga odbora in plenuma OO SZDL Obveščamo vse osebe, ki so v oktobru 1964 pretrpele škodo zaradi poplave na območju občine Ilirska Bistrica, da lahko dobijo pri Komunalni banki Koper, ekspozitura Ilirska 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 4 4 4 Bistrica, potrošniške kredite, s katerimi si kupijo gradbeni material za popravilo poškodovanih stavb ter za kurivo in vse industrijsko blago, razen za nakup avtomobilov Ti krediti se dajejo proti vrnitvi v roku do 6 let po obrestni meri 1 % na leto in brez plačila udeležbe. Prošnji za potrošniški kredit, ki se vloži pri banki, mora biti priloženo potrdilo pristojnega občinskega upravnega or¬ gana, da je prosilec utrpel škodo zaradi poplave in njeno ocenitev. Skrajni rok za predložitev prošenj za navedene po¬ trošniške kredite laljšan do vključno 31. decembra Vsa potrebna pojasnila dobijo interesenti pri naši ekspo¬ zituri Komunalne banke. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 KOMUNALNA BANKA KOPER ispozitura ILIRSKA BISTRICA 4 4 4 4 APRIL St. 4 V prejšnjih številkah Snežnika smo objavili, kaj vs narediti nove pločnike, popraviti stare, napraviti podporne moramo še napraviti pred proslavo prekmorskih brigad Upravičeno smo dvomili v resničnost oziroma v uresničitev teh napovedi, saj ni bilo do polovice marca še skoraj nič narejenega Mladinska delovna brigada je sicer že dalj časa delala v parku iin urejevala igrišča. Tudi v bazenu je delala nekaj mlekarskem časa skupina delavcev Primorja, to pa je bilo tudi vse, če odštejemo kopanje jamic in sajenje dreves na hribu. Priznati moram, da me je te dni opravljeno delo občanov v Tomšičevi ulici in Vojkovem drevoredu prepričalo, da je še vse mogoče pravočasno opraviti. Prepričalo me je tudi o tem, da so naši občani pripravljeni tudi sami zastonj delati in žrtvovati svoj prosti čas za ureditev mesta, za njegov lepši videz. prvi dan razbili in prekopali v Tomšičevi ulici skoraj polovico starega pločnika, ki že dolgo ni bil več pločnik. Namesto potreben. bodo v kratkem pričeli graditi širši in pravilno utrjen pločnik, ki ulici Skupina, ki je kopala kanal, tisti sporni umazani kanal pred postajo Vojkovem drevodu bila vredna nanos, kamor bodo verjetno v kratkem postavili cevi čudovanja. Možje so stali v vodi in blatu in odmetavali vodni in kanal pokrili. To sta bili le dve skupini. Ostale bodo pričele z deli v kratkem. Prepričan sem, da vas bomo v naslednji številki našega časopisa lahko bolj podrobno seznanili ne le z opravljenim delom občanov, ampak tudi z novim licem marsi¬ katere ulice ali objekta v mestu. Sedaj sem prepričan, da bo naše mesto lahko dostojno s udeležence proslave. - ko •-v* • t • • • • • • #•••••••< • *£:•: • •• ••••• • •_» • • ' * • • • • • • • • » • • « ♦ stroki ukvarjajo z obravanavani- mii vprašanji. S svojim poznava- Sekcija bistriških študentov je dne 21 . 3. 1965 organizirala razgovor o turizmu in urbanizmu. K razgovoru so bili vablje¬ ni poleg predstavnikov Občinske skupščine in družbenih organizacij še predstavniki podjetij in ustanov, ki se v svoji 9 dejavnosti ukvarjajo s problemi, ki kakorkoli zadevajo v področje, o katerem naj bi tekel razgovor. vprašanja. Poleg predsednika so sle razgovora udeležili še tovariš Jože Keuc lin profesor Drago Ka>- roilin. Posebno prijetno presen e- zali kot zelo njem perečih in nerešenih proble¬ mov bi lahko v veliki meri po¬ segli v razpravo in pripomogli k boljšemu uspehu razgovora. Tovrstni razgovori so se izka- oblilka primerna vključevanja študentov, ki veči¬ no svojega časa prežive v drugem Razgovor je bil organiziram v sike skupščine, inž. Ivan Kukovec, okviru širšega programa delova¬ nja sekcije, ki želi čim bolj spo¬ znavati življenje in razvoj v do¬ mačem kraju, v katerem se bodo študent jo po študiju zaposlili. Bil je smiselno nadaljevanje razgo¬ vora, ki smo ga imeli lansko leto v Ljubljani, na katerem smo se spoznavali s splošno gospodarsko problematiko komune. Program ki je pokazal veliko razumevanje za dlelovanje študentov in izčrpno čem je pa sita pripravila tovariša Vojko Čeligoj in Viljem Kindler, ki Sta z zbirko diapozitivov pri- okolju. S temi razgovori se lah- kazala »najlepše kotičke naše ko- ko vzpostavi zelo pristen in pri- muine, tako samega mesta Ilirska srčen kontakt, ki liahko v znatni Bistrica kakor tudi okolice in meri prispeva k boljšemu razu- Snežmika. Žal se iz neznanih vzrokov niso udeležili razgovora rmevanju ter tako raznih hotenj in težav tudn ustvari odgovarjal na vsa zastavljena člani kolektivov, ki se po svoji njihovo reševanje. pogoje E. R. za iz DELA ORGANIZACIJE RK Poročali smo že o uspelih teča- To je vsekakor zelo pohvalno Zanimanje za tečaje je tudi v sekcije predvideva še vrsto pio- jih nege bolnika na domu, ki jih za aktiviste RK v omenjenih va- drugih vaseh v občini, vendar se bodo ti izvajali po programu ob¬ činskega odbora RK šele v jese¬ ni, ker sedaj ni več primeren čas, bliža se delo na polju. V dobnih razgovorov o posameznih organizira občinski odbor RK II. seh, ker so znali pravilno prislo¬ ve jah gospodarstva in družbene- Bistrica po vaseh, vodi pa jih tov. piti do svojih članov. Če bo- uspe- ga življenja, na katerih naj bi v Dragica Butinar, zdravstvena de- lo krajevni organizaciji tega o f b- sproščenem razgovoru izmenjali lavka. Pred nedavnim je bil za- močja izvesti še en tečaj v vasi gledanja aili pa dobili odgovore ključen podoben tečaj v Smrjah, Prem-, potem bi bilo zajeto celot¬ na nekatera vprašanja, ki nas za- ki ga je obiskovalo 17 žena in dte- no področje, kar je vsekakor prav nimajo. p-reteiklem mesecu sta bila tudi klet in v Bitnja ravno toliko iz in potrebno z ozirom na to, da je zaključena dva 80-uma tečaja skupaj za TOK, Razgovor je le deloma dosegel vasi Kilovč, Ratečevega brda in največ ostarelih in pomoči svoj- prve pomoči svoj namen. Udeležilo se ga jte obeh Bitenj. Zanimanje za teča- cev potrebnih ljudi ravno tu. Za^ razmeroma malo študentov. Temu je je bilo na tem* področju veliko, to gre za uspehe zahvala vsem je bil najbrž kriv malo- neprime- kar potrjujejo zelo 'uspeli 4 leča- tečaj Inicam omenjenih vasi, ki so ren čas razgovora, ker se je isto- ji, ki se jih j|e udeležilo 76 tečaj- svojo nalogo pravilno -razumele, časno igrala košarkarska tekma. nic. V vasi Smrje zbirajo prija- posebej pa tov. Dragici Butinar, Od povabljenih, kd naj bi sodle- ve iin želijo imeti še 20-umi tečaj ki jie s svojim načinom podajanja •lovaili v razgovoru, so se vabilu prve pomoči, ki bo verjetno še snovi postala ljudem zelo priljluib- odzvali tovariš predsednik občin v tej spomladi ljena. Topol in ZD (Zdravstveni dom reševalna postaja) in samostojen v Lesonitu. Tečaja sita vodila tov. Franc Kožman in tov. Elči Ličan, zdravstvena delavca v ZD Ilirska Bistrica. Ivan Šuštar APRIL ŠT. 4 ja in zbiranja grbov se je med drugimi lotil tudli inž. Banko Sla¬ ve v Ljubljani. Na prošnjo Pla¬ ninskega dirušvta je poslal leta 1962 .pobarvano sliko grba Ilirske Že več koit sito let stare Blei- zemljiške knjige, ji je bil priznan zacije, mesita, itrgi in samostani. Bistrice in dodal še opis, ki @a weisove Novice imajo v letniku tudi grb z zgoraj navedenim em- Na ploskvi v podobi ščita so po- navajamo dobesedno: 1862 na 86. Strani dopis iz Trno- blernom. dobe predmetov, orodja, živali, vega. Z vznesenimi besedami po- V dobi okupacije 1918—1945 so rastlin, cveitov, zvezd, meseca, živa učitelj vse Slovence, naj bi grb fašisti izmaličili. Dodali so verskih simbolov, mitoloških bitij Navadno imajo taki pred- se naročili za zbirko slovenskih mu iltalijiansko krono in fašistični 1 pesmi in napevov, ki jih je sam znak in v o>zadju ladje stožčast meti neko zvezo z lastnikom grba. zložil in uglasbil. Na koncu pa še hrib s kraterjem na vrhu. Na ta Tako ima na primer mesto Koper omenja, naj se naročniki javijo način našemljen in ponarejen grb v grbu podobo koze, kar je pove- na njegov naslov: Franc Gerbec, učitelj v Trnovem* Post: Ilirisch O o. Feistriz. Datum Novic je 12. 1862. To je do sedaj najstarej ša je bil utisnjen na uradnih listi¬ nah in vgraviran v občinsko štampiljko. zano z nastankom imena. Ljub¬ ljana ima zmaja iz pripovedke, a Celje tri šesterokrake zvezde iz Če se že paše o grbih, naj bo grba celjskih grofov. označba 'kraja Bistrice s pridlev- še povedano, da so to enostavna S časom se je nabralo toliko ni kom ilirska, ki smo jo zasledili, razpoznavna znamenja, ki so jih različnih in podobnih grbov, da vendar je dopuščena možnost, da prvotno imeli vojščaki na ščitih, je nastala posebna veda, heiraldi- se je ta adjektiv uporabljal že a pozneje so jih začele uporab- ka ali grboisioVje, ki se bavi s »-Na grbu predstavlja ladja »li- buma« 'bojno ladjo starih Ilirov. Grb, ki ga ima Iilrska Bistrica, je imela tudi po Nepoleoou usta¬ novljena Ilirija. Motiv liburnij- ske ladje je bil uporabljen tudi v grbu kraljevine Jugoslavije v spodnjem slovenskem delu. Tu je bila upodobljena srebrna libur- nijska ladja, nad njo so bile tri zlate šesterokrake zvezde na mo¬ drem polju. Ker je imela ladja obliko meseca, so mislili skoro vsi, da tudi predstavlja mesec.« prej. Takratni avstroogrski poštni [jati tudi države, dežele, organi- proučevanjem grbov. Tega stu di- urad je torej že leita 1862 zahte¬ val naziv Ilirska Bistrica, saj dru¬ gače bd bil zavedni slovenski uči¬ telj navedel v naslovu »Notranj¬ ska Bistrica«, kakor so jo Sloven¬ ci v tistih časih imenovali. Tudi zgoraj imenovane Novice se še v tem letniku pri vseh ostalih do- DK Miroslav Vilhar in njegova pesem »Lipa zelenela je...« slušai piših držijo prilastka »Notranjska Bistrica«. Ker je na Slovenskem več Bistri c, 'je razumljivo, da so morale vse imelti še dopolnilne označbe kot Bohinjska, Kamni¬ ška, Slovenska itd. Toda medtem ko je takratni nemški uradnik zgoraj navedene dodatke še kar lepo prevedel, se mu je pri be- TT V Kdor 'je bil na pogrebu narod¬ nega heroja Kidriča ali pa po- prenos svečanosti, se bo spomnil, da so združeni pevski zbori zapeli Lipa zelenela je... Marsikoga je to petje ganilo, a mnogim so misli pohitele nazaj na 14. december leta 1941. Tudi v tistem temnem in hladnem dne¬ vu je zadonelo »Lipa zelenela je...« in to sredi okupirane Ljubljane. Ko je akademski pev¬ ski zbor odpel v nabito polni uni¬ onski dvorani besede »nova po¬ mlad bo prišla, novo cvetje da¬ la...«, je slovenske poslušalce zadela v živo. V srcih množice je vzkipelo-. Ljudje so vzklikali, plo¬ skali, tolkli z nogami, a neka¬ teri jokali. Predstavniki okupa¬ torjev so- vstali in demonstrativ¬ no odšli. Še tisto noč in drugi dan so preiskovali vsebino pesmi, zasliševali pevce, prepovedali akademski pevski klub in odre¬ dili aretacijo pevovodje Marolta, toda ta jim je pobegnil im se pri¬ družil partizanom. Zvoki o inovi pomladi so utihnili do osvobo¬ di tve. Na razvalinah Kal c a še vedno kljubuje viharjem starka lipa. Nove pomladi ji dajejo še vedno novo cvetje. V Knežaku počiva mož, ki jo je opeval tako lepo, da nam je seglo do- srca. Njegov grob je zapuščen_ Vilharjeva domačija na Kalcu katere line na stolpu preurejene je danes v razvalinah, ostala sta v navadna okna. Da se je stolp le lipa in stolp. Ta je arhitektom- ohranil, je zasluga posestnika Ur¬ ško zanimiv, le škoda, da so ne- bamčiča iz Bača. DK Obudi mo bežen spomin nanj! Rojen je bil leta 1818 na Pla¬ nini, a večji svojega, žal, mnogo pi ekratkega življenja je prebil na Kalcu, kjer je 1871. leta umrl. Bil je narodni buditelj Notranj¬ ske. Zlagal je preproste pesmi in jih obenem tudi uglasbil. Prepro¬ sto' ljudstvo jih je vzljubilo in sl taro in mlado jih je prepevalo, tako da so nekatere ponarodele. Med temi so na primer Zagorski zvonovi, Rožic ne bom trgala, Po jezeru, Ko ptičica sem pevaila, Na goro, Lipa zelenela je itd. Kom¬ poniral pa ije tudi skladbe za kla¬ vir, pisal drame in pripovedne pesmi, med katerimi je zanimiva Ljudmila. Skupno z' Levstikom, ki je ne¬ kaj let na Kalcu poučeval njego¬ ve otroke, je izdajal politični ča¬ sopis Naprej. Nemški oblastniki so ga v Ljubljani zaprli. Sloven¬ ci so mu postavili v Postojni spo¬ menik, ki so ga pozneje v času sedi »notranjska« zataknilo. Še ni dokazano, a je zelo verjetno, da je tudi to povzročilo zame¬ njavo pridevnika notranjska z ilirsko. Znano je, da so bile med ste¬ nami, ki se raztezajo od Narina trimo Šembij in Ilirske Bistrice do Dleta, utrdbe raznih ilirskih in keltskih plemen. V letih od 1905 do 1909 je izkopal arheolog in kustos ljubljanskega muzeja, Schmid Walter, na gradbišču nad trnovsko cerkvijo nekaj žar z na¬ kitom in še nekaj drugih pred¬ metov. V muzejskem poročilu in Carnioli je nato o teh izkopani¬ nah razpravljal in dokazoval, da so bili nekateri najdeni predmeti ilirskega in nekateri keltskega i vara. Taka in podobna dokazova¬ nja so dala Bistrici do neke me¬ re upravičenost do označbe »Ilir¬ ska* dn potemtakem tudi do grba s podobo ilirsko-liburriijske ladj e. Ko je dobila Ilirska Bistrica govem življenju in delu ima zbra- okoli leta 1911 pravico trga in s no in urejeno dokumentacijo mu¬ rni tudi sedež občine, sodišča in zej v Postojni. okupacije porušili fašisti. O nje- i « RAZPIS Tovarna »Lesonit« v Ilirski Bi¬ strici razpisuje zasedbo delovnih mest: 1. Korespondenta v nabavi 2 . Korespondenta v prodaji 3. Devizni referent Pogoji: za delovna mesta pod točko 1. in 2. ekonomska srednja šola in dve leti prakse, za delov¬ no irhasto pod točko 3. višja šola in dve leti prakse ali srednja šola in pet let prakse. Nastopi takoj. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 15. aprila 1965. 14 APRIL ST. 4 Ra zvoj stre I stva in njegovi pogoji Začetek strelstva v naši občini ustanovljene strelske družine. Pet je bil ploden. Toda posledica več- strelskih družin, v katerih je Letnega mrtvila pri vodstvu m članstvu je ta, da je na stavbi včlanjenih nad 150 strelcev, je jamstvo, da se bo v sedemletnem bor. Sedanja ponovna obuditev te športne dejavnosti je žela dokaj vidne uspehe. Z zadnjiih treh le¬ tih je uspelo vzbuditi zanimanje pri mladini in tudi pri starejših strelcih v Jelšanah, Baču, Podgra¬ du in v II. Bistrici. V tem obdob¬ ju se je mormiralo vodstvo strel- Vsa pretekla leta smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odklonili tekmovanja izven naše¬ ga območja, kar negativno vpili- provizorična strelišča in največ va na strelce. Tako razočaranje na prostem. Zato lahko trdimo, nas čaka tudi 'letos, saj bo izved- da smo zadovoljni z doseženimi ba II. lige v MK po raznih cen- rezultaiti, saj izvira vsa dejiavnost članstva iz zavesti in pravega športnega duha. Za nadaljnji razvoj in dosled¬ no izvajanje zadanih nalog bi bi¬ lo potrebno, da bi sedanjim strel¬ skim družinam uredili vsaj' pro- trih Primorske kot na primer v Postojni, Gorici, Kopru itd. Ker so taka tekmovanja vezana na potne stroške, bomo prisiljeni ostati doma, dokler ne bomo do¬ bili kaj več dotacije. Doma družbenih organizacij ostal planu ta dejavnost še razvijala. samo napis Občinski strelski od- , , . ... Strelske organizacije imajo svo¬ ja pravila in sltatute in so regi¬ strirane pri občinskem organu. Res se ne moremo pohvaliti z vrhunskimi rezultati, saj so po¬ goji, posebno v zimskem času, neznosni. Samo strelci v II. Bi¬ strici imajo zaprto strelišče za skih sekciji, pozneje pa so bile zračno puško, dočim imajo ostali pogoje dela, kot jih ima- znana. Zaželeno bi bilo, da bi jo sedaj. V II. Bistrici bi bilo nuj- imela občinska zveza za telesno vzgojo in kulturo boljši pregled nad obstoječimi društvi in po Pri dosedanjih dotacijah je bila vizorična strelišča za zračno in la športna dejavnost vedno na MK puško, kar bi zahtevalo le repu, morda zato, ker je bila ta minimalna sredstva. Tako bi ime- panoga zaprtega tipa in premalo » Zlata puščica « Audidkoviču no potrebno urediti strelišče za malokalibrsko puško. Ta objekt 1 V L # • občina. Po splošnem mrtvilu v zad¬ njem obdobju je v tem letu zopet oživela strelska dejavnost v naši Občinski strelski odbor je v tem letu sestavil zelo pester koledar tekmovanj .in prvenstev za leto 1965. Po tem koledarju so pred vid en a razna medseboj na tekmovanja med strelskimi dru¬ žinami. V I. delu bo tekmovanje z zračno puško, v II. delu 'tek¬ movanje z MK puško, sledila bo¬ do družinska in občinska tekmo¬ vanja za »-zlato puščico«, razna pioriirslka tekmovanja, kakor tu¬ di razna tekmovanja ob 1. maju, 4. jluliju itd. Pdleg tega je pred¬ videno tudi propagandno strelja¬ nje z MK puško ob proslavi prek- morskih brigad v Ilirski Bistrici (če bomo do takrat zgradili stre¬ lišče). Tega programa so se SD v 'tem letu lotile resno, saj je že končan I. del tekmovanja, dru¬ žinsko in občinsko tekmovanje za »zlato puščico«. Poglejmo dosedanjo strelsko de¬ javnost naših strelcev v I. 1965. I. del tekmovanja se je začel, kakor je bilo predvideno po ko¬ ledarju tekmovanj iin prvenstev našega odbora, dne 31. 1. 1965, zadnje kolo pa se je končalo 26. 2. 1965. I. • dela tekmovanja se je ude¬ ležilo vseh pet strelskih družin in to: SD »4. junij« II. Bistrica, SD »Snežnik« II. Bistrica, SD Podgrad 1 , SD »4. julij« Jeišane in SD »Valenčič Alojz« Bač. V drugem' kolu je iz neznanega vzroka odstopila od nadaljnjega tekmovanja SD »Snežnik«. Rezultati tega tekmovanja po rednih kolih so bili naslednji: I. kolo » Vaienčič Aloj z« 1724 : 2239 »4. junij« »Snežnik« 4. « 2111 : 1685 » II. kolo Sn ežnik« »4. « »Grmada« 00 : 1750 »Valenčič Alojz« 1950 : 1846 III. kolo >Grrmda« >Snežni'k« »4. julij« 00 : 1943 IV. kolo »4. julij« »4. • • j um j « 2148 : 2118 »Grmada« 1972 :1898 »Valenc i č Aloj z« » V. kdo Valenčič Alojz 2083 :1877 »4. junij« >Grmada« Končni vrstni red je naslednji: predvojaške vzgoje. 1. »4. junij« 127,80 točk ne bi koristil samo športni de- najhovi aktivnosti delila tudi do- j a vnesti, temveč tudi mladincem taci je. Strelec 2. »4. :« 105,80 točk 3. »Valenčič Alojz« 87,50 točk 4. »Grmada« 82,79 točk 5. »Snežnik« 32,39 točk Tekmovanje strelskih družin za »zlato puščico« je bilo dne 7. 3. 1965. Tega tekmovanja se je ude¬ ležilo skupno iz petih SD 72 strel¬ cev. Od tega je doseglo normo za nastop na občinskem tekmovanju za »Zlato puščico« 19 strelcev in to iz SD »4 junij« 6, iz SD »Va¬ lenčič Alojz« 6, iz SD »4. juliji« 3, iz SD »Grmada« 2 in iz SD »Snež¬ nik« 2 strelca. Tekmovanje za občinsko »zlato puščieo« je bilo dne 14. 3. 1965 v Ilirski Bistrici. Od vseh strelcev, ki so dosegli normo za to tekmo¬ vanje, se jih je udeležilo vsega 10. Iz neznanega vzroka se niso udeležili strelci SD »Valenčič Alojz«, 3 strelci pa so bili opravi¬ čeno odsotni. Občinsko »zlato puščico« je zasluženo osvojil An- djeikovič Rade, član SD »4. ju¬ nij«, saj je že več let eden naj¬ boljših strelcev v naši oibčini. Rezultati za občinsko »zlato sin Le nekaj din,i nas še loči od za- mo laže realizirali že zato, ker bo četka borb na rokometnih igri- v aprilu pričela s tekmovanji tudi ščih. Tromesečni zimski premor občinska rokometna liga, kjer bo bo vsekakor vplival predvsem na nastopala tudi naša garnitura. prva srečanja, telovadnice Marsikoga bo presenetila sestava n,e morejo dati igralcem in ekipi prve ekipe za posamezne tekme, tistega, kar zahteva odprto igri¬ šče. To se zlasti nanaša na kon¬ dicijo in vigranost. Verjetno pa se je izboljšala tehnika obvlado¬ vanja žoge. toda naj to ne skrbi preveč. ker bodo mlajši igralci svojo ne¬ izkušenost prav gotovo v obilici nadoknadili z borbenostjo. Poleg tega pa borno lahko ostreje reagi- ••••••••••»••• • • •. • • • • •JC • 0 • • • • • • • o • • • • t • t i • ••••• # • • • • • • • •• • • • • • «•••••• • . •••••« • ••••••»* • • • * • •••••••**••• - --«••••• • • •« ■•*••••••••••••••< *••••••• • • • • • • • • • • ■ • ••• ••• • • • • •••• ■ ••■••••••••••• • • • • • ••••••••*• • •• • • • • • • »••••••••••••••••a •••••• >•••••••••• • • • • ••• ■ •••••••••••a a a a • a • •aaa«»**a*aaaaaa«a • ■••••aaaaaaa«*«, • • • a • • • • a • »a a a • • >«•■•••«••• a •• 4 * , m m V/. .••V. v.; • ••••# m • •••aaaa • a • a a a ••••••••aa* • •••••••• •••••• a • 4a«a»aaaaa*«»4 »•*•••*•• a a • * # • * a. • • • •••#♦♦• • JKfL • p ♦ •• ♦ •m M • • puščico« so naslednji: 1. Amdjelkovič Rade 460 krogov 2. Krašovec Nikolaj, 457 krogov 3. Filipovič Stipe 456 krogov 4. Grgasovič Josip 447 'krogov 5. Zucconi Aurelio 429 krogov 6. Kovačič Ivo 425 krogov 7. Aipath Igor 423 krogov 8. Cekada Marjo 391 krogov 9. Udovič Ivo 382 krogov 10. Ratak Franc 378 krogov Prvih pet plasiranih je prejelo diplome, zmagovalec pa še mi¬ niaturno »zlato puščico«. Zmago¬ valec bi moral prej'0ti še prehoda no »zlato puščico«, ki pa je naš strelski odbor nima. a a a • • 4 4 4 4 • O • a • • • a «a • • a < • > ••••a« . a • • • • < i a • a 0 a • a • a a • • a i a i 4 4 4 a • 4 « . . v • • a a »jr • • a • mr > • • a a # aaaa • • a ■ « ■ « • • a • * ♦ a • a a a • >••••• • • • • • *» a • • a ♦ • a • a V. v« a*. V a ♦ •• a a a • • • • > •.» w a >*•% • • »444 • 4 > • 4 4 • • > »4*44 > • • 4 • a • a • • • » • • • • • 4 4 4 4 Ekipa mladink, ki se bo na spomlad prvič borila za točke in plas Zimski odmor smo vsekakor do- rali na »zvezdništvo« in nedisc:- bro izkoristili, čeprav plana ni¬ smo v celoti realizirali. Največ pozornosti smo posvetili tehniki Pripominjamo, dla so obvladovanja kondiciji: [re¬ za vigravanje ekipe in studi ran j e plino ,l?i se je že ob tem skrom- nemd začetku vrinila vrste. Kljub tolikemu igralcev pa imamo tudi v tem oziru težave. Mislim namreč na zultati, doseženi na občinskem posameznih sisteanov ni bilo po- vratarje, ker občutimo V V • »4. junij« 1754 : 2246 kovati tekmovanju za »zlato puscico« slabi, to pa zaradi tega,, ker je bilo strelišče neprimerno. Tekmo¬ valci So zaradi mraza komaj držali puške v rokah. Seveda v takih pogojih ne moremo priča- rezul tatov, čeprav gojev. Razveseljivo je, da imamo dvaj¬ set približno enakovrednih igral¬ cev, kar je dokaz, da postaja ta igra med mladino vse bolj pri¬ ljubljena. dom Žiberna JLA precejšnjo praznino. Kneže vic imata vse možnosti, da se jeta v dobra čuvarja mreže, oba trenutno šele nika. Z ostalimi problemi se trenut- O prvi postavi zaenkrat ne mo- no ne mučimo, seveda če odšte¬ je bilo med njimi nekoliko odlič¬ nih tekmovalcev. Omeniti mora- remo govoriti, niti nimamo na- jemo vprašanje igrišča in garde- mo, da v celi naši občini nimamo mena sestavljati ekipo iz samih rob. Klub bo v kratkem prevzelo šport vsekakor še bolj razširil novo vodstvo in s tem se bo ta Predvsem mislim na bistriško drugega strelišča za zračno puško izbrancev. Mi gremo v sporna la¬ kot to v 'Barski Bistrici, vse osta- dansko tekmovanje brez preten¬ zij po prvem mestu in bomo za¬ to lahko na vsaki tekmi zaigrali le strelske družine pa imajo le provizorična strelišča na prostem. okolico. Naša želja pa je, da nam Na vseh omenjienih tekmova- brez nervoze in strahu. Težili bo- pri tem pomagajo vse družbene »Snežnik« 2275:00 njih z zračno puško je doseglo mo za tem, da bomo omogočili (in politične organizacije; pred* normo za značko »dober strelec« vsakemu, da pokaže, kaj se je vsem si pa vroče želimo pomoč: strelcev. I. Ob. SO naučil ter da (končno osvojimo nekaj taktičnih variant. To bo- gledalcev na tekmah. Janez Štrukelj X FEBRUAR m ŠT. Z Mnogi spomini iz preteklosti izginjajo z ljudmi. Prav pa je, da jih ohranimo, saj so za nove generacije zanimivi, mnogokrat tudi koristni. Tokrat bomo obudili spomin na staro obrt, ki je bila nekoč v vasi Zarečje. in okoliškimi kmetiii, ki so obisko¬ vali vasi v bližnji in dal'j ni okob¬ ilici ter odkupovali pepel od kmečkih gospodinj. Seveda je bi¬ la med zbiralci pepela konkuren¬ ca. Kdor je prišel v vas prej, je Bilo je pred več kot 80 leti, ko | več dobil, zate' so odhajali po po¬ slu še v nočnih urah. Na križišču z glavno ceste je vsak voznik po- svetil z žvepienko (to so bile re® žveplenke, lahko vnetljlive, ki so Pepela j pepela je neko podjetje iz Kočevja od¬ prlo v Zarečju obrtno delavnico, v kateri so pridelovali iz pepela takozvano pepeliko (kalijev kar¬ bonat), ki so jo rabile steklarne I ®e vžigale kar ob hlačah). Opa¬ ža izdelavo stekla, pa tudi maža- | zoval je, kam peljejo koiotečine predhodnika in zavil seveda v nasprotno smer. Najbolj cenjen je bil pepel iz Čičarije, kjer so kurili le z bukovimi drvmi. Na- vo milo so izdelovali iz nje. Kot delovodja je prišel tedaj iz Kočevja Stadler, stari oče seda¬ njega gospodarja. Kako so izdelo¬ vali pepeliko? V velikih čebrih so bukov pepel najprej namakali, potem pa vodo izparevali v ve¬ likih železnih kotlih, ki so držali do 7001, dokler ni ostal na dnu vadino so imeli odkupoval oi stal¬ ne nabavljalke pepela in so jih ob prihodu v vas pozivali: »Pepela, pepela, da bo Marič- (Stefana, Ivana itd.) vesela!-« sivkast prah pepelika. Sprav- Gospodinje tudi niso bile ljali so jo v vreče dn pošiljali v I od muh. V škafe so natresale pe- Trst. Pri delu je bilo treba paziti, ker je močna luži na tako poško¬ dovala obleko ali kožo. pel tako, da so ga sejale skozi pršite; talko rahlo nasutega pepela bilo seveda več in kanilo je Kotle so kurili s premogom, ki I Pa ,r krajcarjev več za sol dn pe¬ so ga kopali nedaleč od vasi. Pe- I bredel- pel, ki je ostal na dnu čebrov po- I Kakor pravijo, je ta delavnica tem, ko so raztopino pepelike od- I v ZareČjU delovala tja do prve lili, so prodajali za gnojilo. Kmet | svetovne vojne, je dobil lahko 3 koše pepela, toda en koš je moral odpeljati na nji¬ vo lastnika delavnice. In kako so zbirali pepel? Pod¬ jetje se je dogovorilo z vaškimi da bo Marička vesela Kmteijska zadruga »4. junij« ilirska Bistrica obvešča vse kmetovalce iz 3. proizvodnega okoliša, ki mislijo v letošnjem letu izkoristiti odlok o davčnih olajšavah v tem smislu, da bodo povečali svojo živinorejsko proizvodnjo, naj se čim pre¬ je, najikasneje pa do 20. aprila 1965 zglase v KZ »4. junij« v pisarni za kooperacijo. Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure bo* služba za kooperacijo pri KZ evidenti¬ rala in registrirala prijave vseh tistih, ki bodo skušali s po¬ večano živinorejsko proizvodnjo izkoristiti predpisane davčne ugodnosti. Kmetje pohitite s prijavami, da bo uprava za dohodke lahko upoštevala vaše prijave že pri drugi akon¬ taciji davka na kmet. zemljišča za leto 1965. Tretji proizvodni okoliš obsega katastrske občine: Ilirska Vrbica, Ja¬ blanica, Vrbovo, Topole, Soze, Malo Bukovico, Dobropolje, Zarečje, Harije, Veliko Bukovico, Rečico in Zarečico. Bistrica, Trnovo, Dolnji Zemon, Koseze, Jasen Iz pisarne KZ »4. junij« Ilirska Bistrica za gospodarstvo Skupščine občine II. Bistrica gozdarstvo je izdal v smislu člena Uredbe sečnji gozdnega drevja (Uradni list LRS št. 26/59) naslednji razpis: Lastniki, koristniki in upravitelji zasebnih gozdov lahko vložijo v roku od 1. aprila do 31. maja 1965 prošnjo oziroma priglasitev za sečnjo gozdnega drevja za leto 1966. Prošnje oziroma priglasitve za sečnjo se vlagajo na se¬ dežih gozdnih revirjev ali gozdnih obratov v H. Bistrici in Knežaku. Gozdni revirji in obrati bodo dali vlagateljem po¬ trebna pojasnila glede postopka priglasitve za sečnjo po ob¬ stoječih predpisih za kooperante in nekooperante. Gozdno gospodarstvo priporoča vsem lastnikom in korist¬ nikom zasebnih gozdov, ki nameracajo v letu izvršiti sečnjo, da v razpisanem roku vložijo prošnje ali priglasitve za sečnjo in s tem omogočijo pravočasno in strokovno izvedbo odkazovanja ter izpolnitev obveznosti do družbe. Gozdno gos; •:i:i Postojna novih naročnikov za april 1965 Valentam Fnamc, Bazoviška 9 ni ge, Grbec Mari ja, Bolniška 28, Ilirska Bistrica Ivan, Soze Piran, Valencie Leopold madison 1, Mrs. Muha Mary 3722 Budlid DE BI ASI 6 Rue Victor Hugo Pu- Berwyn I 11, Grilj Silvo, 64 Rue get Sur Argens Var Francija, de Reullg Pariš XII. XII. en France, Grl j' Jože, Topole 73, Ilirsika Bi¬ strica, Fatur Maks, Zagorje 21 p. Pivka, Dolenc Stana, Osnovna šo¬ la Ilirska Bistrica, Kaluža Ivana, 3608 Imdependence RD Cleveland Ohio U.S.A., Grilji Drago 9 Blax- land st. Maitraville Sydney Av- sitralija, Delile Marica Vedove 112 Baild sit. Calramatta N.S.W. Syd- ney Avstralija, Muha Premk 2117 Elmwood ave Berwyn I 11, U. S. A., John Kovačič 18.100 Waterioo RD Cleveland Ohio U.S.A., Bri- gamti Giusepina Corso Vercelli 66 Novama Italija, Volk Tončka 105 Caucond ov. TorOnito ont Canadia, Dragi Hugo! Uredniški odbor Je ugo¬ tovil, da slaviš (začasno od¬ soten) te dni svoj rojstni dan. Usoda, ki Ti je prav gotovo že ob rojstvu name¬ nila članstvo v uredniškem odboru »Snežnika«, naj tu¬ di v če varno vodi Tomšič Danica 16 A. Connor st. Guiidford Sydney N.S.W. Av¬ stralija, Sedmak Ivan, VP 2469/D Brčko, Safti ch Maria James Citdj Pa US. A., Ferjančič Lea Ul. Span- čiča 1 Pula, Matko Jože, VP 8476/10 Mostar, Malečkar Ana, Ostrožno brdo 9 p. Prem, Grilj Tvoj čolnič življenja in ga čimpreje pripelje v Snežni- kovo pristanišče. To so poleg standardnih želja še naše posebne želje! Uredniški od •115 PREKLIC Jože, SiroOi 79 p. Veškgva, Rije- ka, Gemii'1 Rasperger 18730 Mere- Vrh Franc iiz Topolca 13 pre- dith Euciiid 19 Ohio U.S.A., Tre- klicu jem vse žaljive besede, iki bec An ton, Osa rožno brdo 1, p. sem jih Izrekel tovarišici Maslo Prem, Vollk Milan, Drenova br. 5, . . . . _. . . .. Rijeha. Bemigar Jožef, Itaiiensk 1Z IllI1sfce Bastnce, Vojkov koloni box 19, Goteborg N, Sve- drevored 8 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. (Nadaljevanje iz 13. strani) piši so v tem oziru zelo strogi in klub ne bi hotel imeti nespora¬ zumov z vodstvom tekmovanja. Za vse ljubitelje košarke pa navajamo še okvirni koledar vseh tekem na domačem in na tujih igriščih: 4. 4. Paritzan : Lesonit 29. 8.1965 (povratne tekme) 11. 4. Lesonit : Zadar 5. 9. 18. 4. Rabotndčki : Lesonit 12. 9. 22. 4. Lesonit : Olimpija 16. 9. 25. 4. C. Zvezda : Lesonit 19. 9. 2. 5. Lokomotiva : Lesonit 26. 9. 20. 6. Lesonit : Radnički 3. 10. 27. 6. Železničar : Lesonit 7. 10 4. 7. Lesonit : Slovan 10. 10. 11. 7, Beograd : Lesonit 17. 10 18. 7. Lesonit : Spilit 24. 10. PRI ZDRAVSTVENEM PREGLEDU Zdravnik učencu iz I. razreda: »Ali ni pri vas v vasi nič vod®?« »Ne, je zamrznila.« Z brucovanja ilirsko bistriški h študentov Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat me¬ sečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL II. Bistrica - urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik J. Keuc, člani uredništva: F. Munih, M. Lav¬ renčič, F. Fatur, T. Guštinčič, I. Šu¬ štar, H. Debevec in M. Princ. Tehnični urednik: J. Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočevje. Letna naročnina za tuzemstvo 240 din, za inozemstvo 1,5 $ ali 800 din. Tek. rač. pri NB v II. Bistrici številka 602-141-608-96. Rokopisov in risb ne vračamo. Naklada 4.000 izvodov. 16 APRIL ST. 4 Kaj je povejdou Bezačov Frane? ROJSTVA POROKE SMRTI ROJSTVA POROKE SMRTI ROJSTVA Frol Mateja, Jelšane 33, Malje- vac Dušan, Jelšane 60, Delost He¬ lena, Koritnice 66, Poklar Robert. Podgraije 67, Nemec Jožica, II. Bi¬ strica, Bazoviška 27, Vrh Suzana, Dolnji Zemon 21, Gombač An¬ drej, Harije 50, Rojc Marjanca, Jasen 39, Rutar Bojan, Vrbovo 57, Ličan Romeo, Vrbovo 66. POROKE Urh Alojz, delavec iz H. Bi¬ strice, Tomšičeva 1 in Koprivnik močni ca Angela, gospodinjska iz II. Bistrice, Vilharjeva 2, Pec- man Albert, mizar iz Frelož 5 in Valenčič Marija, delavka iz Pre¬ ma 70, Prosen Franc, delavec iz Zabič 11 in Vihtel j Nevi ja, delav¬ ka iz Podigraj 9, Šestan Jože, de- Iskreno 1 se zahvaljujemo vsem, larvec iz Kuteževega 23 in Baša ki so spremljali našega dragega Marija, gospodinja iz Kuteževega ZAHVALA moža, očeta in starega očeta ANTONA BASA iz Ilirske Bistrice, Bazoviška 29 na njegovi poslednji žalostni poti in mu poklonili vence ali cvetje in nam izrazili sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo za iskreno sočustvovanje sosedom, prijateljem in' znancem. Posebno zahvalo smo dolžni Društvu upo- 15, Valenčič Ivan, šofer iz Mo¬ dreja pri Tolminu in Škrlj Olga. gospodinja iz Dolnjega Zemana 65, Ujčič Jože, delavec iz Velike¬ ga brda 14 in Cul ja Vida, dinja iz Velikega Brda 11, Ličan Emil, delavec iz Podigraj 63 in Faragona Marija-Luisa, učiteljica iz II. Bistrice, Rozmanova 11. k oj en cev iz Ilirske Bi Nartaprej se muorem potuožet, stuopi, krči na vos glas: »Pesti nce, Zdravstvenemu domu in dr. Ju- rekoviču za njegovo posebno skrb pri lajšanju bolečin pokojlniku. Vsem skupaj še enkrat iskre¬ na hvala! Žalujoča žena, hčerke, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo SMRTI Bubnič Ana, gospodinja iz Sta¬ roda 14, stara 91 let, Baša Anton, upokojenec iz H. Bistrice, Bazo¬ viška 29, star 81 let, Sluga Mari¬ ja, druž. upokojenka iz Sabonj 27, de mi doma nej vječ obstanka. me posat!« To tej po nevado nej bi Pomislte, dvajsti lejt sem preživu »u d žogi b kritičneh situacij-« uvje- u mirnem zakoni z muo j o žjeno, li tudi ne pluočneki pred trgovino zdej pa grozi, de se buo vse po- MODA. Če se imajo tom srječa/t drlu ku hiša s kart. »Ti nej si ze- dva državljana, kdu se buo ■neč, ti si šljeva, nesposuobnež, umoknu? Kodr so tu dva prpad- kreatura, šjema...« Toku muo- neka vuojske, bi šlu holt po šar- rem poslušat iz dnjeva u dan od žah. Ma koku bi blu, če se srje- muoje Katre. In kaj je krivu vsa čajo dva direktorja? Zeklučnega ki so spremlijali našega dragega ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, stara 72 let, Logar Jože, upokoje- nec iz Vrbova 61, star 87 let, Le¬ sar Alojlz, duhovnik iz Prema 84. star 74 let, Udovič Jože, mizar iz Jelšan 29, star 80 let, Iskra An¬ ton, Novokračine 13, star 71 let, Rutar Ivana, gospodinja iz Fab- cev 2, stara 73 let, Stupar Anton, kmet iz Račič 44, star 91 let. ti katastrofi? Monarhija! Ja, mo¬ narhija. Toku sem zeključu po »vsestranski analizi problema-«, kukr se zdej rječe premišljevanji pr firkelci pouprečnega isterskega vina. »Mica ima REXA (rex- kralj), Johana ima Rexa, Štjefa ga buo dobila jutri, glih toku Froncka, samu jest reva, kaj računa ne nuosi nobjeden s sabo, de bi se lohku ugotovilu, kdu ima v ječ j o zgubo in de se muore umoknet. Če pa bi u v jeli prakso ku u Sptiiti, bi holt posou tisti, ki teprvi zeltrči. Sej koder se delijo investicije, so direktorji navajeni kričajt: »Pesti me posat!« sina, očeta, brata in strica JOŽETA BAŠA na njegovi poslednji žalostni poiti na Žale in mu poklonili vence ali cvetje Stovanje. nam izrazili soču larje po 750 dinarju, kanadske po . borcev 600, nejste pa poznali kragujev- škeh po sedemnajst taužent. Ej, tom duoii u Kragujevci so vom buom brez Rexa? Potlej pa vej de juok, tisti žjenski juok, ki zevolj njega muoški zgebejvamo lasje ne glavi. Pa sem ji djau (puoilej ku sem s previdnosti zje- pru uokna): »Kaj čješ z rexi u tiči od istrejle. Šje prejden so današnji družbeni prereditvi? Ze zmrzenle cejine, so podražili auto- vuljo buožjo, šje duobru de nos mobile ze 170.000 dinarju ai pa za nej nobjeden čeu. Tu je žje dav- 10 (desjet) dolarju. Tu se pravi z nu u stari šari, Katra, čos grje drugo bese jdo, de uoni prodajajo n e prej!-« Kum e j sem si ze silo ob- našem drža vi jamam doliar po se- risou pu litra kofjeta in zuoca, ki demnajst taužent dinarju. Tu nej mi ga je bla Katra trejščla u gla- kej ze rječt, če natanku prešte- vo, sem zvejdu od nje, de so REXI s u perm at ©matični pralni Posebej' se zahvaljujemo za iz- Dozdej ste poznali ameriške do- kaiziasno sočustvovanje Združenju Vič-Rudnik, Tajništvu za notranje zadeve Ljubljana, kolek¬ tivu hotela »Lev«, tovarišem iz Ilirske Bistrice, Iga in Škofje Lo- ike, godbi na pihala Ljudske mi¬ lice, vokalnemu kvintetu ter ix>- ZA MESEC APRIL 1965 1. aprila zahodinonemški zabavni film: POSLEDNJA PRIČA jugoslov. V V film: ZATON 4. aprila ameriški W kriminalni 3. 5. KAJ SE JE ZGODILO Z BOBY JANE la italijanski barvni CS varišem za občutehe poslovilne zgodovinski film besede otb ‘krsti in odprtem grobu NORMANI dinamo cejlo rejč. Lohku me buo- ste uprašali, kaj mjenii mar ti 1 j ana, Trst. našega dragega pokojnika. Žalujoča mama, sin Ljubo, brata, sestre, nečaki, ostali sorodniki in prijatelji. Topole, Ilirska Bistrica, Ljub- 7. aprila ameriški zabavni film PRIVAJANJE N^ SKO ŽIVLJENJE ZAKON struoji, ki de se j eh dobi s Trsta kragujevski dolarji po 17 taužent, ze smejšno ^cejno 200 j ur ju, če sej ne mislem kupet automobiia. imaš tom koko bližno žlahto. »M a, Sevejde nje, zetu ki muo j mejseč- Katra, midva nej mamo tom žive ,ni penzjon znjese natanku an do- ob izgubi ZAHVALA duše. kuozu plejšasti! Koku pa ga je Janez, ki ima u Amjerki anga ja- dobila Johana, ki nejma tom ku ku bogatga strica, je lani od tega dragega moža, »Muči, perkazen, lar. Ma nje samu tu! Muo j prjatu očeta, starega očeta in tasta ANTONA VRHA birmanskega buotra, pa šje ta je urnem pred desjetmi lej ti?« Ne tu nej sem vej du kej odgovuoret, ki sem z mistiko žje daunu pre- kinu zvjezo. Zepestu sem zakon- sku bojišče s popuino kapitulacijo in šou žalej vat pod ciprese, ki j eh za take prim j ere Čindler zmjeram vječ sadi po našem mejsti. u pismi duobu an dolar. Anmi drugmi prjaitli, ki je glih teu jet u se najtopleje zahvaljujemo vsem, Trst, je Janez pruodou ta doliar ki so sočustvovali z nami in nam ze taužent dinarju, pa so ga hma- izrazili sožalje; zahvaljujemo se li našli iin zeprli. Šternajst dni kolektivu KZ ‘II. Bistrica in so Janezi u pržuoni dopovedej- Koper za darovane vence in vsem vali, de se dolarji kupevajo * in ostalim za poklon j eno cvetje. prodajajo^ na banki po 750 dinar- Toplo se zahvaljujemo za vso 10.—11. aprila španski barvni glasbeni film: j MOJ POSLEDNJI TANGO (film iz serije Prodajalka vijolic) 12.—13. aprila španski barvni pu¬ stolovski film: KRVAVI KAPITAN 14. aprila češki pravljični film: ZLATA PRAPROT 15. aprila francoski ljubavni film: JULES IN JIM 17.—18. aprila angleški barvni CS zabavni film: VESELI KLUB MLADIH 21. aprila poljski borbeni film (o 'krivici in nasilju): SAMSON 22. aprila ameriški film (v glavni ju. Janeza je zučilu, ma usegiih pomoč v bolezni zdravnikom in vlogi Greta Garbo) ANA KARENINA De so pluočneki ana koristna in mi je te dini djau, de buodo naj- osebju Splošne bolnice Ankaran n ep rej dna ustanova, buo potrdu brž u 'kratkem zeprli tudi tisto in Izola, sosedom in sorodnikom 24.—25. ameriški W borb. film vsak občan. Vender bi u zvjezi s tovarno, ku jem tu želijo usi Ju¬ to problematiko (de se izrazom goslovami, ki tom kupevajo auto- soduobnu) povejdou tulelje: U mobile, ;prou posjebnu pa tisti Spliti al.ki imajo ano tako uozko penzjoinisti, ki dobejvajo ain kra- gaso, de se ne muore jo srječat gujevski dolar na mej s ec. dva človejka In žje vječ stu leji stara navada je, de usaik, ki vanjo Voš Frane za vsestransko pomoč in vsem, ki so pokojnika v tako velikem šte¬ vilu spremili na njegovi zadinji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči družini Vrh in Cvetkovič BILO JIH JE SEDEM 28. aprila sovjetski barvni CS za¬ bavni film,: POT V ARENO 29. aprila češki CS fantastični film IKARIA