JUTRA
Telefon:
Uredit. 440 Uprava 455
Marttfonitl
Poštnina plačana v potovfnf
Cena 1 Din
Leto tl. (IX.), štev. 65
Maribor, torek 20. marca 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valia mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. A
%' Kpllina prižela razpravo o finančnem zakonu
VIHARNA SEJA SKUPŠČINE. - ZARADA« NA ŠKODO GLADUJOČIHPO KRAJIN. - RAZKAČENI MINISTER.
BEOGRAD, 20. marca. Današnja j eventualni krivci kaznujejo. Med go-seja skupščine je bila zopet silno vi- vorom Pavla Radiča je. prišlo do silno ostrega spopada med ministrom Čedo Radovičem in Stjepanom Ra-
barua. V razpravo je prišel najprej 'nujni predlog Kmečko-demokratske
koalicije- da naj se izvoli anketa, ki j dičem. Ko je potem minister Radovič
naj preišče zlorabe pri nakupu žita za gladujoče pokrajine. Vladni večini je bilo to silno neprijetno in se je zlasti minister socijalne politike Če-da Radovič zapletel v tako ostro prerekanje s Stjepanom Radičem, v katero so se vmešavali potem še drugi poslanci, da je moral predsednik sejo prekiniti.
Soja je pričela ob 10. dopoldne in
še odklonil anketo, je Radič zaklical: »Potem je minister Radovič ravno tak lopov!« Sledili so silno viharni prizori. Minister Radovič je skočil ves razkačen pokonci in se bližal
Liubllanskl tabor — nov
mejnik
VTISI Z MOGOČNE NEDELJSKE NAPREDNE MANIFESTACIJE V LJUB*
L J ANI,
Maribor, 20. marca.
Ljubljana je videla že velike dni, doživela pa je tudi že ponovno velika razočaranja. Zato se je pač dobro zavedala, kaj pomeni nedeljski mogočni tabor. Pozdravila ga je kot nekak mejnik v razvoju domače notranje politike in sprejela zato glasnike in tribune nove dobe s pravim entuzijazmom. Strah, razbur-
vseh govornikov. Ljudstvo v prečanskih pokrajinah države ljubi hrvatski narod v Srbiji, odklanja pa hegemonijo beograjske cincarske čaršije, pod katero se-je tako razpasla korupcija in ki je vir vsega zla in nereda v upravi. V naši državi ne sme iti več za osebe in stranke. Izpremeniti se mora do temelja dosedanji sistem. To je vrhovno načelo političnega pokreta, ki ga je zanesla med narod kmečko-demokratska koalicija.
In to gibanje prodira med narod z na-
jenje in vznemirjenje v reakcijonarnih
Radiču. V splošnem hrupu in prepiru!vrstah *e še bo!i Prepričal, da je na med vladno opozicijo in večino je:Pravi Poti- P^usodne so bile posledice končno predsednik, da pomiri duho- razcepljenosti v naprednih vrstah, pre- i ravnost elementarno silo kakor povo-
težka razočaranja.	jdenj. V Sloveniji je našlo pripravljena
Nedvomno po prevratu še noben stran j tla. Tisoči in tisoči meščanov in krne-
ve, prekinil sejo.
Po zopetni otvoritvi
se je posl/
za
karski zbor v Ljubljani ni bil tako im-
tov so frenetično pozdravljali nov politični evangelij, ki edini more prinesti resnično konsolidacijo, narodu pa povrniti vero in zaupanje v državo, o kateri
ie predsednik uvodoma sporočil, da i Voja Lazič toplo zavzemal
'je predložil finančni minister razne! predlog KOK. Nagiašal je pri tem, da P°z^nten kamr ne. ejs i na a oru. — iznremembe k finančnemu zakonu. \ jc sedanji režim dovedel že tako da- 'cba se a^.sl^r,na+ V1S ®v0,e
Nato je izjavil, da je bivši minister j leč, da so postalo celo nekdaj najbo- moči’ ven ar pa ]e JU emu 1S 0 0	...	.	. , .. „
,	. * l „	,	......	,	,	..	-	j -	-	nemogla napram gibanju, ki se pojavlja so sanjah sto-m stoletja ze njegovi pra
pravde, dr. Dušan S u b o t i c, ki je gatejse pokrajine nase države ze pa- .	,
1	’	.	'... J	!iz naroda samega in sili z elementarno
sivne. Zaključno besedo je unel mini-; ..	_ u ' « *	,, ,
.. ,	a	a	-n r 1 silo na dan. Pobratinstvo dveh najpopu-
ster socialne politike. Ceda R a J«-,— '	tritanov	v pre5anskih
v i c, ki je predlo* za izvolitev anke- • pokrajlnA Svet02arja PrMftvK. in te odklonil, kar ,o odobrila tudi vlad- Lljmm ^ „ sla poprej stremela
na VPCIIIH	I
_	,	'	„	.	1	sicer	za	istimi cilji, a hodila vsak svoja
Opoldne je pričela nato razprava
bil imenovan za predsednika kasacij-skega sodišča, odložil poslanski mandat in pride mesto njega v skupščino dr. Ernest N a g y.
Predlog KDK je utemeljeval poslanec Pavle R a d i č, ki jc v obširnem govoru žigosal postopanje vlade. Opozarjal jc na to, da se je že preje, predno je vlada pričela akcijo, govorilo v gotovih krogih o razdelitvi »zarade«, ki se bo dala zaslužiti pri nakupu žita za gledajoče pokrajine. Te vesti so dobile sedaj tako konkretno obliko, da je nemogoče iti preko njih in je v interesu ugleda države potrebno, da se preišče in ugotovi, koliko je na vesteh resnice in
,	_	pota,. je našlo ne samo med Hrvati in
o finančnem zakonu. Po dosedanji Srb- ampak tud- -e y S]oveniji tako
definitivni redakciji znašajo celokupni dohodki 11.759,439.672 Din, izdatki pa 11.580,119.082 Din, tako da osta ne prebitek 179,320.588 Din.
mogočen odmev, da lahko mirno zremo v bodočnost. Napredne vrste so zopet disciplinirane in združene, njihov elan in moralna sila nepremagljiva. Pripravljene
dedi.
18. marce 1928 pa ima za Ljubljano samo še prav poseben pomen. Prvič po prevratu so nastopili združeno zopet vsi, ki so po letih težkih razočaranj u-videli, da more uspešen boj proti reakciji voditi le krepka, združena napredna fronta. In to je vsekakor največji uspeh nedeljskega ljubljanskega tabora.
Uelifce demonstracije na 5edmograškem
iSlJKARSET, 20. marca. V nedeljo so se vršile po vsej Sedmograški velike demonstracije proti novemu zakonu o ureditvi razmerja med posameznimi cerkvami in državo, s katerim je odvzeto pravoslavni cerkvi dosedanje privilegirano stališče. Po vseh večjih mestih ie prišlo do incidentov med orožniki in demonstranti, ki so jih vodili pravoslavni svečeniki. V Maroš Sigetu je mno žica pod vodstvom duhovnikov napadla orožnike, ki so hoteli preprečiti demonstracije. Orožniki so bili končno prisiljeni, da so posegli po orožju in navalili na množico. Pri tem je bilo 15 oseb ranjenih in je 5 od njih že podleglo poškodbam, V znak protesta proti nasilnemu postopanju orožnikov in novemu zakonu so grško-katoliški duhovniki sklenili, da ustavijo maševanje.
V debato je prvi posegel posl. dr.; s0> ja se vsak ^as pomerijo z nasprot K r	a	j	a	č,	ki	je	ostro	kritiziral	po-	n;k0m.
samezne	člene	finančnega	zakona	in	jn Ljubljana, ki	je	zopet	postala žari-
stavil razne izpreminjevalne pred- gče naprednosti in demokracije v Slo-loge.	veniji, ni osamljena v tem gibanju. Mo-
gočne zaveznike ima na svoji strani, katerih zastopniki	so	v .velikem številu
pohiteli v nedeljo	v	njeno	sredo, da jo
utrdijo v težkem boju, sami pa so se mogli obenem prepričati, da imajo v ljudstvu neomajno zaupanje. Neizbrisni ostanejo slehernemu udeležencu vtisi z nedeljskega manifest, tabora na Taboru, zadivljeni in direktno presenečeni so bili tudi navzoči številni poslanci Kme-
snemale in v kratkem času je že večina avstralskih duhovnikov začela oprav ljati svoje dušeskrbne posle z letali. Na švedskem se pa letal že dalje časa poslužujejo za bolniški transport v bolnišnice, sedaj so pa dobila letala od države tudi okrajne babice. S tem je moderna tehnika rešila veliko in težko vprašanje v doželi, kjer so v dolgi zimski dobi zlasti posamezni otoki popolnoma od- 1 čko-demokratske koulicije iz vseh porezani od sveta. Radi pomanjkanja zve- krajin naše države. Z radostjo in pono-ze jc poprej največ trpel otok- Salthol I son) s0 sp 0(jzjvali klicom naroda, zbra-rnen sedaj ie pa še pravočasno prispela !	,	,	,
„a tk otok bahlco, Ja pomasa pri posel,- |ne£a «• telovadi Mu, do£.m so glavni no težkem porodu v rodbini nekega bo- govorniki poročali v natrpano polni ve-gatega posestnika. Starši so dali srečno j liki dvorani Tabora, kjer so jih obsipali rojeni hčerki ime Propella, babico in pi- s cvetjem in jim vzklikali brez konca in
Letalo u službi bušeskrbstua in porodništua
V Avstraliji obiskujejo duhovniki raznih cerkva z letali svoje vernike. Prvi si ie nabavil letalo presbiterijanski duhovnik Daniels, ki ima svojo cerkveno °bČino na daleč raztegnjeno po gozdovih novega južnega Walesa. Druge obsežne Cerkvene občine so ta primer takoj po-
lota so pa naprosili, da sta ostala pri krstu za botra.
Carusova zapuščina.
PARIZ, 16. marca. Po poročilih iz Ci-kaga je zaključeno večletno postopanje o zapuščini velikega tenorista rnrica Carusa. Sodišče je izdalo sklep, po katerem prejme vso zapuščino v znesku 750.000 dolarjev Carusova osemletna fiččrklča Gloria.
fpominjalte teCMD
kraja. Še prav posebnih ovacij pa sta bila poleg Pribičeviča in Radiča ter domačih voditeljev deležna neustrašeni mladi poslanec dr. Sava Kosanovič iz modruško-reške županije, ki si je s svojim nastopom proti zločinstvom v Glav-njači pridobil pravo popularnost, ter poslanec Pavle Matica, hrvatski katoliški župnik, ki je pogumno pokazal vsem svečenikom pot, po kateri bi morali hoditi, ako jim je blagor in dobrobit naroda v resnici pri srcu.
Notranja svoboda, red, zakonitost, poštenje in enakomavnost so bili refreni
Žiuali proti strojem
Znano je, da so v Ameriki nedavno orli ugonobili letalo in letalce. Podobnih letalskih nesreč je bilo pa že več in so letalci zlasti nad visokimi ameriškimi gorami imeli že večkrat hude boje z velikimi ptiči, ki se zaganjajo v letala, kakor v nekake svoje nasprotnike in tekmece v kraljestvu višine. Kakor v zraku, tako so živali tudi v vodi in na kopnem že večkrat napadli razne stroje. Tako je nedavno v Atlantskem oceanu orjaški kit hudo ogrožal neko ladjo. Posebno čudna avtomobilska nesreča se je pripetila nekemu tovarnarju iz Berlina. Ko se je ponoči vozil skozi gozd, se je zakadil v avtomobil velik jelen, ki je s svojimi močnimi rogovi aparat tako poškodoval, da je avtomobil odskočil v stran in se prevrgel. Ob sunku je bil jelen ubit, avtomobilisti pa ranjeni. Na železniški progi, ki vodi iz Bombaya v Indiji, je pa čreda slonov povzročila precejšnjo železniško nesrečo. Najmočnejši slon-vodnik se je zadel ob lokomotivo, ko je čreda dirjala preko proge in lokomotiva je krenila s tira, ko je v istem času navalilo na njo še par orjaških živali. Prevrnjeno lokomotivo so razjarjeni sloni na vso moč obdelovali s svojimi orjaškimi nogami in rilci. Razbiti je sicer niso mogli, pač pa so jo izdatno poškodovali.
Sumljiva prodaja.
Po Celju je prodajal neki mlajši moški, vlite palice iz cina. Cena cinu je 100 Din za kg, on pa je dajal kg za 35 Din. Najbrž je soudeleženec tatvine v mariborskih železniških delavnicah. —
SUan
< __________
Problem naiih izseljencev
Marituifski m dnevni drobiš
Radi stalnega slabšanja gospodarskih prilik se tudi iz naše mariborske oblasti vedno bolj množi izseljevanje. Ljudje skušajo iskati na vse strani poti do bolj šega življenja. Odhajajo v zadnjem času zlasti tudi v Avstralijo, ker so že tudi iz Kanade pričele prihajati vesti, da so tudi tam pogoji vedno slabši. Izseljeniške agencije delajo s polno paro in izvabljajo nepoučenim in lahkovernim ljudem denar. Godijo se slučaji, da izseljenec zastavi za 5000 Din, ki mu jih posodi agent za potovanje v tuji svet, svojo hišo in imetje z obvezo, da bo tekom leta dni vrnil 12.000 Din. Govori se v pogodbah, na podlagi katerih se tak dolg .vsako naslednje leto podvoji.
In vse to ljudstvo pojde po ogromni večini v — neznano. Ko so Zedinjene države omejile vseljevanje, se je tok izseljencev obrnil v Argentinijo. Ko je tudi ta omejila doseljevanje samo na kme-tdvalce, se je obrnil tok v Čile, Bolivijo, Avstralijo, Kanado. Pa tudi Kanada je v zadnjem času že zabranila doseljevanje Dalmatincem, Črnogorcem in južnim Srbijancem.
Iz vseh krajev pa, koderkoli imamo naše izseljence, prihajajo obupna pisma, katerih refren je običajno:
»Hudo je doma, strašno je tu. Tovarne se zapirajo, polovica delavcev je brez posla. Avstralci mrze in napadajo tujce, češ da jim odvzemajo kruh. Ljudje si nalašč sekajo prste na rokah ali nogah, si trujejo oči, si kvarijo razne ude, samo da dobijo od zavarovalnic odškodnino, da plačajo dolgove in se vrnejo v domovino — brez prstov, brez vida, brez denarja. V Zedinjenih državah so sena-
REPERTOAR:
.Torek, 20. marca ob 20. uri »Žena vrag«. Izven. Gostovanje dunajskega Fiurg-teatra.
Sreda, 21. marca. Zaprto.
'Četrtek, 22. marca ob 20. uri »Dva bregova« ab. D. Kuponi.
Petek, 23. marca. Zaprto.
Sobota, 24. marca ob 20. uri »Orlov«.
ab. C. Kuponi.
Nedelja, 25. marca ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. — Ob 20. uri »Urh grof celjski«. Prvič. Izven.
Parmov »Urh grof celjski« na mar!, borskem odru. V nedeljo, 25. marca se Vprizori po dolgem prestanku zopet najlepša Parmova opera, »Urh, grof celjski«. Prva vprizoritev bo izven abon-mana, ker je polovica dohodka predstave določena za osnovno glavnico fondu za vpostavitev Parmovega spomenika v gledališču. Ta zares lepa opera bo letos v jako dobri zasedbi brezdvom.no zelo ugajala.
Važno za perutninarje.
iVsi perutninarji se opozarjajo, da je v vsakem pogledu najprimernejši čas za valjenje mesec marec in april. Zato naj se v teh mesecih vsaka razpoložljiva dobra koklja izrabi. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega eksporta tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino belokožnato robo, za kar zopet štajerska najbolje odgovarja, medtem ko velja roba z rumenimi nogami in rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manjvredna. Radi pomanjkanja kreditov in pa vsled redukcije strokovnega osob-ja za letos žal ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnih jajc. Interesenti oa se opozarjajo na sledeče okoliše, kjer dobijo dobra valilna jajca štajerske pasme in to: Maribor, Razvanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, Št. Jurij ob j. ž. in Celje. Natančne naslove lahko vsak zanimanec izve pri najbližjem sres-kem živinorejskem referentu. Oni perutninarji, ki hočejo jajca iz rejskih središč, se opozarjajo, da so take* postaje z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le še v okolici Maribor. Naslove lahko.vsakdo izve tpri kmetijskem oddelku velikega župana. —
Velika kavarna.
1 sredo 21. tm. elitni koncert z veli-iim umetniškim sporedom v Veliki kavarni. —	616
ši izseljenci v teh strašnih razmerah vrgli komunizmu v naročje.
Iz tega kratkega opisa je jasno razvidno dvoje: da so naši ljudje o razmerah v tujih zemljah veliko premalo poučeni in da se naše merodajne oblasti veliko premalo ali pa sploh nič brigajo za izseljeniški problem Jugoslavije. Glede prvega leži krivda zlasti na naših poslaniških in konzularnih zastopstvih v inozemstvu, ki sploh ne obveščajo pristojnih oblasti v domovini o položaju v dotičnih državah. Zdi se skoro, da obstoja izseljeniški problem pri nas samo za razne agenture in oderuhe. Izseljeniški odsek in komisarijat v Zagrebu pa se doslej nista izkazala, da bi bila kos svoji veliki nalogi. Tudi javnosti in političnih strank se doslej ni moglo za to vprašanje zadostno zainteresirati. Saj je dovolj značilno, kar je bilo ravno te dni iznešeno v skupščini, da je mogla neka domača banka ob sodelovanju naj višjih funkcijonarjev države oropati naše izseljence za okrog 100 milijonov Din. In še se je dobila vladna večina radikalov, davidovičevcev, muslimanov in klerikalcev, ki je odklonila predlog, da bi se krivci tega zločina nad našimi izseljenci pozvali na odgovornost.
Žalostno je, da smo še vedno zemlja izseljencev in stremeti bi moral za tem, da postanemo zemlja, v kateri ne bo nihče občutil potrebe in poželjenja po tujem svetu. Dokler pa razmere silijo naše ljudi v tujino, je krvava dolžnost kr-milarjev države, vseh naših političnih strank in vse javnosti, da se interesirajo za naš izseljeniški problem in da. se u-soda naših izseljencev čimbolj omili.
Odbor Jadranske straže
je prejel pravilnik sekcije »Pomladka Jadranske straže« ter ukrenil vse, da se začnejo čimprej ustanavljati pomladki po srednjih in osnovnih šolah. Veliko županstvo se je zaprosilo za potrebna navodila šolskim nadzornikom, ta teden se bo pa odbor JS posvetoval z zastopniki profesorskega odnosno učiteljskega zbora ter določil dan, kraj in program po-mladkove ustanovitve. Za srednje šole bo ustanovitev najbrž 1. aprila v nedeljo, za osnovne šole pa prihodnji dan. Po nagovoru odborovega člana bo nastopalo dijaštvo. Pobirala se bo malenkosfha vstopnina. Pozneje se bodo ustanavljali pomladki po šolah izven Maribora. Odbor bo dajal na razpolago film »Jugoslavija« in ročne kino-aparate. —
Popusti na ladjah za Jadransko stražo.
»Dubrovačka parobrodska plovidba A. D.«, Dubrovnik daje članom Jadranske straže sledeče popuste na svojih ladjah: Posameznikom za I. razred 50%, za II. razred 40%, v III. razredu je pa popust le tedaj, če potuje skupno najmanj 10 članov. Za skupine od 10 in več članov je v II. in III. razredu 50% popusta. Za prvi razred ni popusta. Dijaške eskurzi-je pomladkov pa imajo v I. in II. r. 60%, v III. razredu pa 50% popust. Popusti se priznajo le na legitimacije. —
Sadjarsko predavanje v Ljutomeru.
Sadjarsko predavanje, katero je imel sreski ekonom gosp. Štampar v nedeljo 18. t. m. se je sijajno obneslo. Udeležilo se je enodnevnega tečaja nad 100 oseb, zlasti je bila udeležba od strani mladine velikanska. Prav tako! Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe. Obravnavalo se je snaženje, obrezovanje, sajenje dreves, teoretično in praktično ter zatiranje škodljivcev. Prihodnjo nedeljo, 25. t. m. pa bo vrtnarsko predavanje, katero bo imel strokovni učitelj g. Vardjan iz Št. Jurija ob južni železnici. Pridite, zlasti gospodinje in dekleta, ker boste /narsikaj koristnega slišale. Začetek ob 9. predpoldne v dekliški šoli. —
Mala Nedelja.
V	nedeljo, 25. marca,- ob 3.30 pop. se v Društvenem domu ponovi spominska proslava v svetovni vojni padlih vojakov. Na sporedu so pevske točke in vprizoritev dramske slike iz svetovne vojne »Orkan«. Prvi del: Mobilizacija
1.	1914. II. Sredi viharja. III. V deželi mrtvih (na fronti). Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. —-
Iueri z Tožefouega sejma
Takozvano »jožefečkanje« v Studencih, ki ima simboličen pomen, da se mladi ljudje le narahlo med seboj s kuhalnicami dotikajo (v znak, da žele v zakon dobro gospodinjo oz. gospodarja) se je tudi letos izcimilo v pravcato odurno bitko, tako, da je splošna nevolja prevladovala običajno žegnansko veselja. Mnogi so zapretili s peticijami na oblast, da se ta razvada v bodoče odločn prepove.
Kljub celodnevnemu mrazu Šjefzmrzoval v ledenem ozračju tudi — neli-sla-doledar...
*
Trgovska konjunktura je bila pri'*č o slaba, le revni prodajalci kuhalnic so de loma prišli na svoj račun. Ostali kramarji pa so se že okrog 5. ure popoldne odpravljali domov. Edino gostilne so prišle na svoj račun.
*
Najbolj pa ga je »pihnil« mestni r/to-bus-promet. Avtobusi so vozili v Črto-mirovo ulico, kjer je od pamtiveka najhujši naval občinstva. Pričakovana posledica ni izostala in policija je imela uprav Sisifovo delo, da vzdržuje red, a avtobusi so se vsled gnječe nakopičili z ene ali druge strani, ker niso mogli naprej. Ako bi se odredilo, da krenejo avtobusi n. pr. skozi Rajčevo ulico, ki je dovolj široka ter provizorno postajali pred koroškim kolodvorom in se tudi tam križali, bi delo šlo hitreje izpod rok. Le skrajni opreznosti cel dan gladujočih šoferjev in kontrolorjev ter policije se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka večja nesreča.
Sprejem v podoficirsko šolo v Zagrebu.
Komanda IV. podoficirske šole »Kraljice Marije« v Zagrebu sprejema s 1. majem mladeniče kot gojence v podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so razvidni iz konkurza, ki je interesentom na vpogled pri mariborskem mestnem vojaškem uradu,. Slomškov trg 5 I, med uradnimi urami. —
Predavanje prof. Martela.
V soboto je nudil mariborski francoski krožek prijateljem francoskega jezika priliko, da slišijo odličnega francoskega govornika. Predaval je profesor g. R. Martel iz Ljubljane o francoski revoluciji. Lepo predavanje, katero so pona-zorovale dobre slike, so nagradili številni poslušalci s toplim aplavzom. —
Preiskava proti Jakobu Kelcu, krojaškemu mojstru iz Gregorčičeve ulice, ki je osumljen, da jc zastrupil pred letom dni svojo soprogo, se nadaljuje. Danes popoldne bo izvršilo oblastvo obdukcijo pokojnice, ki je umrla že 1. maj-nika lanskega leta, da se ugotovijo morebitni sledovi zavžitega strupa. V zvezi s tem morebiti ni nezanimivo dejstvo, da je bila Kelčeva žena na več krajih zavarovana za slučaj smrti. —
Nezgoda pri delu.
Na Teznu se je v tovarni za brusne kamne poškodoval na levi roki 261etni delavec Josip Lavrenčič iz Zgornjega Dupleka. Na škofovskem posestvu Bet-nava je pa padel z lestve 67 letni mizar Vid Habjanič ter si izvil desno roko. — Neprevidnost z nožem.
V Limbušu si je po čudnem slučaju precej močno ranil nogo 28 letni Franc Kovaček, delavec iz Fale. V Limbušu je prenočeval na slami ter na svojem ležišču večerjal kruh. Po večerji je pa zopet vstal ter vrgel svoj žepni nož na slamo. Ko se je vrnil, je pa na nož že pozabil. Nož je pa tičal v slami navpik in zabodel se mu je v noge pod kolenom, ko se je vlegel. Ranjenca je rešilna postaja odpeljala v bolnico. -*■
Sleparja
Meksa Reisingerja, ki je pretečeni teden osleparil neko ženo za večjo svoto in pobegnil, so aretirali na Dunaju. Ker ga imajo tudi tam v evidenci kot sleparja, bo najprj kaznovan za vse, kar je zagrešil v Avstriji, ter šele po izvršeni kazni izročen naši oblasti. —
Ribarsko društvo v Mariboru vabi na mesečno zborovanje dne 23. tm. ob 8.30 zvečer v gostilni Celligi, Glavni trg. Dnevni red: Razgovor o potrebnih korakih, glede tekoče sez'ie., — Odbor rib. društva. —	615
5. in 6. IV. Narodno gledališče.
Pergole«!:
Stabat mater
Ustanovitev sekcije Maribor Sloven. lovskega društva.
V	soboto zvečer se je vršil v hotelu »Meranu« letni občni zbor glavne podružnice Maribor in obenem ustanovna skupščina nove sekcije Maribor Slov. lovskega društva. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik SLD, g. dr. Ivan Lovrenčič iz Ljubljane. Pri volitvah je bil za predsednika nove sekcije izvoljen dosedanji zaslužni načelnik glavne podružnice, primarij dr. Hugo Robič, za njegovega na* mestnika primarij g. dr. Č e r n i č, v odbor pa gg.: prof. Schaup (tajnik), ravnatelj Boltavzar (blagajnik), ravnatelj Pišek, polk. Stojadinovič, direktor Klobučar, direktor Pogačnik, Luck-mann, višji gozd. svetpik Urbas, ravnatelj M. Kovačec, urednik Kasper, Vlasiž in Vukmanic; za revizorja Vidmar in Gulda, za namestnika Fabjan in Lenard. Kot delegati za glavni odbor so bil izvoljeni: dr. Lipold, dr. Farč-nik in dr. Šalamun, za namestnike notar Koder, dr. Fludernik in dr. Novak v Čakovcu, kot delegat za lovsko zbor nico dr. Gorišek in Roblek, namestnika dr. Erhartič in dr. Fludernik; za revizorja za glavni odbor pa Videm-šek. namestnik Vidmar.
Občni zbor SPD podružnice v Mariboru se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 30. marca ob 7.30 zvečer v Narodnem domu v Mariboru. — Odbor. — 607 Kdor ne verjame ta naj se prepriča, da .ima tvrdka C. Ornik, Koroška cesta 9, krasno izbiro moških cefir- popelin, in svilenih srajc.
VI
Ako hočete najboljše
in zato najcenejše čevlje, povejte nam Vaše želje. En poskus Vas rte stane skoraj nič, prinese Vam pa obile koristi. — Karo. —
Delouanje baru na čušb
Francoski in angleški učenjaki se že nekaj časa bavijo z delovanjem barv pa človeško dušo. V ta namen je bilo izvršenih več tisoč poizkusov v šolah, tvor-nicah in bolnicah in je bilo preštudiranih nad 30.000 oseb glede na njihovo duševno reakcijo napram gotovim barvam. Pri tem so*ugotovili, da vpliva rdeča barva na zdravega človeka osvežujoče, obenem pa razdražljivo za živce. Pri bolnih osebah je delovanje ravno nasprotno, kajti rdeča barva jih dela plašlji-ve in potrte. Bela in rmena barva sta nevtralni. Na zdravega človeka sploh ne delujeta. Zelena barva povečuje fantazijo, dočim izziva črna depresijo. Plava barva vpliva na nektere slabo, druge zopet pomiri.
Uelikanska goljufija
PRAGA, 16. marca. Policijska oblasf-va so doznala za velikanske prevare, ki jih je vršil v Moravski Ostravi vodja neke veletrgovine s preprogami Miiller. Potem ko jo je mož že popihal v inozemstvo se pričenjajo oglašati osleparjeni tovarnarji in veletrgovci, ki jim je Miiller odnesel vsega skupaj okrog milijon češ« kih kron. Ponekod si je privoščil posul-la, drugod je prejemal denar za aakup blaga, ki ga je kot komisijonar trgovca, od katerega je prejemal denar, imel prodajati naprej. V Moravski Ostravi je bila samo ena tvrdka oškodovana za četrt milijona čeških hron. Miiller pa je opeharil in ociganil tudi več dunajskih in praških trgovcev.
Najmanjša ulica u Parizu
Razen dolgih bulevardov^ in ulic, ki se raztezajo na kilometre, ima Pariz tudi najmanjšo ulico in to Rue des Degrcs, ki je dolga samo 5 metrov in 75 centi-metrov.Ta ulica izvira iz 17. stoletja in se že iz tedanje dobe poroča, da je zelo neprimerna, ker je jako ozka in kratka, tako da se skozi njo promet sploh ne more razvijati. Danes je ta ulica zunaj prometnih žil in njena kratkost nikogar ne ovira.
mariborsko gledališče
Jožefovega selma • kronika
Slušajte, kako je božjega Rednika proslavila studenška republika!
Dvesto dolgih let tam cerkvica stoji, narod naš tam svet’ga Jožefa Časti... Vsako božje leto ob spomladi zbirajo se stari, mladi in v studenško dolgo vas hite, da ob vinu in medici se razveseliš.*« Letos bilo dolgo muhasto je vreme.
Ta in oni je že klel, da vrag naj vzeme zimo, plojdro in sneženo župo in potere avtom vsem kolesa, hupo. — Prišlo pa povsem drugače:
Sklenili z Jupitrom so kompromis. Poslednji angeljček v nebesih skače, ko sluša lajne in piščalke (z zemlje)
vis-a-vis.
Pokazal Jožef sveti nam smejoči je
obraz,
poslal, izprosil solnce in ostavil mraz... Pa kljub zimi naga je kolena kazala nam marsiktera — Magdalena. Nič zato! Glej, kako vrti se vrtiljak in naše Dulcineje nosi v sveži zrak... Tam pa dalje v gosti gnječi »afnegunca« s svojim fantom se nezvesta moja
punca... Na »ringelšpilu« pa si je raztrgal
»gvant«
moje druge punce tretji — fant... — Prišlo naroda je semkaj brez števila, kramarjev je četa se zgrnila in krošnjarskih Dalmatincev bedni rod, ki znan je širom zemlje vsepovsod... »Suho robo« nosi Ribničan nam znanec. Med Štajerce prišel je marsikteri
Kranjec.
In pri šotorih sladkih lecetarjev. kjer za dinar kupiš si — poljub, je src medenih in šarenih kup in vrsta bednih še — krošnjarjev...
A kje ostal je »brzi fotograf«? Pokvečen kakor smrtni paragraf stopa zmrznjen pred kolibo svojo,
Prorokouanje meseca marca
Če bi živeli pri starih Rimljanih, bi bili sedaj sredi prvega meseca v letu. Stari Rimljani so namreč začeli leto z mesecem marcem. To štetje mesecev so od Rimljanov prevzeli Francozi in Angleži ter obdržali celo do 17. stoletja.
Nad imenom marec so si že mnogi razbijali glave in mislili pri tem na starega boga vojne, Marsa. Čudno pa je vsekakor, v kakšni zvezi je bog vojne z začetkom pomladi in kaj ima vojaška narava opraviti s pomladanskim začetkom novega življenja. Po vestnejšem premišljevanju se pa le pride zadevi do dna. Marec ni v zvezi z vojnim bogom Marsom, temveč z božanstvom pomladi in rodovitnosti, ki se je pri starodavnem prebivalstvu današnje Italije častilo pod imeni Mar, Maura in Maves.
V	prvi polovici marca, ko stoji solnce v znamenju ovna, so se posluževali naši predniki raznih pripomočkov, da bi to dobo srečno prestali. Tako n. pr. so novo obleko v tem času smatrali za srečno in potrebno, nove hiše pa nihče ni začel graditi v globokem prepričanju, da v njej ne bo sreče. Tudi za ženitev se jim ta mesec ni zdel ugoden. Najbolj nevarno se jim je pa zdelo striženje las. Ženam je bila seveda tedaj ta skrb prihranjena.
V	zdravstvenem oziru je v marcu baje silno koristno pridno umivanje in večkratna kopel. Dobro je tudi zauživanje medu.
Moker marec napoveduje slabo letino, suh pa dobro. Če v marcu grmi, je v maju sneg in kolikor megle je v marcu, toliko je baje dežja ob kresu. Najbolj pomemben je pa 9. marcc — praznik 40 mučenikov. Po tem dnevu se ravna 40 dni v dobrem ali pa slabem. Jožefovo dne 19. marca je tudi dober prerok leta: Če je ta dan jasno, bo leto lepo in rodovitno. Dan sv. Benedikta — 21. marca, prvi pomladanski dan, ko sta dan in noč enako dolga, je kritičen dan prve vrste. Slabo vrctne tega dne pomeni slabo pomlad, lepo pa dobro. Če piha na ta dan severni veter, postane po stari veri toplo šele 12. junija.
Pomemben je tudi 25. marec — Marijin praznik. Severnega vetra na ta dan se bojijo zlasti ribiči, v skrbeh so pa tudi drugi, če pa v noči tega dne zmrzuje, bo zmrzovalo 40 dni. Lepo vreme je pa napoved ugodnega vremena do konca leta. Koncem marca pride škrjanček. Če pride Prej, je pa slabo znamenje, ker bo moral
prodaja vsem »umetnost« svojo...
Vmes pa studenški »fajerber« opravlja važno službo policajsko in vljudno prosi »bitte sehr« kot da opravlja službo grajsko... Konjunkturo vseh sijajnih konjunktur im£ trgovec, ki prodal je vrečo ur in Ribenčan, k’za dinar daje kuhlje, da vsekaš lahko nekoga za uhlje pa tudi na telesa žlahtni del, —
četudi tega on ne bo vesel...-------------
Pozabil skoro Mido bi Sireno —, morsko deklico, »plehnato« ženo in onega nerodnega še Jaka, ki sfrčal je iz vrtiljaka in zaklel: »O krucafiks, dos is — niks!«
V	to pestro žegnanjsko vrvenje meša volapiika se šumenje —, da ne veš, si trezen ali nor — al’Graz je tu, — al’Maribor... —
Tujci si oholi lastijo monopol,
kot da kultura so svetovna in še pol.
Dinarčki naši vendar jim dišijo
in naši prazniki jim ne smrdijo.-------------
Tako se v složnem tempu je vrtelo in guncalo, pretepalo veselo je krdelo onih, ki slavijo god, da je odmevalo pod zvezdni svod... Pod temni mrak pa marsikteri Pepček vračal se domov je — tepček, v čast in slavo božjega Rednika kjer ga doma počakala je dika, ki z novo je kuhalnico po glavi
dala adut njegovi krstni slavi...---------
Šepavim tem verzom mojim oprostite, spomladi vsi se veselite in k sv. Jožefu molite, da se čez leto dni vidimo na »ringelšpilu« vsi.
Tako svečano je božjega Rednika proslavila studenška republika!
— Satyrus. —
molčati pozneje enkrat toliko dni, kolikor jih je prepel pred koncem marca.
Ker je jasno in suho vreme marca predznak lepega leta, nimamo torej letos najboljših izgledov.
44 golov v dveh dueli
Kdo je odkril teleskop
Izum teleskopa, tega najznamenitejšega instrumenta astronomije, se je dolgo časa pripisoval velikemu astronomu Ga-lileu, ki pa je pravzaprav samo prvi spoznal njegovo važnost za znanost in ga je prvi uporabljal ne samo teoretično, temveč tudi praktično. Pravi izumitelji teleskopa pa so bili otroci. Bilo je to 1. 1590, ko so se otroci nekega Caharije Jansena, tvorničarja steklenih leč v Midleburgu igrali v laboratoriju svojega očeta z dvema lečama: eno konveksno in eno konkavno. Postavljajoč eno pred drugo, so opazili, kako se slike enkrat povečujejo, drugič zopet zmanjšujejo. Slučajno so otroci pri igranju postavili konveksno lečo spredaj, konkavno pa pred oči in potem opazovali rdečega petelina na bližnji cerkvi, ki se jim je na slučajno improvizirani daljnogled znatno približal. Otroci so o tem obvestili svojega očeta, nakar je Jansen sam izvršil ta poizkus, ki se mu je tudi posrečil. Pričvrstil je na desko obe leči in ugotovil, da so bila opazovanje njegovih otrok pravilna. Pričel je seveda takoj izkoriščati ta izum in se je daljnogled kmalu potem zelo razvil. Takrat se je Galileo mudil v Benetkah in je sprejel novi instrument z velikim zanimanjem. Proučil je takoj princip, na katerem so bili osnovani prvi daljnogledi na podlagi fizičnih zakonov o lomljenju žarkov, in je prišel do zaključka, da tudi teorija v celoti potrjuje slučajni izum .otrok. Takoj je šel Galileo na delo, ua izpopolni ta primitivni daljnogled in je vzel dolgo cev, v kateri je na gornjem delu namestil veliko konveksno lečo, na spodnjem pa manjšo konkavno in prvi teleskop je bil gotov. S tem teleskopom je napravil Galileo svoja poznejša velika astronomska odkritja in ga je kasneje še tridesetkrat povečal.
Kolumb kot prerok.
Neki angleški list piše: Kolumb ni bil samo veliki odkritelj, temveč tudi dober prerok. Ko je odkril Ameriko, je baje med drugim vzkliknil: »Suha zemlja!« Ameriko imenujejo dandanes suho zemljo, ker so prepovedane v njej alkoholne pijače.
ISSK MARIBOR JIH JE 31 DAL IN 6
SEMIFINALU ZA
Pokalna tekma Rapič — fTlaribor Z:l(l:l)
Vkljub svoji premoči se je ISSK Maribor moral ukloniti in prepustiti zmago Rapidu. Tekmo sta pravzaprav odločila vratarja. Oba gola, ki ju je prejel Maribor, sta bila ubranljiva. Pelko v Rapi-dovem svetišču je držal vse. Tudi obramba Rapida je bila izborna. Zlasti se je odlikoval Barlovič. V kriiski vrsti je bil Brockl najboljši; ostala dva nista mnogo zaostajala. Napad je bil požrtvovalen.
ISSK Maribor je postavil homogeno moštvo, ki pa ga je sreča docela zapustila; zlasti se je to opazilo koncem drugega polčasa, ko so bili Mariborčani v eklatantni premoči in bi bili lahko dosegli izenačenje in še kaj več, toda se je žega dosledno odbijala ob kaki nogi ali pa prečki.
Kavka v golu je bil razen uvodoma navedene napake dober. Branilca Koren in Unterreiter sta bila sigurna in rešila marsikatero kočljivo situacijo v prav poslednjem momentu. Krilska vrsta kot običajno dobra. Napad je pokazal lepo kombinacijsko igro, a je imel pri streljanju smolo vseh smol.
Na polju so si stali nasproti: za Ra-pid: Pelko; Barlovič, Burian; Simmerl, Brockl, Klipstatter; Lešnik L., Paulin, Terglec, Venko, Lešnik V. in za Maribor: Kavka; Koren, Unterreiter; Hreščak I, Kirbiš, Prevo; Pepček, Hreščak
II,	Pavlin, Vodeb, Čmrlj.
V 6. mi. vstreli Pavlin po lepi kombinaciji prvi gol za Maribor, ki ostane v i premoči. Kljub temu ne more zvišati | scorov spričo nepremagljivosti Pelka.
: Igra postaja odprta. V 27. m. dobi Pavlin
(Rapid) v dobri poziciji žogo in jo dvigne nasproti hitečemu Kavki preko glave v Mariborovo mrežo. Do konca polčasa napeta odprta igra: 1:1.
V drugem polčasu se vrši obupna borba za zmago z obeh strani. Toda obrambi sta na mestu in trdni kot skala.
V	27. min. kot proti Mariboru, ki odloči tekmo. Kavka skoči za žogo, pade na hrbet branilcu in pri tem mu uide žoga iz rok. Pavlin jo pošlje v Mariborova vrata. Vkljub vehementnemu napadanju in neprestanim sijajnim šansam izostane zasluženo izenačenje. Sodil je g. Mohorko dobro.
V predtekmi je po lepi zanimivi igri zmagala mladina ISSK Maribora nad mladino Železničarja 4:3.
DOBIL. RAPID ZMAGOVALEC V POKAL LNP.
Za Maribor so igrali isti fantje, kot jih navajamo v pokalni tekmi z Rapidom; le v golu je bil Geuer. Ptujčani pa so bili: Ribič; Peer, Stross; Makatz, Di-jam, Sterman; Broščič, Prelog, Uršič, Brumen, Oberlindner.
Prvi gol zabije Gujo v 6. min. Ostali se vrstijo takole: Gujo v 30. min., Pavlin v 34., 38. in 42 min. Polčas 5:0. Druga polovica igre se otvori z Vodebovim golom v 1. min. in se nadaljujejo dobro zadeti streli: Kirbiš v 10.-min. po enajst metrovki, Gujo v 15. (najlepši gol dneva iz skoro nemogoče pozicije), v 18., 23. in 27. min., Čmrlj v 32. min. in Kirbiš v 40. min.
Sodil je g. Mohorko dobro.
Pruenstuena tekma maribor-Pfuj 13:1 (5:0)
ISSK Maribor si je izvojeval v nedeljo v Ptuju rekordno zmago, ki je docela upravičena. Mariborčani so predvedii prvenstveno igro, kakršne doslej nismo imeli prilike videti. Napad je namreč vse šanse, ki so se mu nudile po vzorni kombinaciji, zaključil z dobrimi streli na gol. Če ostane znanje in razpoloženje napada tako — in to upamo, da se zgodi — potem bodo izostali neupravičeni porazi.
Gol, ki ga je prejel Maribor po prodoru Ptuja, je bil ubranljiv. Seveda je opravičljiv, ker je bil Geuer radi pomanj kanja dela v vratih tako premrznjen, da mu je ušla žoga iz rok, nakar jo je Prelog stisnil v mrežo. Branilca Maribora sta hitra in sigurna pri odjemanju žoge. Krilska vrsta ie defenzivno in ofenziv-: no enako dobra in daje napadu dosledno uporabljive žoge. Napad goji nizko kom binacijo s kratkimi pasi; vsa petoricapa je tudi tehnično dobra.
Proti takemu moštvu je imel Ptuj težko stališče; to tudi tedaj, ko je že vsa enajstorica domačinov branila svoja vrata. Vedno so še našli Mariborčani kako luknjo, skozi katero je švignila žoga v mrežo. SI< Ptuj je postavil mlado ambicijozno moštvo, ki se je branilo do poslednjega trenutka. Vratar je talentiran igralec in ga na dobljenih golih ne zadene krivda. Branilca se morata priučiti na očiščevalne strele, kajti s kratkimi pasi je lastni gol v stalni nevarnosti. Marljivi krilci premalo podpirajo na-pod. Fonvard je pokazal nekaj lepih taktičnih potez, a se vendar ni nirgel uveljaviti.
Pruenstuena tekma Rapič — Železničar 2:1 (2:0)
Rapid je imel v nedeljo proti Železničarju težko stališče in se ima le sreči zahvaliti, da sta mu pripadli obe točki. Igralci Rapida se niso mogli znajti. Le ožja obramba je docela odgovarjala; odlikoval se je vratar Pelko. Brockl postaja po vsaki tekmi boljši. Napad je bil dobro krit, da se zlasti v drugem polčasu ni mogel uveljaviti.
Napredek Železničarjev je očividen. Pokazali so lepo igro in bili v drugi polovici tekme v očividni premoči. Da ni došlo do zasluženega izenačenja, je iskati razlog deloma v Pelkovi zmožnosti in deloma v Železničarjevem napadu, ki ni izkoriščal nešteto šans. Igralci obrambe in krilske vrste so bili jako dobri; zadnja šele tedaj, ko je prevzel Frangeš svoje staro mesto.
Za Rapid so nastopili isti igralci, ki jih navajamo v tekmi Maribor—Rapid, za Železničarja pa:	Štrukelj; Vauda,
Stauber; Ronjak, Frangeš, Vogrinec; Hardinka, Jurko, Kopčič, Skrabar, Fi-\ scher.
Začetkom prvega polčasa ima besedo Rapid. Toda gola ni. Železničarji se branijo in držijo tudi nadalje igro odprto.
V	35. min. pade prvi gol za Rapid, po Venku, v 37. min. zviša Pavlin po kombinaciji score na 2:0. Po odmoru se kljub premoči in lepi igri železničarjev ne da odpraviti ničla. Nešteto šans uide. Šele v 40. min. dosežejo častni gol po 11 *ne-trovki, ki jo eksekutira Vogrinec.
Sodil je g. Nemec.
V	predtekmi sta nastopili rezervi Rapida in Železničarja. Po enakovredni igri nasprotnikov je ostal rezultat neodločen 2:2 (2:0).
Mladina Maribora je porazila mladino Železničarja 2:0.
Prijateljska tekma bazenskih družin ISSK Maribora in SI< Ptuja 11:0 (8:0).
V	nedeljo so igrale Mariborčanke svojo prvo letošnjo tekmo, in sicer v Ptuju. Predvedle so lepo igro, čstaui so nastopile brez treninga. Ptujčanke v a se držale dobro, kljub temu, da so hiclo med seboj dve rezervi. Vratarica je jako dobra moč. Ustrelile so Verica estkrat, Olga trikrat in Danuška dvakrat.
Sodnik g. Samuda.
Umetnost in trgouina
Povodom velesejma v Leipzigu razpravlja revija »Die Wirtschaft« o tem, kako pridejo tvrdke kvalitativno visokih in umetniških izdelkov do razstavljanja pisane drobnarije in predmetov, ki so daleč od umetnosti. Tvrdke, ki so še tako zavzete za umetniške izdelke, se morajo ravnati po odjemalcih. Umetniško brezvredno blago se prodaja v ori-jentu in v nekaterih južnih deželah, najbolj pa v Ameriki. To se dobro vidi na razstavi. Za Ameriko je poseben oddelek, kjer prevladujejo razne kopije, preobložene s srebrom in zlatom — in pa raznovrstnimi predmeti, praktični na škodo sloga in okusa. Živalske figura kot svetilke in maskirane posode za žganje, cvetlične košare, ki po dnevi krasijo sobe, ponoči pa služijo razsvetljavi, ptice s srebnimi in zlatimi glavami, bisernimi kljuni itd. Takega in podobnega blaga i je na kupe in vse ere v denar. —
Sfratf %
Mariborski V F V F P N T V T.,?ra
V	Maribor v. dne 2ri ITT. 19?&
■nHHBRK ■'r-	~3g0
Hans Dominik:
Oblast treh
Cyrus Stonard je pritisnil na gumb električnega zvonca. Adjutant je stopil v sobo.
»Skličite gospode vojnega sveta! V pol ure naj bodo zbrani!«
Nato se je zopet obrnil k dr. Gbssinu.
»Naše načrte moramo predrugačiti. Hoteli smo potolči Anglijo v Angliji. Sedaj moramo poskusiti svojo srečo ob ekvatorju. To se imam zahvaliti vašemu nagnjenju do dejanj, ki jih ne morem kontrolirati!«
Cyrus Stonard je zrl na doktor Ciiossi-na, kot gleda kača na svojo žrtev. Z mrzlim, jasnim pogledom. Dolge minute njegove trepalnice niso trenile in dr. Glo-sin je čutil, kako ledeni kri po njegovih žilah. Potem je prezident-diktator počasi nadaljeval:
»Še obstoji pot, da se popolnoma rehabilitirate, gospod doktor. Primite ono trojico! Če mi jih privedete žive, vas bom nagradil, kot še nikdar ni človek nagradil človeka. Če mi jih pokažete mrtve, vas čaka še vedno velikansko plačilo . . .
Vsa sredstva, ki vam jih more nuditi država, ki šteje tristo milijonov prebivalcev, so vam na razpolago. Nevtralnost ... požvižgam se nanjo. Vsako sredstvo, vsako postopanje vam ie dovoljeno, samo da se posreči, spraviti one tri v mojo oblast.
Uspeh bom brezmejno nagradil. Neuspeh pomeni izdajstvo!«
». . . Ali pa so odšli nevidni skozi naše vrste.«
Dr. Glossin je napram prezidentu-dik-tatorju omeni! to možnost in je s tem povedal, kot se je v resnici zgodilo.
Ko je polkovnik Trotter kot prvi preskočil vrtno ograjo v Linnais, je stal Erik Tru\vor s svojima prijateljema tik poleg njega. Hipnotična sila Atme je oslepila polkovnika Trotterja in udarila tudi njegove ljudi s slepbto.
»Dobro je, če nas smatrajo nekaj časa
za mrtve.«
Erik Truwor je z temi besedami na-značil svoj načrt za bodoče tedne in mesece.
Atma in Silvester sta ga izvedla. Atma je omotil čutila nasprotnikov. Silvester pa je s svojim malim žariloin prožil puške, s katerimi so bila posejana okna Truworjeve graščine.«
Medtem ko so Angleži oblegali grad, se je naša trojica podala k Odinovi votlini. Tam so se ustavili. Na motni plošči daljnoglednega aparata je bila vidna vseh potankostih.
Silvester Bursfeld je operiral z žari-lom. Vzdržaval je ogenj, dokler se je nahajal v puškah le še en sam naboj. Potem je prišel konec.
Erik Truwor se je bil odločil žrtvovati svoj rojstni dom.
Ko so napadalci vlomili s sekirami vrata, je sam z velikim žarilom usmeril polno koncentracijo na zaloge plinskega olja v graščinskih kleteh. Devettisoč kilovatov v desettisoč kilogramov benzola. Truworjev dom se je v trenotku izpre-menil v ogenj bruhajoči ognjenik.
Erik Trtnvor je zasledoval dogajanje na motnem steklu svojega aparata. Njegovo obličje je ostalo negibno, ko da je klesano iz granita.
Ko so se zrušili zidovi, je dvignil pogled od steklene plošče.
»Mislijo, da smo pokopani pod ognjem. Ta njihova vera nam bo mogočila. da v miru dokončamo zadnja dela na iznajdbi.«
Rapidno letalo je počivalo v votlini. Medtem ko se je dr. Glossin razgovarjal s polkovnikom Trotterjem, medtem ko si je polkovnik Trotter hladil svoje opekline v vodah Tornee, je neslo letalo R. E. c. 1. prijatelje proti severu. Počasi, v nizkem poletu. Previdno skrivale se za gorami in visokimi gozdovi. Ne da bi jih kdo opazil, ne da. bi jih kdo motil.
bele ko so se nahajali v varili oddaljenosti, je šinilo letalo v v;šine in usmerilo svoj polet naravnost proti severu. Preko odprtega morja in ledenih poljan.
Po triurnem po>etu se je pričelo leta'o spuščati nizdol. Presekalo je oblake in megle in pristalo na ogromnem ledenem
masivu, ki obdaja severni tečaj naše zemlje.
Pristali so , sredi neskončne ledene ou-ščave in so našli tamkaj prijetno zavetišče. Z začudenjem ga je ogledoval Silvester.
Erik Tru\vor onega pol meseca, ko se je Silvester nahajl na svojem ženito-vanjskem potovanju, ni držal križem "ok.
Zgradil si je tukaj v bližini severnega tečaja nov grad. Ledeno palačo v pravem pomenu besede. Iz ledene, zasnežene puščave se je dvigala zclenkastomo-dro svetlikajoča se ledena gora nekaj sto metrov visoko. Masivna, ogromna ledena skala, dokler ni prišel Erik Trinvor s svojim žarilom.
Tedaj sc je zazrla oproščena energija v led. Rovi so se tvorili. Dvorane in sobe so nastajale, medtem ko je talna voda v hudournikih drla na prosto.
Potem pa so prišli dnevi, v katerih se je stari pastir Idegran na torne-Ški planjavi pričel v vedno večjih lokih ogibati Odinovi votlini. V votlini je sikalo in renčalo. V ozračju je šumelo. Erik Tru\vor se je selil kakor divji lovec. Otovorjeno z živežem in plinskim oljem, z aparati in orodjem je brzelo letalo med ledeno palačo na severnem tečaju in graščino ob Tornei sem in tja. Polkovnik Trotter je s svojimi ljudmi oblegal samo prazno lupino.
Silvester je videl sedaj prvič novo domovje. Vstopili so v notranjost ledene gore in prijetna toplota jih je objela. Malo žarilo je izžarevalo prav toliko toplote, da je bil zrak prijetno zagret, da pa ,se niso še pričele taliti ledene- stene.
Erik Tnnvor sc jo spustil v srednji dvorani v naslonjač.
»Tukaj sem in tukaj ostanem! Tukaj nas -nihče ne bo našel. Letala, ki plovejo preko tečaja, letajo visoko. Toda tudi iz največje bližine bi opazile njihove posadke samo ledeno goro«.
Atma je nepremično ležal na divanu. Počival je in razmišljal kot vedno, če ni bila potrebna njegova tcle-patična moč.
Silvester je porabil nekaj ur, pred-no sc je razgledal po vseh prostorih. Videl je laboratorij in novo veliko žarilo. Zatopil se je v izpopolnitve katere je izvršil Erik Tru\vor za časa njegove odsotnosti in potem si je ogledal dele telefonske naprave. Leta še ni bila sestavljena.
Njegove misli so sc nahajale pri Jani. To popoldne bo zaman čakala na njegov telefonski poziv. On pa bo videl njeno sliko. To mu je daljnovidna naprava omogočavala vsak trenutek. Toda z njo govoriti ne bo mogel. Ona bo čakala... skrbelo jo bo zu";
In to tem bolj, če bo na h koli način prejela poročilo o 1 fi v Linnais.
Ustrašil se je pri tej misli in k velikemu žarilu. Usmeril je je ,u spojil energijo. Slika se je prikazala na motni plošči. Neka reka. Tovarne, hiše. Sedaj karakteristična ratinska vrata v Diisseldorfu. Nato cesta, ob kateri je ležal Termolenov dom...
MAU OGLASI
Snaženje za Veliko noč
bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom. okna iiitla pa potom čistilnega zavoda »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401.	570
Pokončevanje stenic
s plinom opravi poceni in hitro. »Diver* sort«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 406. Naglo se uničijo tudi podgane, miši in Ščurki.
571
Blagajničarka
zvesta in poštena, se sprejme kot i-ripo-moč. Hrano in stanovale v hiši. — M. Berdajs, Maribor.
ANTON NOVAČAN
CEUtKA KRONIKft
dramatski mozaik v treh delih prvi del
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40‘— v platno vezana Din 48’— Dobi se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št 13
Za spomlad
Zalivala
Ob smrti našega ljubljenega soproga, sina. zeta, brata in svaka
Drago Lukeilfe
smo prejeli obilo dokazov sočustvovanja. Zahvaljujemo se tem potom prečastiti duhovščini, godbi in pevcem pcv. društva »Drava«, ter vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam v tej težki uri staH.ob strani.
Maribor, dne 20. marca 192b.
Globoko žalujoči ostmi.
> SEVAM IZPOLNI
IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH, AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI
L N. ŠOŠTARIČ - MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA STEV. 13
aanc-
Upravnlitvo posest v.
.	oS“.	Ribnlra na bo
horiu. postaja Biczno-Ribniea i'če ra svojo kantino stalnega
dobavitelja
ssdlevca
moSta). išče se samo dobro o-Uusno blago. Ofette z malimi v,oici je nasloviti na gornji naslov	{>79
itsUai^JBtiaJiatsj
lisjaite se CMD1
so že došle moderne srajce, najnovejše oblike ovratnikov, modeme samoveznlce, vse vrste nogavic in fevljev
i kakor vse drugo modno blago za vsakteri okus in kot že splošno znano po izredno nizkih cenah edino v modni trgovini
Josip Karničnlk, ki se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11 Svarilo!
Svarim vsakogar, posebno pa mojega ločenega moža Franca Kluna, mesarja na Slomškovem trgu, da ne razširjajo o meni neresničnih vesti, ker sem sicer primorana proti vsakomur sodnijsko postopati, MARIBOR, 20. marca 1928.
614	Helena	Klun.
Občinskim uradom
in rasnim podjatjan priporočamo
#
Občni
državljanski zakonik
*
C^na v platno vezani knjigi s poštnino 165 Din Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova costa 13
izdaja Konzoroil »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajateHa in urednik: Pran B r o z o v » * v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e ♦ e 1 a v Mariboru.