GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE e ŠT. 2 0 14. JANUARJA 1955 0 LETO XIV 0 CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) S XVI. SEJE PREDSEDSTVA RS ZSJ ZA SLOVENIJO inamast: larlfHi pravilniki Dne 6. januarja so se sestali Člani predsedstva Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo, da razpravljajo o novem plačilnem sistemu in da ukrenejo potrebne akrepe za kar najuspešnejše Uresničenje novih gospodarskih Predpisov. Tovariš predsednik Janko Rudolf je pojasnil glavne značilnosti Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih °rganizacij in Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, ki pomeni znaten napredek v plačilnem sistemu, čeprav ne odpravlja še Povsem nekaterih administrativ-uih elementov. Njegova vrlina Pa je, da razbija dokaj ozek okvir plačnih fondov, ki so po-yzročali, zlasti ob odsotnosti subjektivnih sil, občutne težave gospodarskemu vzponu. Te težave ln slabosti so nam dobro pognane: določen plačni sklad vsa-kega kolektiva, zakoličen s povprečji za štiri kategorije delav-cev (nekvalificirani, polkvalifici-rani, kvalificirani, visoko kvalificirani) in zelo ostro progresiv-Uo obdavčenje vsakega presega povprečja. Tak sistem ni vplival vzpodbudno na proizvod-u°st še posebej zato, ker je ve- ku dela, in do poizkusov umet- Poglejmo, kakšen bo postopek To je le nekaj drobnih zapi-nega spreminjanja kvalifikacij- j potrditve tarifnega pravilnika. ' skov s seje predsedstva Republiškega sestava delavcev. Vendar Osnutek tarifnega pravilnika bo | škega sveta. Pripomniti je, da je lahko ugotavljamo, da so neka-1 sestavil upravni odbor gospodar- j bil znaten del razgovorov posvete ra podjetja vendarle uspela ' ske organizacije in ga predložil čen našemu družbenemu načrtu čina naših kolektivov ta povpreč- j godba med kolektivom in druž-Ja dvignila do neobdavčene vi-: beno, posebej okrajno skupnostne. To je privedlo do tega, da jo. Zato ga potrjujejo tudi ne-ni bilo mogoče plačevati po učin- kakšne paranitetne komisije. OB POSVETOVANJU O UREDITVI PLAČNEGA SISTEMA V ZDRUŽENEM CELJSKO SOSTANJSKEM OKRAJU Nikar šablon! plačevati po učinku. Žal pa je delavskemu svetu gospodarske takih kolektivov bilo malo. j organizacije, okrajnemu ljud-Nov plačni sistem prebija te skemu odboru in sindikalni or-pregrade in daje vse pogoje, da 1 ganizaciji. Za obravnavo osnut-sleherni kolektiv kot celota raz-. ka tarifnega pravilnika pa dolo-vije vse svoje delovne in gospo- čijo delavski svet gospodarske darske sposobnosti. To zato, ker . organizacije, okrajni ljudski od-nov sistem sloni na načelu do- bor in sindikalna organizacija slednega nagrajevanja po vlože- svoje predstavnike, nem predmetnem delu. Seveda j Potrditev k tarifnemu pravil-pa novi predpisi zahtevajo do- niku da delavski svet v imenu sledno normiranje vseh del, ki gospodarske organizacije, ljud-se jih na kakršen koli način nor- ski odbor ali komisija, ki je v ta mirati da. Predsedstvo je pon o v- namen imenuje ljudski odbor, in no ugotovilo, da je normiranje organ določen na podlagi navo-dolžno izvršiti tehnično vodstvo, j dil Centralnega sveta Zveze sin-ob polni odgovornosti direktorja 1 dikatov Jugoslavije v imenu sin-kot dirigenta proizvodnega pro- dikalne organizacije. Kateri organ sindikata naj bi to bil? To vprašanje si je zastavilo predsedstvo. Vsestransko razmišljanje tega vprašanja je pokazalo, da bi naj to bil okrajni sindikalni svet, ker ta najboljše pozna razmere v kolektivih in gospodarsko-socialne prilike okraja. Vendar je bilo predsedstvo mnenja, da bi sodelovali tudi republiški odbori sindikatov, vendar le v omejenem obsegu, tako, da bi prevzeli odgovornost in skrb pri delu in potrditvi tarifnega pravilnika le v dveh do petih podjetjih. Na osnovi takih zaključkov je česa. Kajti normiranje je sestavni in neločljivi del organizacije proizvodnje. Tarifni pravilnik postaja eden najvažnejših instrumentov v našem gospodarjenju, saj konkretizira odnose v podjetju in način nagrajevanja ter udeležbe ali neudeležbe pri gospodarskem uspehu ali neuspehu. Tarifni pravilnik postaja tudi neke vrste po- in gospodarskim inštrumentom, ki naj zagotove njegovo uresničenje. Vsi so si bili enotni, da je treba našim organizacijam v kar največji meri pomagati, da bodo sposobne odgovorne naloge z uspehom izvrševati. V ta namen je predsedstvo sklenilo koncem januarja prirediti večdnevni seminar, na katerem bodo odborniki sindikalnih svetov pa tudi republiški, proučili letošnji družbeni načrt, še prav posebno pa način nagrajevanja. Poleg tega je predsedstvo sklenilo opozoriti vse svoje organizacije, da svečano in z ljubeznijo proslave deseto obletnico obnovitve sindikatov. PRED PROSLAVO DESETE OBLETNICE OBNOVE SINDIKATOV 1945 - 1955 Pred desetimi leti — od 23. do 25. januarja 1945 — v času, ko so naši narodi zadajali zadnje odločilne udarce fašističnemu okupatorju in osvobajali zadnje predele s krvjo in trpljenjem prepojene domovine, so bili na državni konferenci v Beogradu obnovljeni delavski sindikati. Prvič v zgodovini delavskega razreda narodov Jugoslavije, so bili ustvarjeni pogoji za popolno in svobodno združenje vseh delavcev in nameščencev v svoje delavske sindikate, kajti v času narodnoosvobodilne borbe so bile uničene tudi vse tiste sile, ki so teptale, dušile in preprečevale enotnost delavskega razreda. Zato predstavlja to desetletno obdobje, obdobje bujnega in nezadržanega razvoja naše socialistične domovine, nadvse pomemben dogodek, katerega bomo svečano in z ljubeznijo proslavili prav vsi. še posebno pa naše organizacije. Mnoge sindikalne podružnice, sindikalni sveti in Republiški svet že pripravljajo svečane akademije, sestanke, konference in predavanja, ki bodo vso drugo polovico januarja. Na teh prireditvah bodo sodelovala tudi delavska prosvetna društva »Svobode« s svojimi sekcijami, delavske univerze, športna društva itd. Ob tem pomembnem praznovanju bomo obudili in osvežili spomin na vsa prizadevanja za razcvet naše delavske domovine, na uspehe, ki smo jih v teh svojih prizadevanjih dosegli, kar bo v vzpodbudo nadaljnji živi dejavnosti naših sindikalnih organizacij. ZA ŠIROKE IN STALNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA V sredo, 5. januarja, je bilo v Celju posvetovanje predstav- O čem so razpravljali in kaj so sklenili na posveto- Celju in vanjih o izobraževalnem delu »Svobod« v Ljubljani Lwd^\,,j'UldBki O(ff>0"’ Celje iin v&n^a V soboto sklicala posveto-Ježeif’-na katerem naij bi se ude-ric„nCl pomeniili o urejanju plač-■noH v?tstema na tamkajšnjem širi ']XI'C-[U' Na posvetovanje so pride) „ lr?k)torji podjetij, predsedniki V jkah svetov oziroma uprav-nrii-; °bborov in sindikalni odbor-T>r„ ; Udeleženci so prejeli tik oi: j Posvetovanjem posebne teze ImdreV' brGr’ zb raizpravo o no-vem plačnem sistemu. Namen po-svetova a je bil, da bi v cdjsko-^stonjskem okra ju zavzeli enotna m a P®1 nagrajevanju dela. iet;,„eZe Pj^bvklevajo, naj bi pod-deli, plačni sklad po rZLn’lh ™^tih . v 14 plačilnih zakt'C ->V' tjjjcetni razred 30 din, 76 din, razponi med nS ! ^fat° 2: 3, 4 in 5 di-redih ‘ Ta^l!(U^ek po plačnih raz-služM.nEU bi bil osnovni urni za-0,- k Za, delovna mesta (norme Vflilri°rna a|k°rde naj bi izračuna-oj.r na Podlaigi teh osnovnih uir-sta Zae u''•kov). Vsa delovna me-v. Podjetju naj bi načeloma z dek> p-° Jv tezam so pniloz^ene se Posebne priloge. or*- ■ a tabela predlaga, naj bi ^ Jievali delavce s točkovanjem f’ ’ . pa to, kako izkoriščajo de- vos?11 Cas’ d?tje, kakšna je kako-j. * njihovih proizvodov, storil -Pri dl- vcstnost im zanesljivost odn^ • ™ da|tje> kakšen je njegov ™ skrb za stroje, orodje, e®Ia,l in ostala obratovna sred-sto? kako skrbi za red in či-m delovnega mesta. Dela vec bi j;l a‘ doseči po vseh treh kniiterd-odrv.HJHJ?15.11'! 9 točk, sicer bi ga bi tiz podjetja oziroma ne m „ d stalne zaposlitve po tri-Drei6?1111- proi^kusnii dobi (v času 1 o naj bi prejemal za ” nižjo tarifno postavko). ■ 1X1'gn ta,bela razlega osnovo za tehnični kader. Pri povprečnem preseganju norm za 15 "/o bi tehnični uslužbenci izgubili pravico do premij). Namen posvetovanja je bil vsekakor dober. Prav je, da ljudski (Nadaljevanje na 4. strani) . PC . . nikov Delavskih prosvetnih društev »Svobod«, v nedeljo, 9. ja- ] nuarja, pa je bilo enako posve- ! naše predsedstvo sklenilo pred- ; r-vanje v Ljubljani. Tema je znanju in izobraževanju. Obenem in Zasavje, in v Ljubljani, za lop-nti Centralnemu svetu nni v i bila v obeh krajih ista: Kako naj pa je plenum nakazal glavne Gorenjsko, Primorsko ter Do-• e:„ri:T,nin„ : delujejo »Svobode, da bi izpol- smeri izobraževalne dejavnosti, lenjsko; ločeno zato, da bi lahko , , . . , . . , ., . t njle svoje izobraževalno po- od katere je odvisen napredek temeljiteje razmislili kako ure- sodeluje m potrjuje tarifni pra- slanstvo. vsakega posameznika, kakor tu- diti izobraževalno delo »Svobod«, vilnik, poleg delavskega sveta q izobraževalnem delu »Svo- di napredek družbenega uprav- }^ed raZpravo. ki je bila na gospodarske organizacije in ljnd- bod« je razpravljal že razširjeni ljanja v naših gospodarskih eno- 0beh posvetovanjih zelo plodo-skega odbora (odnosno njegove, plenum Glavnega odbora Zveze tah in na vseh ostalih področ- vita. so predsedniki »Svobod«, komisije), okrajni sindikalni svet | delavskih prosvetnih društev, ki jih. Plenum je tudi naročil pred- voV iti 4^X1, i • „ -s . a___________i delavk^ M v',j bi d<>segel D,: ec pri i-sakomesecnem oce- Jevanju. pr(, r.etifl. tabela pa razlaga način nes.mivan-i;a nadrejenega strokov-(Čp)- j1 In direktorja podjetja, j, delavci v obratu presegali mire e d? 10°/o, bi nairaščale pre-Nad ,iW’ebia Prav tako do 10 °/o. VDli^X,eu PrftSe?am«ie n°rm P* b? 111 na zmanjševanje premij Doline so še letos brez snega, le visoko v planinah je že zapadel, zato odhajajo delovni ljudje v soboto popoldne ali v nedeljo zjutraj v planine s smučini, da se naužijejo čistega zraka in zimskih lepot vnega odbora Zveze »Svobod« v Mariboru. (Delavska enotnost ,je v lanskoletnih številkah 45, 44, 45 in 46 v nadaljevanju objavila referat.) Ce bodo to gradivo proučili in osvojili zaključke mariborskega plenuma, bodo lažje prijeli za delo in pravilno zastavili, zakaj jasni jim bodo smotri izobraževalne dejavnosti »Svobod«. Na posvetovanjih so sklenili, naj vsa društva osnujejo izobraževalne sekcije. V vodstva teh sekcij naj izberejo strokovno dovolj razgledane, najbolj sposobne in agilne tovariše, kar jih društva imajo. Pri »Svobodah« naj se zbirajo tovariši, ki se ukvarjajo z izobraževalnim delom, prav tako, kot se zbirajo tovariši, ki se ukvarjajo z dramskimi skupinami, pevskimi zbori in drugimi sekcijami. Zveza »Svobod« pa bo pri Glavnem odboru ustanovila strokovni svet, ki bo pomagal pri izobraževanju. Tako se bo v »Svobodah« utrdila stalna izobraževalna dejavnost. Središča izobraževalnih sekcij naj bi bile knjižnice in čitalnice. Vodstva teh sekcij naj poskrbe, da bodo knjižnice primerno založene tudi s splošnoizobraževalnim čtivom. Seveda pa morajo biti knjižnice in čitalnice primerno urejene. Tam, kjer teh prostorov ni, pa naj vodstva »Svobod« skupno z lokalnimi družbenimi činitelji, z njihovo gmotno in moralno podporo, urede vsaj začasne prostore (knjižnice, čitalnice, predavalnice. klubske sobe), ki so neob-hodno potrebni za izobraževanje. Izobraževalne sekcije naj še vedno prirejajo občasna predavanja. Potrebna so in koristna, in posvečati jim bodo morale več pozornosti ter odpraviti slabosti, ki so jih doslej spremljale. Razen tega pa naj po svoji zmogljivosti ustanavljajo stalnejše izobraževalne ustanove, s stalnim izobraževalnim programom in stalnimi vpisanimi slušatelji. Take naj bi bile delavske šole za tovariše, ki delajo v delavskih organih upravljanja in v delavskih organizacijah, pa tudi tečaji, na katerih bodo slušatelji CNadaljevanje na 2. strani) S SEJE PREDSEDSTVA SINDIKALNEGA SVETA V GORICI Zli ZAKONITOST Tudi v kmetijskih zadrugah mora veljati zakonitost v reševanju delovnih razmerij Na zadnji seji okrajnega srn- pri kmetijskih zadrugah nima dihalnega sveta v Gorici so ob- tarifnih pravilnikov ali kolek-ravnavali nepravilne delovne od- tivnih pogodb. Na račun tega se OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE SE PRIPRAVLJA NA STATISTIČNI POPIS Dobro so prijeli Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta v Celju je v smislu navodil Republiškega sveta sindikatov Slovenije takoj pristopilo k pripravam za statistični noše pri kmetijskih zadrugah, delavcem delajo občutne krivi-! popis. Imenovalo je 1? komisij Precej je primerov, da zadru- ce (plačevanje nadur, dnevnic, j iz vrst funkcionarjev plenuma nizacij iz Maribora in okolice so ge ne upoštevajo veljavnih pred- kilometraže pri šoferjih itd.). OSS in odbornikov krajevnih se na zadnjem plenumu okrajne- pisov, ki urejajo delovne odno- Precej je nepravilnosti tudi pri[ oziroma okrajnih odborov. Med ga sindikalnega sveta pomenili o se. Lanskoletna uredba o kme- delitvi dobička. Po dosedanji ' ' ‘ *' *' " ’ -----~ 1 —1 ' tijskem zadružništvu je izena- praksi posamezni odseki, če ne čila zadruge z ostalimi gospodar- ustvarijo polnega plačnega skla- skimi podjetji. Na Goriškem pa da, izplačujejo manjše prejem- so primeri, da posamezni pred- ke, medtem ko morebitne viške sedniki zadrug ali poslovodje pobero upravni odbori zadrug kar sami odpuščajo in namešča- (primer KZ Branik, Godovič itd.), jo delavce in uslužbence. Tako Odborniki so bili edini, ki so se je zgodbo v KZ Ročinj, kjer pomanjkljivosti v zadrugah je predsednik odpovedal pošlo- energično odpravljali. Sindikalni vodkinji službo zato, da bi po svet in zadružna zveza bosta odsvoji volji namestil na to mesto govorne organe v zadrugah opo-drugega uslužbenca, ki mu je zorila na slabosti. Sindikalni svet všeč, čeravno je komaj prestal bo zato sklical konferenco pred-kazen. Tudi nagrajevanja nima- stavnikov zadrug, kjer se bodo jo urejenega v nekaterih za- pogovorili o vsem tem in jih drugah. Precej obrtnih odsekov seznanili z obstoječimi predpisi. S PLENUMU SINDIKALNEGA SVETA V MARIBORU Na prvo mesto skrb za izboljšani© življenjskih razmer delavcev Predstavniki sindikalnih orga- njih letih skoraj podvojilo število dajanju obroka tople hrane med DRUGI PLENUM OSS SLOVENJ GRADEC Občne zbore dobro pripravimo! popisovalci so tudi člani plenu- gospodarskih zadevah in težavah mov republiških odborov. V tem v zvezi z družbenim standardom, tednu pa so imeli tudi že konfe- Z močnim porastom industrij-renco z vsemi zastopniki po- ske proizvodnje v Mariboru, ki se družnic. < iz leta v leto dviga, se je v zad- IZ PREKMURJA NAM SPOROČAJO Sezonske delavce bodo vključili v sindikat zaposlenih delavcev v maribor- delovnim odmorom. Odziv do seskih in okoliških kolektivih. Ce- daj ni bil najboljši. Obratno ku-prav se je industrijska proizvod- hinjo sta uredili zaenkrat le dve nja v kolektivih močno dvignila, tovarni. Delegati so ovrgli trdi- so na plenumu ugotovili, da je v podjetjih še precej neizkoriščenih tev nekaterih podjetij, da nimajo pogojev in finančnih sred- Na zadnji seji socialistične zimskih mesecih, ko se vrnejo zveze delavnega ljudstva v Mur- domov, odtrgani od gospodarski Soboti so razpravljati o se- skega in političnega dogajanja, zonskih delavcih. I To jim dela težave potem, ko Preteklo leto sta dve posebni gredo nazaj na delo, ker se ne ekipi političnih delavcev iz Mur- morejo toliko poglobiti v delo j ze z okrog 900 abonenti, ske Sobote obiskali prekmurske kolektiva, kot stalni delavci, ki proizvodnih sredstev. Metalna na štev za take namene. V letu 1954 primer izkorišča 66°/o kapacitet, so mariborska podjetja razpola-tovarna avtomobilov komaj 33%, gala z blizu 500 milijoni dinar-elektrokovinska 51% itd. Delav- jev raznih skladov, kjer bi se skim svetom in sindikalnim organizacijam so priporočili, da o tem razmislijo pri sestavljanju novih gospodarskih načrtov za 1955. leto. Družbena prehrana se je v , T zadnjih letih močno poslabšala. zfradlla precej stanovanj Lan-Vzrok je tudi v tem, da so pod- £ko leto s° ?dstopili j0% dobic-jetja ukinila svoje obratne men- ka za gradnjo stanovanj kar je ze in znnemarile =krh z« rlelnv- posnemanja vredno. Odborniki nedvomno našla tudi sredstva za pomoč obratnim menzam. Govorili so tudi o stanovanjskih problemih. Med ostalimi so pohvalili Mariborsko tekstilno tovarno, ki je v zadnjih letih ca. Leta 1919 je bilo v Mariboru s° men,h’ ,da bi P« gradnjah 47 menz in restavracij z 8242 stanovanj m pri izdelavi nacr-abonenti. Sedaj imajo le 4 men- tov za S^dnje moral, tako nize z ntrn«- 00(1 nhnnenti Vestltorjl kakor projektanti Hll- sezonske delavce, ki delajo na sproti spremljajo rast delavskega j so ito pred meseci nje, kci su puneicuu v zaonjem kmetiiskih nosestvih v Banatu, unravliania in naš družbeni zaceh razpravljati o ponovnem času gradili precej razkošna sta- sliti predvsem na cenejše gradnje, ker so ponekod v zadnjem Dne 8. januarja 1955 je bil v rali Ivana Janžekoviča ter Dravogradu II. plenum Okraj- istočasno izvolili za novega pred- zonski delavci, ki odhajajo vsa-nega sindikalnega sveta Slovenj sednika OSS-a. ko leto na delo v te kraje, so v Gradec. Republiški poslanec Ivo kmetijskih posestvih v Banatu, upravljanja Vojvodini in drugih krajih. Se- razvoj. i_: i - • i • ii • • Okrajni odbor VSEM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM V smislu objavljenega članka Republiškega sveta ZSS v »Delavski enotnosti«, dne 1. decembra 1954, ter pisma RS ZSS, poslanega vsem sindikalnim svetom, sporočamo: DA SE BO VRŠIL STATISTIČNI POPIS V ČASU OD 30. I. DO 6. II. 1955. Opozarjamo vse sindikalne podružnice, predvsem pa sindikalne svete, da v zgoraj določenem času izvedejo statistični popis po navodilih, ki so bila dana. REPUBLIŠKI SVET ZSS Janžekovič je poročal o perečih gospodarskih vprašanjih v zvezi z družbenim planom za leto 1955. Poudaril je, da letošnji družbeni plan upošteva zvišanje življenjske ravni delovnih ljudi, ter da je sprejem novega plačilnega sistema ena od bistvenih značilnosti letošnjega družbenega plana. Nov plačilni sistem daje večjo možnost za nagrajevanje po dejanski storilnosti. Temeljito bo treba pregledati dosedanje norme. Odborniki so govorili tudi o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic. Analizirali bodo delavsko upravljanje, nezgode v podjetjih, izobraževanje članstva, delo »Svobod« in druga vprašanja. Plenum je sklenil naj zaključijo z občnimi zbori podružnic \ do 20. februarja. Predlagali so tudi ustanovitev iniciativnega : odbora pri bodočem OSS-u v I Mariboru, ki naj bi vsklajeval delo sindikalnih organizacij slovenjgraškega okraja s sindikat-1 nimi organizacijami v Mariboru j V nedeljo, 9. januarja je bil v | čitniškiih domovih le 40 uslužben-in njegovem okolišu. j Ljubljani plenum Republiškega cev, so predlagali, naj bi podjetje Za člana plenuma in izvrš- odbora sindikata poštnih delav- j prispevalo nekaij sredstev iz socialistične zveze in okrajni sindikalni svet sta zavoljo tega na zadnji skupni seji sprejela sklep, da ustanovijo na občinskih centrih sindikalne podružnice sezonskih delavcev, ki se bodo v svoji organizaciji seznanjali z gospodarskim in družbenim dogajanjem in s tem pripravili na čas, ko bodo zopet odšli na delo in aktivno sodelovali v delavskem upravljanju in gospodarjenju. fm. Prispevajte v Tiskovni sklad Delavske enotnosti! S PLENUMA SINDIKATA POSTNIH USLUŽBENCEV SLOVENIJE NAPREDEKVSAMOUPRAVLJANJU V večjih osnovnih enotah naj bi nstanovili obratne kuhinje. — Več sredstev za gradnjo stanovanj nega odbora so soglasno koopti- °ev. Na plenumu sio razpravljali o nalogah sindikalnih podružnic IZ SLOVENSKIH KONJIC pred občnimi zbori, o delavskem samoupravljanju, o plačilnem sistemu im tezah Centralnega sveta Odbor komune bodo volili ,° organizacijski ureditvi sim- diill&aitov. V siindukat postnim usluz-Ljudski odborniki štirih dose- Vencev je bila_ sprejeta tudi sin-danjih občin (Konjic, Zreč, Vi- dllk”na podružnica iz Kopra, tanj in Loč) bodo ta mesec vo-L V razpravi so med dragim u-go-lili začasni ljudski odbor konji-' tovih, da bi bilo potrebno uslano-ške komune. Zbori volivcev se ,v X00} . . osnovnih enotah, bodo pred volitvami pomenili o obratne kuhinje m povsod tam, kandidatih. Sindikalni svet je kjer je mogoče, predvsem pa v te J lctonskuh centralah uvesti ustvarjenega dobička za pocenitev uslug v teh domovih. To bi pripomoglo, da bi odšlo na letni oddih več poštnih uslužbencev. Ko so govorili o samoupravljanju v podjetju in osnovnih eno- jo skirb gospodarsko politični vzgoji članov, zlasti pa še članom delavskega sveta. V preteklem letu je podjetje prešlo na nov plačilni sistem, ki je mnogo naprednejši in boljši od starega. Vendar so člani menili, da bo treba tarifne pravilnike še znatno izpopolnjevati, Težkoče, ki so se pojavile pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov, so nastajale predvsem zaradi pomanjkanja iz- odpiranju obratnih menz. in o novanja. fm. KAKO JE V KAJ PRI KMETIJSKI ZADRUGI »POHORJE« ZAČETEK HOVIH ČASOM Ni še dolgo tega, ko so si de- i dvoje: upravni odbor zadruge si lavci kmetijske zadruge »Poho-r- : lasti le preveč pravic, delavci pa je« v Loški gori pri Zrečah zau-1 tudi niso bili dovolj vztrajni, ka-pali svoje težave. To, kar so sl, dar so hoteli uveljaviti svoje pre- povedali res ni kar tako in je prav, da so jih odkrito priznali. Odborniki njihove podružnice že dlje časa vedo, da pri njih nekaj šepa- Zato so tokrat povabili še člana sindikalnega sveta, da bi jim pomagal jn svetoval. Prvo, kar ne velja, je to, da o vseh zadevah odloča le saim odbor zadruge. V tem pa so kmetje v večin; čeprav je precej delavcev tudi zadružnikov. Zato se je lahko zgodilo, da delavci prav malo vedo o kolektivni pogodbi. Za letošnje leto pogodbe sploh še nimajo potrjene, čeprav je že december. Prav lahko bi se jim zgodilo, da bi jim banka ne izplačala plač. Primerilo se je, da so delavca Alojza Potočnika začasno poslali na drugo delo. Ko je prišel po plačilo, so mu pa dejali, naj si išče plačilo tam, kjer je delal. Nekaj podobnega je z dopusti. Nihče jih ni razporedil in tako jih je še kair precej, ki' dopusta še niso porabili. Nekemu uslužbencu so takrat, ko je prosil za dopust dejali, naj napiše prošnjo T 'M*™™™. ; kuSemjto nekaterih predpisov zla- upravnemu odboru zadruge če- Ijiamju znaten korak naprej, ven- i Glede združevanja nekaterih so-l- •- - — .= ... _ 1 dar so se nekateri člani premalo' rodnih sindikatov, o katerih bo poglabljali v ekonomska vpraša- odločal letošnji kongres ZSJ, so nja. Tudii povezava članov dela-v- člani plenuma mnenja, da bi I slcega sveta z volivci še ni povsod bilo _ boljše, če bi imeli poštni s'°"lpa je J. K. že dlje časa na dopustu in zanj ni bilo potrebno predlagal sindikalnim podruž- c , oordralah jjvtoti 15 mn- dobra. Sindikalne podružnice bo- j uslužbenci tudi v bodoče svoj sin-nicam naj še pred zborom vo- nu. 0™nor.^ 1 odjetje bi moralo do v bodoče morale posvetiti več- dikat. R. livcev skličejo sestanke delavcev B™eper«ta jec sredstev kot do sc- ™ Mara p5«y; »««. „=v odbor. T. zamisel j, /oh.,!-! na, saj kaze v začasni ljudski dovoljenje upravnega odbora, iz plačilne liste pa tudi ni razvidno, da je na dopustu- Saj bi takih stvari lahko našteli še več. Pri vsem tem pa je vice. Bali so se zamere, ali celo tudi posledic in so bili zategadelj morda rajši tiho. Zadnji razgovor bo morebiti začetek novih časov, ko bo upravni odbor zadruge spoznal, da imajo tudi delavci pravico ne le delati, marveč tudi odločati pri različnih vprašanjih. IZ SINDIKALNEGA SVETA NOVO MESTO PREMALO MENZ — PREVISOKE CENE Odborniki sindikalnega sveta v Novem mestu so razpravljali o družbeni prehrani. Iz podatkov, ki so jih zbrali, je razvidno, da se v novomeških restavracijah in menzah hrani zelo malo delavcev. Zajtrkuje jih v menzah le 171, na kosilo je aboniranih 455 in 267 na večerjo. Približno polovica delavcev, ki so zaposleni v novomeških podjetjih, prihaja na delo na tešče. Veči del tistih, ki se vozijo ali hodijo na delo iz okoliških krajev, pa ostajajo brez tople hrane do večera. Ti bi prav gotovo bili zadovoljni, če bi jim v podjetjih za malico pripravili obrok tople cenene hrane. Odborniki so priporočili vsem kolektivom, da o tem važnem vprašanju razmislijo in organizirajo obratne menze ali vsaj toplo malico. fm. kiljiva, saj delajo nekatero ko- odbor'izvoliti res najboljše ljudi “rt''^ in seveda čim več delavcev. Od riL Mariborll in Aj- dobrega začasnega vodstva je d°Tslh delovnih namreč odvisno nadaljnje delo ’ za'^adl ocs,a'r .-t® P'n bodoče konjiške k„„„„=' , L. V. letu izkoristilo letni dopust v po- Za široke in stalne oblike izobraževanja OB ROBU DOGOD KO V OB POTOVANJU TOVARIŠA TITA PO AZIJI (Nadaljevanje s 1. strani) proučevali posamezna področja znanosti in družbenih ved. Zveza delavskih prosvetnih društev »Svobod« pa bo poskrbela za posamezna vzorna predavanja, ki jih bodo avtorji neposredno podajali predavateljem društev, ali pa jih bo Zveza razmnožila in poslala društvom. Enako bo tudi Zveza poskrbela za osnutke posameznih predavanj ter jih pošiljala društvom in predavatelji jih bodo lahko samostojno priredili. Najboljša predavanja in cikluse predavanj bo Zveza izdala v posebnih brošurah. Na posvetovanjih so tudi sklenili, da bodo društva sproti obveščala naš tisk o svoji izobraževalni dejavnosti in pošiljala časopisom članke ter razprave o izobraževalnem delu, predavanjih, delavskih šolah, razpravah in seminarjih. Precej so govorili še o najnujnejših nazornih pripomočkih in učilih (diaskopih, epidiasko- nujno potrebujejo za izobraževalno delo. »Svobode« si bodo v skladu s svojimi možmostmi še nadalje nabavljale potrebna učila, nedvomno pa jim bodo v tem pogledu pomagali tudi delovni kolektivi in njih tehnična vodstva. In sklenili so še, da bodo vse izobraževalne sekcije imele zaupnike »Socialistične misli«, ki bodo skrbeli za razširjanje te pomembne revije in za sodelovanje v njej. Izobraževalne sekcije pa naj v bodoče imajo še zaupnike »Cankarjeve založbe«, ki naj povežejo to založbo z našimi delovnimi ljudmi in njihovimi potrebami. Vse zgoraj omenjene naloge, ki so se porodile iz razprave na obeh posvetovanjih in jih najdemo tudi v sklepih posvetovanj, niso majhne. A kljub temu smo trdno prepričani, da jih bomo izpolnjevali, ter tako uveljavili v vseh naših »Svobodah« sistematično, stalno in široko organizirano izobraževalno delo. Ob koncu pa naj omenim še, da bo- pih, zemljevidih, knjigah, priro- do morala v bodoče naša društva doslovnih zbirkah in pripomoč- posvetiti potrebam izobraževal-kih za najelementarnejše fizikal- nih sekcij sorazmerno več sredic in kemične poizkuse), ki jih štev kot doslei. Novo poglavje tovarišu Titu, da sta ti neodvisni azijski deželi povabili na obisk Zahodu v zakup svobodo, mahajo z zastavo »antikomunizma« ter mislijo, da mora ves svet, ki ni v vzhodnem taboru, korakati (če ne zlepa pa zgrda) za tem prapo- ... , rom. Kolikor bolj pa se širijo Čeprav potovanje tov. Tita po tiste, ki menijo, da se je svet do- redkokdaj prav razumejo To ie idejc mirnega sožitja, kolikor več Južni Aziji se ni končano, vendar končno m za vse večne čase raz- socialistična dežela, ki je postala kot Prvega evropskega državnika lahko zc sedaj rečemo, da je to klal na dvoje ter da mora vsak pionir koekstistence, ko ie skic- prav našega predsednika. Prav potovanje izrednega pomena ne narod izbirati le med enim ali nila Balkansko zvezo s Turčijo zanimivo je, kaj piše o tem svile za Jugosla-vijo, Indijo m Bur- drugim blokom. Le-ti so vzeli na in Grčijo, ki imata popolnoma carski list »Die Tat«. Takole je mo, marveč kot je dejal indijski držav jih izpričuje, toliko težje je drugačno notranjo ureditev« zapisal te dni: »Ce človek opa-mmistrski predsednik Nehru, za ustvarjati podružnice vojaških Mpil ... ‘. . zuje brezbrižnost drugih malih ves svet. zvez po svetu. Nad vse težak po- tudftJkif1 5krbl,en.c,<< ->« in srednjih evropskih držav do V svetu, ki ga je «1« zni^.i—-------„i,„___«:.* tudi vznikla tista " davno pretresala vstajajo in se uveljavljajo ideje mirnega so- ustvarjanja pakta še do ne- rod Zahodnoevropske unije, juž- »treMiluto^ki Azije’ res ne ve," Čemu bf "se" bolj hladna vojna, no-azijskega protikomunističnega lain :„ T. čudil: pogumnosti jugoslovanskih je prišel čas, ko si je treba na Jugoslavija z idejami koeksisten- vija sama odločno prekinila z vso moc prizadevati, da bi utrdili ce in sodelovanja med narodi, _ ”c so> kl niso preveč »navdu- lažno in škodljivo solidarnostjo s po tolikih letih pridobljen mir. Jugoslavija, ki si je z nadvse scni<< nad tem’ da so Indija, Bur- kolonialnimi državami, ki so one- To pa se pravi, da je treba pod- hrabrim odporom Stalinovi Ru- ma ln Jugoslavija našle skupno častile ime Evrope, ne koristi le preti že postavljene mostove in siji pridobila simpatije vseh pot v mednarodni politiki. sebi, marveč napravlja veliko graditi še nove med Vzhodom in svobodoljubnih narodov po sve- Indija in Burma sta bili do uslugo Evropi.« In še pravi, da je Zahodom, ter izgladiti nasprotja, tu, in ki daje v Balkanski zvezi nedavnega kolonialni deželi. Ko Jugoslavija »prva evropska drža-ki ju ločijo. V teh prizadevanjih praktičen zgled, da lahko države sta se otresli kolonialnega jarma, va, ki je vzpostavila stvaren in so se našle Indija, Burma, in Ju- z različno družbeno ureditvijo je to pomenilo polom kolonializ- živ stik z azijskimi deželami. Ona goslavija na isti poti. Obisk na- plodno sodelujejo in krepe med- ma v Aziji. Njihov boj in zmaga je prva nekolonialna sila, ki je šega predsednika je torej v prvi sebojne prijateljske vezi. Bonnski sta vzpodbudila še druge narode to napravila, ker je spoznala, vrsti še bolj zbližal že doslej »Diplomatische Kurier« piše, da v svetu, ki še ječe v sponah ko- kakšni so lahko sadovi tega na slična stališča. sta postala Tito in Nehru zadnje lonializma, da mislijo na svojo političnem in nepolitičnem polju- Prav zato pa lahko razumemo tedne predstavnika pomirjenja in osvoboditev in se tudi bore za- Ona načrtno odpira novo poglavje nejevoljo in zaskrbljenost tistih zelo pomembne duhovne neodvis- njo. Taki deželi je obiskal naš v zgodovini.«. krogov po svetu, ki jim tak raz- nosti. Ona ustvarjata vzorec, predsednik kot predstavnik ljud- Ko govorimo o pomenu obiska v?i_ i” tako zbližan je. gledišč ni kakšna naj bi bila koeksistenca stva, ki je tudi samo zlomilo našega predsednika Tita v Indiji všeč. Tole popotovanje jugoslo- me(j Vzhodom in Zahodom. »Vse p"KOVC preteklosti ter se v trudu in Burmi, nikakor ne smemo prc-vanskega predsednika po Aziji t<) je res pige ta ljst dalie »toda in zn°Iu koplje iz zaostalosti, zreti tudi vpliva, ki ga bo ta obisk m spotoma tudi v Egipt Jim ni- ^ . . razumeli Tito prvi suveren evropske imel na notranji razvoj v teh de- kakor ne gre v račun. Pri tem ne 1 J” J’ . države, ki je obiskal mladi azij- želah. Morda niti ni slučajno, da mislim le na tiste, ki so že na- ves pomen Titovega potovanja v ski državi in }c že samo to veli_ je indijski predsednik Nehru upočeloma proti vsemu, kar počne Azijo. Izreden je pomen Jugosla- kega pomena. Vsekakor je veliko rabil prav to priliko, da je P» Titova Jugoslavija, marveč na vije v svetu, ki ga na Zahodu Ie priznanje Jugoslaviji in osebno Titovem govoru v indijskem nar- SIROM PO NASI DOMOVINI KJE JE SKRBNIK? Razmišljanja o težavah industrijske-kovinarske šole ,£*jjg Tovarne emajlirane posode v Celju ter drugih sol SfnaS?se te delavskega naraščaja del tistega, kar bi se morali. i Lami so pričeti graditi prt šol-Spočetka je Mo težko, more- mesečno. Nekateri so dobiti šti- s^j delavnici oddelek za galvani-oiti še težje kot danes. Minuli so pendijp ati podporo okrajnega | nacijo, ki bo že čez nekaj dni pssi, ko so imeti denarja dovolj in preveč itn so ga celo razsipati, ® prav je bilo, da so minuli. Industrijske šole so bile tedaj po-dnitoe človeku, ki je le jedel in jedol in so diruigi skrbeti zanj, pa N malo mislil, od kod ta brana ™ je ni cenil. Naenkrat pa je bila skleda prazna in je moral misliti, kako jo bo napolnil. Učeno bi rekli takole: Industrijske šole, ki so bile prej pro-racunske ustanove, so postale ■Ustanove s samostojnim finansira-ujem. Niso več dobivale sredstev E ^republiškega in zveznega proračuna; ostalo je le nekaj podpornikov: okrajni in mestni ljudski odbori iin predvsem tovarne. Sole, za katere so se zanimali ^ečji delovni kolektivi (Litostroj, •brniška železamna itd.) aili pa ^druženja (gostinska, obrtna in druga) in šole, ki so same v sebi našlie dovolj volje in moči za Samostojno življenje, so ostale. Druge pa je samostojnost ugono-dilla in danes uporabljajo nji-bova poslopja v različne namene ®ti pa prazna čakajo boljših ča-50v_ in večjega razumevanja. Industrijsko-kovinarska šola tovarne emajitiirane posode v Ce-Pu je ostala, ker se je vodstveno ? vU|čno osebje zavedalo svojih dolžnosti in ker sta jo podpirala okraj in tovarna. Dotacije iz okraja iin tovarne Pa so krile in krijejo le delček potreb. Razumljivo, saj v to upirava doma skrbno varčevala in so trikrat obrniti' vsak dinar, preden so ga izdali vendar je bilo ljudskega odbora, Zveze borcev in obratoval. To pravzaprav ne bo drugih organizacij, mnogi pa so j u,gnii oddelek, bo le proizvodni, odšli, ostati doma, se zaposlili1 nekaka zlata jama bo, ki bo da-drugje ali pa začeli z vlaki in ko-1 jaila sredstva za obstoj šole in lesi prihajati v šolo. In čeprav je omogočila, da se bodo učenci v Pred leti je bilo pri nas veliko različnih šol delavskega naraščaja. Bile so industrijske, eno- in večletne, in bile so vajenske, polletne, enoletne, in bili so tečaji, tri- in večmesečni... in tako dalje naprej. „ ... Prišli pa so drugačni časi in z njimi nove uredbe, in_ šole so se morale osamosvojiti. Nekatere niso bile več sposobne za življenje in so jih zaprli. Druge pa so se bolj ali manj uspešno prebijale skozi težave, samostojno zaživele in še danes žive ali pa životarijo, kakor so se pač ljudje, ki jih vodijo in se zanimajo zanje, znali uveljaviti med novimi uredbami, predpisi in potrebami. Med temi poslednjimi je Industrijsko-kovinarska šola Tovarne emajlirane posode v Celju, s svojimi sto tridesetimi učenci, internatom, delavnico, polnim košem težav, dobrim slovesom, diplomami ter pohvalami in — prazno blagajno. V njenem internatu na Mariborski cesti, nedaleč od Tovarne emajlirane posode, kjer ima šola svojo delavnico, domuje 66 gojencev. Drugi prihajajo iz Celja ali pa se vozijo z vlaki in kolesi iz celjske okolice in oddaljenih krajev. Sola je triletna. Letos ima štiri razrede kovinarjev (dva prva, drugega in tretjega) in razred emajlircev, Makedoncev, ki bodo poleti končali dveletni pouk in se vrnili v svojo novo tovarno v Makedonijo. . Mimogrede sem se ustavil v tej šoli, mimogrede pravim, ker mi čas ni dopuščal in sem hotel napisati le kratko vest o učnih uspehih njenih gojencev. Toda ko sem jih poslušal in videl v delavnici, ko so mi začeli govoriti o nepotrebnih ovirah, ki jih šola premaguje, sem pozabil na čas in na vlak, in ostal sem, dokler nisem zvedel vsega. , . ... , V tem članku sem zvesto popisal vse, kar sem videl in slišal. Morda mi bo nekdo očital, da sem med pisanjem o denarju, ki ga ni in bi moral biti, pozabil na mladino in njene vzgojne probleme. Ne, nisem pozabil na fante, ki se v tej šoli uče za kovinarje in se dobro uče, in razen tega še igrajo nogomet, odbojko in šah, se zanimajo za boks, poslušajo predavanja, delujejo v krožkih Ljudske tehnike in v celjski »Svobodi«, pojejo v vajenskem pevskem zboru, berejo knjige, časopise in se ukvarjajo z lutkovnim odrom, ki ga je uničila poplava, pa nimajo denarja, da bi ga obnovili. Ne, nisem pozabil na otroke, ki so prišli v to šolo, da bi postali delavci, kajti denarne težave, ki izvirajo iz neurejenega položaja današnjih industrijskih šol, so obenem tudi naj večji vzgojni problem teh šol. z.ato, ker primanjkuje kvalificira nih delavcev. Kvalificiranih de lavcev pa ni, kajti splošno je znano, da. nihče ne pade učen na svet. Danes pa je v naši industriji manj vajencev kot 1929. leta (1929. leta — 15.054, 1955. leta — 14.091), obenem pa zaposluje naša industrija polovico delavcev več kot pred vojno. Kam vodi tak odnos do vzgoje delavskega naraščaja? In še ne morem razumeti, zakaj so nekatera združenja lahko obdržala svoje šole, druga pa le tožijo, da kadra ni in da ni kvalificiranih moči. Cas bi že bil, da odgovorni či-niteLjd urede tako imenovano »vprašanje industrijskih šok. Današnji tarifni sistem to dopušča. Izdatki za šolanje delavcev niso več obdavčeni. Tovarne torej lahko dajejo denar in pripravljene so prispevati svoj delež, ker vse potrebujejo kvalificirane delavce, toda nekdo se mora zbuditi, združiti te težnje in ustanoviti nek skupni fond ali blagajno, pri združenjih ati kakorkoli že, iin te blagajne naj bi krile primanjkljaje industrijskih šol, ki naj bodo tudi v bodoče oiim bolj samostojne. In nekdo bi se moral tudi zbuditi ter urediti šolanje delavskega naraščata tako, da bo res eno izmed Cas bi že bil, da bi šole delavskega naraščaja postale ene izmed najvažnejših vzgojnih ustanov, ker jih delavski razred potrebuje in jih bo potreboval OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA POLLETJA Kratek oddih V t™|“Vll. liaiz-uiiiviji V« j, o a-J - prihajajo otroci skoraj iz vse Slovenije in tudi odhajajo v sko- r®'J vse slovenske tovarne kovin- , .......... ---c------- stroke. Tovarna emajlirane po- milijon primanjkljaja. Ta pri-Spde jih sprejme letno le 8 do 10. manjkiljaj pa so krili predvsem z čatio so že pred leti sklicati pred- j dohodki delavnice. Da, delavnice, starvnike drugih tovarn in jih pro- j tiste, v kateri se fantje uče. pomoč. Ti pa so lic hvalili | Delavnica Industrijsko-kovi-o in vsi so se strinjali, dia mora nairske šole Tovarne emajlirane /bodoče pošiljati v tovarno še posode ni velika in stroji v njej V* kvalificiranih kovinarjev, to- j stari in premalo jih je. Vendar denarja ni nihče obljubil in ga ^ da v njej izdelovati to in ono “tol nihče ni dal. Sklicevati so se za prodajo. Prejšnja leta, ko je ?a tarifni sistem, na plačni fond, Lilo denarja dovolj, so prodali le 1,z katerega bi sicer morali dajati za 500.000 dinarjev izdelkov, da-Za šolanje kadrov, pa obenem se- , n.gg pa ima delavnica 6 do ? milita tudi plačevati za vsak iz- jjjonov letnih dohodkov. S tem de-™a'I)l dimar veliko dinarjev davka, j narjem in skoraj samo s tem vzdir- ’ žujejo šolo in internat. Proizvajajo predvsem za domače podjetje, pa tudi za druga. Naročili je vedno dovolj. Lani so izdelati celo nekaj zelo dobrih rez-kailnih strojev, ki smo jih doslej uvažali Sedaj pa izdelujejo prototip stroja za brušenje knjiigove-ških strojev. Tudi te stroje smo Ta sestanek ni rodil nobenega ??Peba. Uprava šole pa ni položila orožja. Najprej je uredila sta-Dje v imiteimatu. Gojenci so mo-al1 Poslej plačevati 3500 dinarjev KORISTNO priporočilo Nedavno je bilo v Beogradu šoli res učiti in ne le proizvajati. Upajo, da bo ta oddelek že koj v začetku dal nekaj denarja, kajti ob koncu vsakega leta — poldrug okrajni liju diski odbor jih letos ne ’■ ' rp- —: 1 bo več podpiral. In sedaj, ko poznamo nekaj naj večjih težav, ki jih je Industrijsko-kovinarska šola. Tovarne emajlirane posode v Celju že prebrodila ati pa še stojijo na njeni poti, poskušajmo napraviti nek zaključek. Najprej ne morem razumeti, kako je mogoče, da je obveljal tako mačehovski odnos do šol delavskega naraščaja. Strinjam se z ukrepi, ki so jih storiti, da bi se te šole osamosvojile, ni pa prav, da so te šole popolnoma p repustili P ‘ wVanie zastopnikov mle-1 doslej uvažati im jih plačevati po rskih podjetij iz vse države. pet milijonov. Šola jih bo proda- ™a Dosvptnv; - . . O prt , v Posvetovanju so govorili jaila za poldrug milijon. Doslej težavnih razmerah našega mle- imajo že dvanajst naročil' za te arstva. Med drugim so bili stroje, toda vsem ne bodo mogli p.riartja, da bi določili okoli ve-, ustreči, ker bi kljub vsemu le radi , . mest področja, s katerih ostali šola, (.Preskrbovali mestne potroš- j Preusmeritev šolske delavnice tnh' ^ zimskih mesecih od ok- v proizvodno podjetje pa ima d° maja naj bi na teh pod- ‘ svetle in senčne strani. Precej je °cJth popolnoma prenehali z osamosvojila šolo, in to je že ne- Zadnji čas so bili obrazi naših šolarjev, kar nekam vznemirjeni. Ni bilo tistega igravega živžava bodisi na poti v šolo, v šoli ali po zaključku pouka. Še misel najvažnejših vej našega šolskega [ ^ So b£ sistema. , , . »r- I do preživeli pouka proste dni, se je umaknila skrbi: »kakšno bo I ndmstrijsko-ko vinarski šoti To- 1 J Smaknila^fef^akšno ’ varne emajlirane posode v Gel-ju ; ^prjgevaj<>y{ Vsepovsod: v učilnicah, na šolskih hodnikih, med poukom in v odmorih, doma in na poti v šolo, je bilo slišati pomenke o tem, kakšne so bile šolske naloge, kako učitelji in profesorji sprašujejo, ocenjujejo; da se je pa bi se morala mnoga podjetja kovinarske stroke zahvaliti, ker kljub nerazumevanju in številnim težavami vzgaja zanje kvalificirane delavce. In zahvaliti bi se morati tudi učencem te šole, ki s svojim lastnim delom v delavnici vzdržujejo šolo in internat. Ta članek je že precej dolg, kajne, toda peresa še ne nameravam odložiti. Vendar danes ne bom bilo v šoli. Smejoči, zardeli obrazi so razodevali, da so dobro napisali šolsko nalogo ati pa so dobro odgovarjati pri izpraševanju. Otroci so razkladati staršem težave, ki jim ga zadaje učenje, ta ali oni predmet, starši pa so jih vzpodbujati, bodrili in pomagali kolikor je pač bilo v njih moči. Pa tudi naše družbene organizacije niso stale križem rok. Razpravljale so, kako v bližnjih prostih dneh zagotoviti mladimi nekaj dni veselih počitnic, kako jim pripraviti razvedrila, ki so se _______ Tinček, Franček, Lojizek, dobro ga potrebni odrezal, da sosedovemu J amezu i „ . . pri zgodovini težko prede, da bo V Ljubljani bo Svet za social-naii.hrže odlična da sp bo! n<> skrbstvo pn Mestnemu ijud-nadaljevai Konec bom napisal moral IvaJn resno potruditi, če bojskem odboru organiziral posebno drugič. Takrat, ko bo zavel druga- h njih obrazih so zaslutiti, kako je iia milost in nemilost osebni ini- _„C{1 v iiiuma preiieimn z. nn„../.m«. .— -- , -- —- »akrsno predelavo mleka. S tem kaj, učenci se pri proizvodnji ne-1 dosegli, da bi prejemali mle- katerih strojev veliiko nanče, tudi Vsa T Vrči ninnni l 4^-v in /lu-J-imiv 4z"w4io rv,rl TVlVtl 7WV1T1 Til vsaj vsi otroci. I to je dobro, toda pri proizvodnji ciaAivd posameznikov ati delovnih kolektivov. Strokovno šolstvo bi vendar moralo biti važen del našega šolstva, njegov urejen del, saj se v teh šolah vzgajajo delavci, od katerih bomo jutri zahtevali, naij proizvajajo več in boljše, naj dobro upravljajo tovarne in podjetja, naj uveljavljajo socialistična načela v komunah, naj nosijo na svojih plečih glavno breme socialistične graditve. Ne morem razumeti, zakaj delovni kolektivi iin njihovi organi upravljanja ter proizvodna združenja niso preprečili zapiranja vajenskih in industrijskih šol', niso uveljavili pravilnega odnosa do teh šol. Govorjenje, dia jih je bilo preveč in je prav, da so jih za- Velika Svedagon pagoda v Rangunu obisku tovariša Tita v Burmi, da je Jugoslavija zasedla pomemben ^toentu o prizadevanjih Jugosla- napredek v vsch Področjih vzlic «2? 7 vnanji in notranji poli- ovjram ki bi zadržale manj od-,‘kl> izjavil, da je »čili indifcke locno »udstvo. »Tudi Burma je ' “ T5 Irnf mlnrln /I nirnl o rro rJoinlp ItH. kot mlada dežela zadevala na ^žbene^^^ mnoga podobna vprašanja in mi to Indijska vlada, je dejal z velikimi simpatijam, spremlja- ziraf"' •1,0 Postopoma nacionali- mo razvoj v Jugoslaviji.« Vrsta gos«aj todustrijo, državni sektor čim uTars^va ko ireba razvijati našnvu^® ^ m°iroče, toda v dačo, 'Ub Pogojih je treba omogo- ,, SirssSTLrSSL je toplih in prisrčnih izjav burmanskih državnikov, ki izpričujejo tesno povezanost in prijateljstvo med burmanskimi ter larodi. TJ Tin Pod kontvni« LT Vin, minister za, informacije na Azijski nar orli o^phel primer pravi: »Naši dve deželi. - •K I narodl se P°sebei za’ ki sta šele nedavno doživeli poli- tomajo l^tovijTs^imafo 'vTm toliko «.čno emancipacij, imata veliko skupnega 7 nnm; v=i skupnega na političnem, gospo- do, kako bi t n' n^h lrpKi barskem in na drugih področjih. načto rešil? ril ,. !'! Vežejo ju številni stiki, katerih resni gospodarske in kul- ... , , ,, .____ ^ zaostalosti, teh tako težkih cilJ ** okrepitev tovariških od-^dlc Preteklosti, ter zgradili "»sov. Čeprav ločjo nas, deželi družbo brez izkoriščanja in oceani in kontinenti, trdno tova-demokratičnih pravic za rištvo med jugoslovanskim m IZ DELA CELJSKE TRŽNE INŠPEKCIJE V PRETEKLEM LETU V KORIST SKUPNOSTI Lani so organi tržne inšpekcije opravili 764 kontrolnih pregledov in odkrili ter preprečili mnoge nepravilnosti Celjska tržna inšpekcija je la- Zaslediti pa so sem in tja tudi ni pregledala poslovanje v 764. prekupčevanje z živili. Kmetijska kmetijskih zadrugah, gostinskih zadruga v Križah je kupila v Va-in trgovskih obratih, industrij- raždinu 5000 kg jedilnega olja po škili podjetjih, mesnicah, pekar- 215 dinarjev. Potrošniki pa naj mah in mlinih. Veliko je bilo pod- bi ga kupovali po 330 dinarjev, jetiij, v katerih so naleteli na Taiko bi znašal pribitek na kilo-vzoirno poslovanje, toda marsikje gram olja kar 115 dinarjev. Za-so odkriti težnje po špekulaciji druga tudi ni imela dovoljenja za in lahkih zaslužkih. j nakup olja. Tržni organi so pre- Med drugimi so ugotovili, da prečili to verižno trgovanje in so nekatere kmetijske zadruge ocuvaili potrošnike dražjega naku-prejemale neupravičeno regres, povajnja. prit, je nesmisel. V naši industriji Vrniti jih bodo morale v znesku jva Mestni gospodarski arbi-je danes 50 °/o proizTOdnih kapa- 3,771.822 dinarjev. trazi so na podlagi prijav 1 rzne inšpekcije odvzeli raznim podjetjem in zadrugam nad 6 milijonov neupravičeno pridobljenih sredstev. Mnogo primerov pa še ni rešenih. Razveseljivo je, da se delavski sveti in upravni odbori podjetij in zadrug vse uporneje borijo proti raznim špekulacijam. Zavedajo se, da je ena izmed njihovih dolžnosti preprečevati zlorabe in jih za vedno onemogočiti. Na Tržni inšpekciji menijo, da bodo imeli letos znatno lažje delo. K članku ,Lahek zaslužek1 V 45. številki našega glasila smo objavili članek z gornjim naslovom. Kasneje nam je Trgovsko podjetje OZZ Celje poslalo obširen dopis, ki ga zaradi dolžine v celoti ne moremo objaviti, pač pa povzemamo najvažnejše ugotovitve. Oseba, ki se v članku imenuje z nakupovalcem OZZ Celje, ni zaposlena pri OZZ, marveč pri Trgovskem podjetju OZZ Celje. Omenjeni nakupovalec ni prodal jeseniški bolnišnici nekaj sto kilogramov jabolk po 42 dinarjev za kilogram, pač pa 10.204 kilogramov po 36,50 dinar jev za kilogram. Seveda ni prodajal zase. Kot smo omenili, nam je dal gradivo za omenjeni članek trgovinski inšpektor okraja Celje na sestanku trgovinskih inšpektorjev vseh okrajev, ki je bil na Sekre-i tariatu za gospodarstvo LRS. delovnega človeka. »Diploma- burmanskim ljudstvom ni samo Jugoslavija si torej pridobiva tische Kurier« je zapisal: »Ker možnost, temveč je postalo stvar- prijatelje ne le zavoljo svoje do-je bila kolonialna oblast povezana nost po zaslugi vodstva in mir o- slednje zunanje politike, ki te-s fevdalnimi in kapitalističnimi ljubnosti voditeljev naših dveh melji na načelih neodvisnosti, krogi, je po osvoboditvi obstojala dežela. Jugoslavija in Burma prijateljskega sodelovanja, nenevarnost, da bi mogel neomeje- imata mnogo enakih problemov, vmešavanja V notranje zadeve ni kapitalistični razvoj spet pri- Nobena izmed njiju ne more za- drugih držav in miru in ki sta peljati do prejšnje korupcije in nikati, da so lahko znanje in iz- jih pred nedavnim Tito in Nehru izkoriščanja. Zato so v mnogih kušnje, ki jih je pridobila ena skupno oblikovala v delhijski deželah, med drugimi tudi v In- dežela, močno koristne drugi.« spomenici, marveč tudi zavoljo diji in Indoneziji, zlasti pa v Bur- Vse to govori, da so za časa notranje socialistične ureditve, v mi, uporabili socialistične meto- obiska našega predsednika Tita kateri vidijo mnogi narodi pode. Pri takšnem položaju ni niti v Indiji in Burmi velik del raz- roštvo napredka, svobode in najmanj čudno, če je Jugosla- govorov posvetili izkušnjam teh miru. vija zelo naglo pritegnila pozor- dežela v graditvi gospodarstva Na5 predsednik Tito je torej nost teh mladih azijskih dežel, m socialistične demokracije. Prav prišel v Azijo kot glasnik ideje ki se danes trudijo, da bi se od takšen neposreden stik in izme- ... te »nenevarne« oblike socializma njava izkušenj pa sta velikega miru med narodi, kot nosilec so-člmveč naučile. Zato obstoji že pomena za nadaljnji razvoj so- ciai5stjene misii. s tem pa se za-več let tesna vez socialistične cializma v Aziji, saj se na pri- reg odpira novo poglavje odnosov teorije in prakse med Beogradom meru Jugoslavije utrjuje prepn- med azjjgkimi in evropskimi dr-in Rangunom.« Čanje, da je možen vsestranski žavami saj Jugoslavija kaže, U Co Njen, tajnik burmanske ”a^doy ie "na^ocialističnih na- kaksni naj bi blh 11 odnosl- čelih. mirnega sožitja, prijateljstva in Vlado Takšna je burmanska pokrajina j Čudno se nam zdi, da je trgovinski inšpektor dal izjavo, ki je netočna in nikakor ne služi objektivnemu spoznavanju naših po-i trošnikov s problemi preskrbe. I Uredništvo kan ju, igranju, pod vodstvom svojih učiteljev im profesorjev. Nekatere šole bodo tudi same organizirale bivanje v planinskih postojankah in domovih. Iz mariborskih šol bo odšlo znatno število otrok na dvotedenske počitnice na Pohorje. Tudii v Kranju in Trbovljah se bodo odpravili v bližnje planinske koče. Na Smučarski zvezi so nam povedati, da pripravljajo na podeželju smučarske tečaje, v kaitere bodo šli otroci osnovnih šol im nižjih gimnazij. Tečaji bodo trajati 14 dni in jih bodo voditi smučarski učitelji in šolski vzgojitelji. Na Svetu za socialno skrbstvo so sploh mnenja, naj bi šole skupno z okrajnimi in mestnimi Ljudskimi odbori ter z društvi Prijateljev mladine, organizirale take kolonije, kajti v svojih kraj-jih najbolje poznajo prilike in razmere, ki jim bodo omogočile izvedbo teh počitnic V vsakem okraju oziroma kraju imajo planinska društva svoje planinske koče in postojanke, ki bi bile primerne za oddih naših otrok. Kot so planinska društva ponekod že lami oddala svoje prostore v času januarskih počitnic izključno za počiitničevamje, naj tudi letos pomaga'jo šolam med šolskimi počitnicami Na Svetu za socialno skrbstvo so ugotoviti, da so otroci po prvem šolskem polletju zelo potrebni oddiha in razvedrila. Izkušnje preteklega leta so pokazale, da so tisti otroci, k.i so preživeli nekaj dni v kolonijah, ali na počitnicah v drugih krajih, postali v drugem polletju precej boljši učenci in so lažje dojemali snov. Seveda vsi otroci ne bodo mogli na takšne počitnice. In zategadelj se lahko vprašamo, kaj lahko store sami starši, da bodo njihovi otroci lepo preživeti zimske počitnice? Razumljivo je, da jim sredstva ne dopuščajo, da bi poslali na počitnice svoje otroke v kakšne počitniške domove. Toda nekaj la n ko store: vsi starši imajo sorodnike ati znance na podeželju ali drugod. Morda bi tem sorodnikom ali znancem lahko poslali svoje otroke za teden ali dva. Le-ti pa bi morda poslali njim svoje otroke. Važno je to, da bodo otroci prebiti prosti čas v naravi, pri igri in v zavesti, da so jim ti pouka prosti dnevi prinesli vrsto doživetij, ki se bodo globoko vtisniti v n ji hov spomin in o katerih bodo v šoli pripovedovati svojim sošolcem. Če pa bi morda tudi to ne šlo, naj bi starši peljati otroke čim bolj pogosto ven v naravo, da se razgiibljejo in navžijejo svežega zraka. Vse to bo naš; mladini v veliko korist, ko se bodo po 15 dnevih spet odprla šolska vrata in sprejela v svoje učilnice znanja žejne otroke. Milan V TOVARNI KLEJA V LJUBLJANI PRIPRAVLJAJO OSNUTEK TARIFNEGA PRAVILNIKA IN PRAVILNIKA 0 NORMAH Dober začetek Izvolili so centralno komisijo za sestavljanje tarifnega pravilnika. — Upravni odbor je naročil strokovnemu Kolegiju, naj izdela tarifni pravilnik še pred koncem meseca Strokovni kolegij Tovarne kleja Dosedanji plačni sistem jih ni v Ljubljani i:ma te dni polne roke vzpodbujal k normiranju. Med Nad šestdeset novih električnih strojev tovarne Rade Končar Vprašaj tega ali onega Kranj- dcila. Razen vsakdanjih opravil v j tem časom, ko so delavce naigreje-podjetju še pripravljajo predlog i vali z urnim zaslužkom, pa se je prarriiloiikia o normah. Upravni od- kakovost proizvodov popravila. bor podjetja je pred dnevi skle- Tako so odpadli tudi vsi ugovori, mil, da mu mora strokovni kolegij češ da se ne da boljše delati, ka-predložiitii grobi osnutek pravilni- kor so delali dotlej, ka o normah še pred koncem me- . Kakor pravijo v Tovarni kleja, seča. Podobno naročilo mora iz- ta čas brez norm niso brezplodno polniti tudi komisija za sestavo . zapravi Ji. Dobro so pretehtali pro-tainifnega praviilinika. I iz vodni proces dela, pretehtali so, Dela bo res precej. Začeti mo- , kako in kaj kaže normirati im Tovarna električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu je izdelala nad 60 novih vrst elek- čana; kje je" tekstilna tovarna tricmli strojev Od tega 35 novih ,ZvezdJ inJ težko ti bo vedel to vrst električnih aparatov, 25 no- razložiti. Tovarna stoji sredi go-, vih vrst transformatorjev in štiri zda, ob robu Kranja, skrita za za orni hitrejši nn kakovostno nove vrste električnih motorjev. veliko tekstilno tovarno »Inteks«. opravljeni remont, komerciala za Del svojih proizvodov tudi izva- Ceprav deluje v tem podjetju hiter im cenen nekup surovm itd. zajo. V letu 1"»**** **Uk “ ***** im ^mSuTrd jL%7b°°,lc' feSjfesretiusiSŠS izdatkov pri barvanju, ker jim ni treba čistiti kadi z dragimi kemikalijami, ki jih uvažamo iz tujine. Blago pa tudi prej pobarvajo. Doslej so imeli precej težav in stroškov s sušenjem blaga, ki so ga pošiljali na sušenje v druga podjetja. Lani so neizkoriščen stroj v skladišču znova sestavili in sedaj lahko na njem posuše dnevno 8000 metrov blaga. Med drugim so preuredili tudi aparat za barvanje volne. Sloves o kakovostnem barvanju se je razširil tudi v druge republike. Iz Srbije, Hrvatske in seveda tudi iz naše republike pošilja nad 40 večjih in manjših podjetij svoje izdelke v malo barvarno »Zvezde«. Kolektiv je že tako razširil proizvodnjo, da so prostori iz dneva v dan bolj tesni. Zato je začel lani s pomočjo okrajnega in mestnega ljudskega odbora graditi nova poslopja. V jeseni je bila že pod streho enonadstropna stavba za filmsko tiskalno. V pritličju so uredili razne delavnice. Sredi marca letos bodo tudi ostali prostori urejeni in filmska tiskarna bo povečala svojo zmogljivost še za enkrat. Tudi tkalnico mislijo razširiti, ker imajo v skladišču še nekaj neizkoriščenih statev. Seveda nalete tudi na težave. Veliko preglavico jim delajo prenizka sredstva za vzdrževanje strojnega parka, ker je ta že precej iz-nulem letu cenijo na 130.000 ton, trošen. Podjetje je lani tudi po-kar bi zadostovalo za kritje do- cenilo svoje izdelke, kar je lah-mačih potreb. Na posvetovanju (j0 doseglo zavoljo prizadevnosti proizvajalcev sladkorja, ki je članov kolektiva in boljšega izbilo pred dnevi v Beogradu, so koriščanja surovin. M. D. razpravljali tudi o obnovi slad- " " kornih tovarn. Obnova bi se lah- PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico št. 169787 je iz- segel normo povprečno nad 10 %>. Ali ni v tam določilu nevarnost, da bi tehnično vodstvo zaviralo stav članov kolektiva. Drugi zopet menijo, da so razponi med posameznimi razredi preobsežni in . . da so že doslej v tem ali onem | preseganje^norm nad 10 "Zo rn siioer podjetju uveljavili manjše razpone med tarifnimi postavkami posameznih delovnih mest oziroma del. Nekateri udeleženci so trdili, da bi se ocenjevanje delavčevih sposobnosti kaj lahko sprevrglo v Gorjanci, Novo mesto. letošnjem voj gospodarstva v letu. V predlogu družbenega plana je predvideno, da bo letos proizvodnja v industriji porasla za z namenom, da si zagotovi pripadajočo premijo. Kljub vsem tem pomislekom ... , . vendarle ne kaže predloženih tez 11 nasproti ravni proizvodnje v celoti odkloniti. Pač pa kaže v v mjnulem letu. V industriji se bo praksi in z izračuni ugotoviti, kaj Predvidoma zaposlilo na novo 5 ____________,_______r___, je za to ali ono podjetje spre- odstotkov delavcev in uslužben- privilegij. Nevarno je namreč, da ' jemlijivo in kaj škodljivo. Vsako eev, to je nadaljnjih 700 oseb. bi strokovni vodje boljše ocenili j podjetje ima namreč drugačne Storilnost dela bo predvidoma tistega, ki jim je pri srcu in slabše j pogoje in nekih šablon v nagra- porasla za 6°/o. Na to bo med delavca, s katerim so v sporu. Ra- jevamju ne kaže uvajati. V p rak- drugim vplival plačni sistem, zen tega bi ocenjevanje terjalo ve- tič nem urejanju tarifne politike Predviden je še nadaljnji porast liko administrativnega dela, saj bo najlažje spoznati vrednost po- izvoza in industrijskih izdelkov, bi morali delavce v obratih, od- saimeznih napotkov in vzpodbud, Izvoz naj bi se po vrednosti po-delikih itd. vsak mesec znova oce- ki jih je rodilo to posvetovanje, večal za 20%, GOSPODARSKE VESTI Atelje za projektiranje pomsiva Do sedaj smo izvažali pohištvo v glavnem po naročilih, oziroma načrtih, ki so jih izdelali strokovnjaki iz zainteresiranih držav, predvsem iz Velike Britanije in Zahodne Nemčije. večji del smo ga izvozili v ZDA (1700 ton), ostalo pa v Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Švedsko, Belgijo itd. Promet blaga v naših pristaniščih Promet blaga v naših pristaniščih je znašal v 11 mesecih prejšnjega leta 4,9 Z otvoritvijo ateljeja za pro- ^'iTta m, ^ Lst^ujTa jektiranje pohištva v Zagrebu se ton. bomo lahko pojavili na svetov- Največji promet je bil v reškem pri-nem trgu z določenimi standardi (“iiTjoLi0?on),,0sjbeniku,Vpfi jugoslovanskega pohištva. Nasi in Dubrovniku, arhitekti bodo proučili prilike, običaje, okus in potrebe tržišča r» » _ • • • tistih držav, kjer se zanimajo za Pomoc organizacije FAO naše lesne proizvode. Proizvodnja tobaka v Makedoniji za leto 1955 Obnova gozdov v Jugoslaviji Po nepopolnih podatkih je obnovljeno od leta 1945 do začetka 1954 680.000 ha gozdov, medtem ko je bila predvidena obnova 460.000 ha gozdov. Po perspektivnem planu se predvideva, da bomo do kraja 1972. leta obnovili okoli 2,730.000 ha gozdov. Nov usnjarski obrat” v Mirnu V Tovarni usnja v Mirnu (Istra), ki je občutno povečala proizvodnjo, bo že ta mesec začel obratovati nov oddelek za strojenje ovčjih kož. Prihodnje leto bodo tu ustrojili 150.000 ovčjih kož in na novo zaposlili okoli 30 delovnih moči, l predvsem žena. Kompenzacijski dogovor med slovenskim in avstrijskim podjetjem Mednarodna organizacija za poljedelstvo in prehrano (FAO) je dodelila j Jugoslaviji pomoč za 1955. leto v znesku 175.000 dolarjev. Ta znesek bomo uporabili za bivanje inozemskih kme-T) . i . i tijskih strokovnjakov pri nas in za od- rroizvodnja znanega make- hocJ naših štipendistov v inozemstvo ter donskega tobaka se stalno dviga, za nakup potrebne opreme. Povprečna proizvodnja v letih 1931 do 1939 je znašala 7300 ton Povečanje proizvodnje letno, v povojnem času pa nad 12.500 ton letno. cementa v ^nrlnipm Ane, v tniini vp- Najkasneje v letu 1956 bodo tovarne sKcga »Dravskega spor, J v Zaonjcm Lasu tujini ve cementa .Deseti kolovoz« v Solinu, »Par- strijsko podjetje poslalo Elektroenerget-ODO DOlJ povprašujejo po make- tizan« v Kaštel Sučurcu, >Prvoborac< v . skemu sistemu Slovenije Kaplanovo tur-donskem tobaku. Tako smo na Solinu in >Djul?o Revelante« v Puli z bino, generator, transformatorsko po-j : i j obnovo in dograditvijo podvojile svojo stajo ter drugi elektromaterial za pre-ieio izvozni iz proizvodnjo. Proizvodnja bo porasla od 1 sežek električne enegije iz naših hi- Dunaja je zaključen kompenzacijski dogovor v vrednosti 1,8 milijonov obračunskih dolarjev. V okviru te pogodbe, ki ie zaključena na osnovi jugoslovansKO-avstrij-skega »Dravskega sporazuma«, bo av- primer prejšnje Makedonije 7700 7700 ton tobaka. Naj- 580.000 ton na 1,030.000 ton. 1 drocentral na Dravi. Prva generalna stavka jeseniškega proletariata (Prispevek k zgodovini delavskih bojev v Sloveniji) v letu, ko so stari delničarji spoznali, da brez tehnične modernizacije proizvodnje ne bo šlo. Leta 1889 so začeli modernizirati obrate na Savi in tako se je pričelo železarstvo in jeklarstvo Kranjske industrijske družbe koncentrirati na Jesenicah. Ko so naslednje leto pogorele še valjarne na Bohinjski Bistrici, se je vsa železarska dejavnost ie družbe koncentrirala na Jesenicah. Prvo obdobje porajanja industrijskega pro-l.etos je minilo petdeset let, ko je vsak organizirani pa tudi individualni letariata v današnjem gorenjskem žele- lznenadila takratne lastnike Kranjske odpor delavstva. Vedeli so, da bi in- zarskera bazenu se je zaključilo. iistrijske družbe prva generalna stav- dividualni odpor lahko prerasel v orga- jeseniškega proletariata. Leta 1904 nizirani, zato so bila pravila naperjena PRVI ZNAKI PREBUJANJA___________________________ je jeseniško delavstvo uprlo kapita- proti individualnemu »puntanju« in do- ZAVESTI •»hUŽnbjiink/,5Lif fe.nehn? izko“- loča,la, vis°kf kazni. za. ‘istega, ki »bi se Modernizirani obrali Kranjske E™:al<- kLLe, ‘ “n,aA al , Sirijske družbe na Savi so sprt delavske . indu- stoja in ki je že ob svoji ustanovitvi varil« proti predpostavljenim, je bil ta- socialno nodobo Jesenic' Iz° železarskih postavila s strogim delovnim redom tako koj odpuščen. Enaka kazen ga je do- 0hrat0v šilom Slovenile ki iib ie uni-razmerje med delodajalci in delojemalci, letela, če ni hotel izpolnjevati pravil »ila težka gosnodfr-ka kriza v letih Ja„b‘l.vsak organiziran odpor proti Delovnega reda ali pa če ga je gosposka 187J da i885 S ,0P se pričeli seltti delavci izkoriščanju popolnoma nemogoč. Ta dc- zaprla za več kakor tri dni. Razen od- aa Jesenice Poleg domačih gorcniških lovni red, ki ga hrani danes Tehnični pusta z dela pa je ta red določal še delavcev z lesenfe lavornilfa RJ|edu, muzej na Jesenicah, ni bil iznajdba del- številne denarne kazni od 50 krajcarjev Oorii Žirovnice Beguni Črnivca iz Ra-Ulčarjev Kranjske industrijske družbe, navzgor do odvzetja večdnevnega za- dovliice Krone’ Podnarta Tržiča Stare ampak je veljal ze od leta 1866 v luži- siužka. Spore med delavstvom in pod- i.u qL|„ žtlezniknv Sorirp iz’ n-ivč, nah Zoisovih, dedičev v Bohinju in na jetiem so smeli razsojati le lastniki, 7aie ’ logi Krania in Kamnika so na-Javorniku. Dedič,_ slovenskega kultur- vodilni uslužbenci ali pazniki, delavci šii na Jesenicah zaposlUev tudi livarji morali takim razsodbam popol- -- * r *• nega mecena Žige Zoisa so leta 1869 pro- pa so se dali svoja podjetja, rudnike in pose- noma po< stva Kranjski industrijski družbi. Ker Vsak **“« j/vo.uuii.i. ...ap- urcuntniji, ai atj ac ia/.uiucii oornu na uiugiu prin uu cnuiiie, razreuno zavem*' cev, ampak da so videli v njih tudi trgovino, niso videli nobenih perspektiv delavske organizacije. Tako so s pomoč" svoje nasprotnike, ki so prav tako pun- in so že leta 1881 pričeli prodajati ne- io cerkve dali pobudo za organizacij0 tarlk j ?kor delavci v industrijsko raz- donosne fužine na Gorenjskem. Leta 1885 krščanskih delavcev. Da so tej organi' d^eželah, le da se svojih sil še ne so hoteli prodati celo bivšo Ruardovo zaciji botrovali delničarji Kranjske i1}' zavedajo. Zato so kapitalisti vedeli, da železarno in jeklarno na Savi, vendar dustrijske družbe, lahko oklepamo se lahko nekega dne delavci vsega tega niso našli zanjo kupca. Ko so stopili tega. ker ji je generalni direktor p°" zavedo in se organizirajo, čeprav v A v- v stik z dunajskimi finančniki, so jit> daril petdeset goldinarjev kot »podpor<> striji takrat ni bilo še nobene delavske ti kmalu prelisičili in zavzeli med del- za premaganje prvih organizacijskih te- rganizacije. S pravili tega delovnega ničarji Kranjske industrijske družbe žav«. Kapitalisti KID so ravnali tako, 2da so hoteli v prvi vrsti preprečiti vodilno mesto. To je bilo leta 1888, kakor so se naučili pri svojih so\rfiM novo ----— ------------ r _. -0- ---- družbo vsa leta od 1873 dalje do cerlčvijo in s pomočjo nje hoteli u«tv*" dovmo. Pravila tega Delovnega reda leta 1885. Stare gorenjske fužine in rud- riti protiutež socialističnemu gibanj'1: nam povedo, da tedanji lastniki^ Kranj- niki se niso mogli kosati s tehniko raz- Kapitalisti so se zato potrudili, da b? ske industrijske družbe niso imeli v vite industrije in so pričele razpadati, razcepili delavstvo še prej, preden l’1 Delničarji, ki so^ se razumeli samo^ na moglo priti do enotne, _razredno zavedo6 ilavske industrijske ________ ____________ gorenjskih delavcih samo poslušnih hlap- SOCIALNA POLITIKA NGVI ZHKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Drugim državam za vzgled Z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju je zavarovanih več kot 45% tem zelo živahna razprava. Za-Hašega prebivalstva. — Naša država je med prvimi ratificirala mednarodno kon- .n, predvideva.^ da ^ bo Zvezni Vencijo o minimalnih normah socialne varnosti. — Nove ugodnosti za zavarovance nas po vojni že tretjič ska podjetja, ustanove in delo- nju. Že iiz naziva razberemo, da 'jrejamo socialno zavarovanje, ■kakor vemo, je prvi zakon o so- viišča, so pokazali, kako je taka se je delokrog socialnega zavaro-demokraitiična oblika širokega ,• varnja sedaj zelo razširil. Po no- dasnem zavairovamju iz leta 1946 I sodelovanja državljanov, oblast- t vem bodo zavodi tesno sodelo-zannenjal 1950. leta zakon o so- j miih in upravnih organov z ljud- i vali z organi, ki skrb e za higien-inJ;m zavarovanju delavcev in j skiani poslanici potrebna in ko-1 sko službo oziroma za preven- £ Uslužbencev tor njih družin, ki |e še. danes v veljavi Že ta za-«n je pomenil velik korak na-P’rcj. Uveljavil' je načelo obvez-ne?a socialnega zavarovanja in Priznali zavarovancem celokupno delovno dobo. Kmalu potem, ko Sc J® uveljavil temeljni zakon o gospod arrjenjiu v gospodarskih Podjetjih, je bilo nujno izvršiti spremembe tudi v sociaMem za-varovamju. Strogo centralizirana stuzbia j,e prišla v nasprotje z u««un razvojem. Po besedah kune Markoviča, člana zveznega zvtršnega sveta, naš dosedanji istem socialnega zavarovanja ni ** Ustrezal razvoju družbenih odnosov, hkrati pa je bilo v toni mnogo vrzeli, ki so omogočale ^ nepravilno iin neraciional-,to. trošenje sredstev. Razvijal ni "°tla za izboljšanje delovnih po-gojev, Za higiensko in' tehnično ose uto pri delu in za druge tčpte^>e' 8 katerimi naj bi zašči-111 zdravje zavarovancev. ristna. Med anketiranjem se je pojavila vrata problemov v zvezi z vprašanjem zavarovanja za primer bolezni, Vsi, ki so sodelovali v anketi, so na široko razpravljali o tem in stavili nove predloge o klimatskem in kopališkem zdravljenju, hiranarini, povračilu potnih stroškov, oskrbnini žene - porodnice, posebnem varstvu tuberkuloznih, o pogrebninah, preventivni zdravstveni zaščiti, razširjenju kroga zavarovancev na svobodne poklice, o svobodni izbiri zdravnikov, finansiranju socialnega zavarovanja ter o oskrbi zavarovancev z zdravili. Pokazala se je potreba, da poleg sedmih milijonov že zavarovanih prebivalcev zavaru-' jemo vrsto drugih državljanov, zlasti kmečko prebivalstvo, mladino, obrtnike iin ljudi svobodnih poklicev. Toda razen finančnih tudi tehnični razlogi zali te- tivno službo in z inšpekcijo dela ter skupno z njimi preprečevali izvršni svet predpisal, kako naj se izdajajo zdravila, sanitarni material ter standardi zq zobozdravstveni material in za izdelavo protez, raznih drugih pomagal in sanitarnih pripomočkov. Z razliko od dosedanjega zakona bodo poslej pogrebni stroški plačani v pavšalnih zneskih, svojci umrlih zavarovancev pa bodo dobili poleg tega še de- uredba vlade FLRJ leta i’ PO kateri so prešla finančna eetstva. za socialno zavarovanje 1 državnega proračuna v poseli n fond socialnega zavarovanja, ci r^io službe in fondov solatnega zavarovanja v upravlja-/e samih zavarovancev smo in°ri * nov’ veLk korak. Okrajni mestni zavodi so začeli samo-»J no uresničevati vse pravice ■‘a varovan cev. r , tedaj upravljajo zavode uno izvoljene skupščine oziiro-S njčhovi upravni in nadzorni nori. Vse te organizacijske in inančne spremembe pa ni-so za-ostovale. Nagel razvoj našega gospodarskega iin socialnega življa je zahteval globljih spre- žene meinb v samem sistemu. Postav7- ' Nni smo bili pred dejstvo, da 2delamo nov zakon o socialnem avarovanju ailii pa, da za sedaj tjicomenimo samo predpise, ki se j' cJo zavarovanja za primer bo-Se ;I?L "o daljšem razmišljanju uaša zvezna Ljudska skupščini, Oc*!^ooila za drugo. Skup-Žilodbora pa sta se poslu- ict T)rarvui/-.^ i • • * in J1 ra'vnee. ki jo dajejo ustava sta P°Sl Ovnika obeh zborov, ter n ‘ i e Prvič v zgodovini našega nizi ra?eni* a'r>'zm a odločila orga-glcdp 1 Parlamentarno anketo Pojavili problcm<>v- ki so se zultaiti™ ^ 2vczi z zakonom. Re-! imenuje več zakon o zavarova- ! pri zasebnih obrtnikih. Pri skic- bodo sklenili, ker nimajo dela in čani v denarju in da bi dobili cev tj 'n \ . ljudskih poslan- nju za primer bolezni, temveč pan ju kolektivnih pogodb pa j zaslužka, da socialistični sektor plačano nočno delo in nadure. »o obiskali naša industrij- zakon o zdravstvenem zarvarova- večkrat opazimo, da izkoriščanje ne naroča del pri zasebniku, da Seveda lahko del krivde za sveta pa se je načrt zakona spremenil, tako da bodo dobili vsi bolni zavarovanci 80% hranenino so . i vatli, d:a smo oprezni pri raizšir- 1 rvi korak naprej je pome- 1 jam ju kroga zavarovancev. V naši ’ državi imamo vsega skupaj le 6548 zdravnikov itn ti so s svo- , . , jim poklicnim delom preobreme- e Za prvnii 7 dni, od tedaj pa do njeni. Podobno sliko so dali tudi en«ga meseca bolehanja 90 °/o m podatki o vrsti in številu zdrav- Potcm 1°° % vojaški zavaro- stvenih stacioniaimih ustanov rn. c 'ail1.1 Ljudske mmlice (bolniiicc, sa-naitorifjii, poliklinike, bodo prcjema-ii ves cas bolezni ambulante im podobno). V tem za'r’?'dl specifičnosti službe redne jc jasen signal, da moramo vzpo- prejemke. Da v bodoče ne bi bilo redno z razširjenjem kroga zava- | več zlorab pri klimatskem m ko-rovancev razširiti tudi materialno paJiškem zdravljenju, je novi za-os-novo. Res, da bi nekatere re.. kon predvidel strožji kriterij za publike že sedaj lahko razširile u za vanje teh pravic, krog zavarovancev, ker imajo , K® znašajo letni, izdatki za pogoje za to, vendar ne vse. Za- zdravile pn nas vec kot 3 mili-radi teh in drugih, zlasti financ- ia,rd®. dinarjev, je bila pri vzroke obratnih nesreč, poklicnih ! nairno pomoč v višini ene plače, bolezni in drugih škodljivih po- Novi zakon je zelo zaščitil žene-javov v zvezi z delom in delov- porodnice. Poslej bodo prejemale mirni pogoji.1 oskrbnino v višini 80 °/o plače ne Med anketiranjem so ljudje glede na delovno dobo. Če pa naj živahnejše razpravljali o vi- bodo imele neprekinjeni 6 meseč-šmi braniarine. Izdatki za hrama- , ni delovni staž ali 12 mesečni riine znašajo letos več kot 6 mi- i staž s prekinitvijo, bodo dobivale lijaird dinarjev, čeprav je odsto- j celo 100 °/o hranarimo. (Doslej so tek bolnikov (4,6) nižji kakor v i prejemale hranarimo le, če so sosednih državah, n. pr. v Italiji i bile vsaj šest mesecev zaposlene.) (5,1 °/o). Dosedanji sistem hrana- j Prav ta sprememba glede zaščite rim v višini zaslužka je vplival j porodnic bo omogočila ratifika-destimul ati v no na proizvodnjo in ! oijo mednarodne konvencije o je moral načrt novega zakona varstvu žena. onemogočiti vsakršno izkorišča- Kar se tiče finansiranja zdrav-nje fondov socialnega zavarova- stvenega zavarovanja, je bil na raja. Zato je predvidel, da bo ! podlagi amandmaja Zveznega iz-hraraarina za prvi mesec bolezni j vršnega sveta sprejet spremimje-80 °/o, po enem mesecu pa 100 °/o. j valuj predlog, po katerem bo polžjem a naj bi bili le tuberku- sebraa uredba predpisala način lozni, vajenci in ponesrečenci de- : finansirani a zdravstvenega zava-lavci, ki naj bi dobili od prvega | rovainje. Republiški izvršni sveti dne dalje 100 %> hrananiino. Z f predvidevajo, da bodo posamezne amandmajem Zveznega izvršnega | republike same predpisale obvez- nosti zavodom za socialno zavarovanje. Republiški Izvršni sveti oziroma okraji so dobili pooblastilo, da odrejajo roke in način obveznih zdravstvenih pregledov za delavce, ki prvič začno delati Izdal zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu več upravni organi socialnega zavarovanja. Zato bo poslej izključen vsak upravni spor glede zdravstvene zaščite. Zakon predvideva končno stroge kazni za gospodarske organizacije im nji- ali ki menjajo poklic. Razen te- hove odgovorne uslužbence ter delodajalce, razen tega pa tudi kazni za zdravnike in same ža- ga je prešla še vrsta pristojnosti k< na mestne oziroma komunalne zavode za socialno zavarovanje. V samem postopku predstav- varovance v primeru, če bodo kršili predpise. Kaznovani bodo 1 ja novost predpis, po katerem na priim er zavarovanci, ki name-odločajo o zdravljenju in o tra- i noma otežkočajo in preprečujejo jam ju bolezenskega dopusta iz- j zdravljenje, ki ne uporabljajo ključno zdravniki. Pritožbe zoper | razpoložljivih zaščitnih sredstev odločbe posameznih zdravnikov, im naprav, ki kršijo predpisane ali zdravniških komisij rešujejo mere opreznosti ali ki na prod- nih razlogov je zakon vključil v obvezno zavarovanje le delavce in uslužbence ter z njimi izc neosebe (ljudske poslance, funkcionarje družbenih organizacij itd.). S tem pa ni rečeno, da je zavarovanje omejeno le na ljudi, ki so v delovnem razmerju, saj pripravi jamo že posebne predpise, ki bodo uredili socialno zavarovanje mladine, kmečkega prebivalstva, obrtnikov im drugih delovnih ljudi. S pomočjo ankete smo tudi ugotovili, da bi moralo socialno zavarovanje skrbeti ne le za ku-raitivo, se pravi za zdravljenje bolnikov, temveč tudi za preventivo — za očuvamje zdravja. Zato ni sil u čaj, da se novi zakon ne stavljamju novega zakona tudi o višje zdravniške komisije im ne zakoniti način izrabljajo pravice NEKATERI ZASEBNI OBRTNIKI IZ NOVOMEŠKEGA PODROČJA NOČEJO SKLENITI KOLEKTIVNIH POGODB S SVOJIMI DELAVCI OSTRO KAZEN ZASLUŽ1J Izkoriščanje še ni izumrlo. — Pomočniki pri nekaterih zasebnih obrtnikih opravljajo razen strokovnega dela še vrsto drugih opravil. — Za postranska dela niso pravilno nagrajeni nikom-mlinarjem, je začel računati, koliko več bo treba plačati za socialno zavarovanje. | V navadi je že, da mlinarji Organi ljudske oblasti so iz- še ni izumrlo in da zasebni obrt- plačujejo svoje pomočnike v na-dali Uredbo o sklepanju kolek- j niki z vsemi mogočimi izgovori turi — to je po mericah. Ali se livnih pogodb z namenom, da zavlačujejo sklepanje pogodb, res ne bi dalo tako urediti, da zaščitijo delavce, ki so zaposleni ; Izgovarjajo se, da pogodbe ne bi bili mlinarji pomočniki pla- TV r t 'zotmlvm n i 1- , h D — -T „ I -1 1. A J _ 1 1 'IT I * • 1 1 • Y _• _1 _ ' _ . .1 _ L 1 J „ I.1 J socialnega zavarovanja. Predvidene pa so tudi visoke denarne kazni za gospodarske organizacije, če ne bi oskrbele sredstev, potrebnih za preprečitev nesreč in če ne bi odstranjevale vzrokov poklicnih bolezni Na podlagi ankete sta oba odbora zvezne Ljudske skupščine po sprejemu s p remen jev a 1 n ih predlogov Zveznega izvršnega sveta na ločenih sejah sprejela osnutek zakona. Na podlagi zbranega gradiva, ki so ga dobili poslanci, je prišel zakon pred Ljudsko skupščino FLRJ, ki ji je član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič podal obširen in temeljit ekspoze o osnutku novega zakona. Na ločenih sejah sta oba zbora po temeljiti razpravi, v katero je posegla vrsta poslancev, sprejela zakonski osnutek o zdravstvenem zavarovanju, ki bo veljaven od 1. januarja 1955 dalje Želimo, da bi Ljudska skupščina pri sestavljanju predlogov za zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju postopale na isti način in se posl užila metode širokega anketiranja zavarovancev in drugih merodajnih faktorjev. Z ureditvijo zavarovanja za priimeir nesreče, onemoglosti, starosti in smrti bo končno urejen ves sistem našega socialnega zavarovanja. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju je tako v kakovostnem kakor v količinskem pogledu »ikih le — 8 tj industrijsko razvitih deželah, v Radovljico. Okrajni glavar pl. Detela v svojih tovarnah. S svojimi agenti so cepiti delav!. da 50 .oni hoteli raz- je prispel na Javornik in prigovarjal začeli snubiti posamezne valjavce, da bi Ze rt.-: »sivo po raznih ortranizaciiah tlelavettm. nai se vrneio na tlelo in se preselili na Jesenice, kjer bi dobili vrnejo na delo let v le a 1899 'T i lulfl ..ueino uspelo. Ko je tovarno četa žandarjev. Niti ti niti De- varnah, kjer so snubili, so bile že moč-žebIinmiZI>rukn . Prva delna stavka telove pomirjeval žira.;; 1,jSO s°ljdarizirali z žebljarji vplivati na delai ne besede niso mogle delavstvo. Delavci prej vstvo po raznih organizacijah delavcem, naj rr,,i_ Preden je prišlo do ustanovitve rešijo spoi na miren način. Še rno četi ■ e poini vati na _ \ju _ t__ __ ____ _ dgovor leta 1902*^0*' * Pr-a7 tako je bilo tudi zadnje čase. Tedaj pa se je vmešal ge-stavka ieseni-vu.1 . pdiniia druga delna neraini direktor Luckmann in zavpil so že v teh d 1 h , czarjcv. Vendar pa nad delavci: ,če ne morete shajati s lem Jali poizkusnih’ ,bi i11? imenSr paslužkom, jejte žgance in nosite cok- s0 se že Kranjci spuntali,«' je bil prvi ®°c> enotnega nasfnnn „d>eI?VC1 zavedh Je,l< Je delavce se bolj razburilo, odgovor avstrijskih in gornještajerskih zahteve. prya IT .v b.oju za svoje tudi tiste, ki so se ze nagibali k spo- vafjavcev na snubljenja tistih, ki jih je ™ je moralo nndiif- bajala deset razumu. Zato so stavko nadaljevali kljub p0slala Kranjska industrijska družba. f°lovico, čeprav ePhnlJ,e p.°.p".stlti z,a luckmannovl grožnji da bo poklical Ostalo pa ni samo pri tem odgovoru. 2ehl'arjev za deLf J ZIt,zat‘ 5*ezru^n^a prva deln; ie žičarii 1*fiS° so^arizirali z žebljarji vplivati na aeiavstvo. ueiavci so mu zacije in Se ob «frnnJ:il^n delavstvo pa je stalo v odgovor povedali, kako bedno živijo nasprotno 1a+^ ^— • , * r#av tako je bilo tudi zadnja Zoca «« c« pred takoj zaposlitev. Toda tudi to se Kranj-pa je zastražila javorniško ski industrijsik družbi ni obneslo. V to-_i \t:i: _:z: rx_ varnah, kjer so snubili, so bile že moč- ne, razredno zavedne delavske organi-mu zacije in delničarji KID so dosegli prav kar so nameravali. ODGOVOR SNUBLJENIH VALJAVCEV »Presneto slabo morate plačevati, če maj vse V«i ‘7.*"vv doseže ,Vsi ti prvi d°bjpe z^e^ti so napovedovali novo ob-°bdobie ?°dov,ln.11 jeseniškega delavstva: Prvima bojev, ki so se s leta ioru stavkama začeli in PRVA VELIKA MANIFESTACIJA DELAVSKE SOLIDARNOSTI NA JESENICAH Luckmannove besede niso razkačile »era iodj. o i u v ix ti m u zacen in se muiiiiv,»^ stavki • manifestirali v prvi generalni sam0 valjavcev, ampak vseh 1600 delav lavstvn Je,s.enjskega in javorniškega de- cev’ kolikor jih je bilo takrat zaposle avstva <'v-''“ia*CRa. in Javorniškega de-n p0 \ Je trajala celih šest tednov nia tovarnah Kranjske industrijske nekaterih avstrijskih železarnah pričele zbirati prispevke za stavkajoče na Jesenicah in Javorniku in jim tako pomagale, da so vzdržali do konca. Po šestih tednih je moralo podjetje popustiti in pristati na povišanje akordnih zaslužkov. leta*>(i935ajanJu Preseffla tudi stavko °iz družbe na Jesenicah in Javorniku. Osem- IZHAJATI, JEJTE -ANCE in NOSITE COKI/JE!« sanjTeSS_ie..Pisati tej stavki in pi- VPLIV STAVKE NA DELAVSKO GIBANJE NA JESENICAH . . • Opisana stavka je za delavsko gi- - .. jeseniških obratih. Najprej so J)anje na Jesenicah rodila dobre sadove, se valjavcem p riklj uči h žeblja rji^ _ in ^ ži- Delavstvo je ob prej omenjeni podpori desetletni upokojenec Rožič mi je pripovedoval, kako je štrajk v : !V1 51 1 Jesenic potekal Si sk is ;E čar ji, nato pa martinarna, žična k Se ifflSi«' živeči redki, delo ustavili tudi valjarna in drugi Kmalu po ustavitvi obratov so pričeli ob tovarni patruljirati žandarji. času stavke pričelo dojemati pomen in smisel strokovnih organizacij. Prav tej stavki se je delavstvo otreslo tesss m&mm* ata, kf*;- sai »«a H« mitri hulicci danes 5 1)1 takrat devetin dvajsetletnik, ’ ‘ ze °smi križ na XT ’ - tindvaLetietniL 1%' Delavci so takrat namreč delali po jetje^ hotelo izkoristiti’ zase,' bodnVi osmi križ na rim-iii Nckai ^vaflaJst Of dnevno in so poti žili borno nj nikoli v celoti posrečilo !T °v mi je dni tov Slavko Smole S0S,loi k' ??. prinašale žene, je |e vodstvo organizacije, pa pree?^? sem lahko sestavil vsaj b-žen !šar ob ?f.r0J.lh "a ^delovnem mestu. Ta je moralo v lem štrajku pod Jtef« deUv,*wi‘ek“>5e ,SH'te ieTh ?n^oPajih^sravmrJpl,i kan^nf n,"’P',eJ ?,anStTa' “ 'kjer publiciralak d° 'CJ Še D1 blla stavba nasproti današnji plavžev), zinil lom/A*v. • i , . .. žene razburilo. Jezne so bile zle mžba In-dIf'r,LJ: žandari?, kije. na ženske.protes Č?Vdružb na ef° h se mu to celoti posrečilo. Pridobilo 2 ji- pa ge se podrediti zaje stavko začelo, ki jim leta 1896 ni uspelo, preselila valjarno za tračno lo je da bi organizirali na Jesenicah svojo bile zlasti na - - • ................ * ■ roteste od podružnico, so doslej delovali v okviru - . ike proteste oo- Delavskega izobraževalnega društva, ki FEsEESrB-fS obr TT V1’ kl jim ie na nn nrp«i>l i t vi tf.li ‘L Ju.,10: >rg,a’ Pa ž,r,1 ’ če moJ ne snJeu ralo delovati po zasebnih hišah. K ntead°v na Javornik pod?etTe znižalo To,Je zandati? zmedlo in žene so vdrle temu pa je opravljalo svojo kultu daT^ko^kriio mož°T zTbičevale so fm, 'df'n^smejo po,i,ično na,°^ z raznimi prcda'" popustiti. -.v,! Sn a Preselitev. Premeščeni de-a jih io ^ Prožili pri obratovodstvu, dami: tv i-112- Raiski odpravil z bese-sLiŽil|}< i\fC delajte, pa boste več fijo, ml7j^arca so res povišali proizvod-ValiavPi ^ P9-.So os*ale iste. Zato so se Pritožili pri tehničnem direk- p.ppau. V ' DIREKCIJA SNUBI AVSTRIJSKE VALJAVCE Delničarji Kranjske industrijske Kljub politično nalogo z raznimi predavanji. Ze takrat so hodili na Jesenice predavat vidn isocialisti iz Ljubljane in Trsta. Tudi vedno več izvodov delavskega časopisja je pričelo prihajati na Jesenice in uspeh vse te politične dejavnosti je bil, da je socialistom vendarle uspelo zato Luckinan- sorj™p 'Lappr.il. v drugi polovici aprila Siavcejr, ampak izopet' al,avc' z njim in z inž. Raiskim zlom,tl Oprijeli ian/n^K ie’ "aine-rlo™ zavlačevhoUSpog^ gornještajerske želežarne, da bi jim po-- - “-o so se tiste Hni r,r.rrQfnli sodile za nekaj mesecev potrebno ste- družbe se niso menili za zahteve v a- na Jesenicah ustanoviti svojo strokovno Ijavcev, ampak so nameravali stavko kovinarsko organizacijo, iz katere zrasli poznejši delavski voditelji Weiss, zaprosili avstrijske in Košir, Ravnik in drugi. Obdobje od leta 1904 do leta 1919 v zgodovini delavskega gibanja na Je- it'fSih Postavkah ^na TaPvormkua,a e vilo valjavcev. Ffsma so romala v uo- senfcah temelji prav na tem prVem enot-dati nekl delavec in hotel pove- navitze, Leoben, Vordenberg, v Utizmark, nem na5lopu jeseniškega delavstva. Res gi.nl mnenje, a .v« Roi=vi nn_ v Judenburg m druga železarska mesta, ;e da si je podjetje po tej stavki še bolj prizadevalo, da bi i —utlii J ---»aijii* \ s a’ in nrixlv0 tak Ppgajanja brez smi Stavki ■' so.s,avkati. 8p®L??S35S valjavcev. ^ ^ zraslo je revolucionarno jedro kot re- ... ___ Toda delničarji Kranjske industrij- ja Luckmanna, ki je dal ske družbe še vedno niso popustili in direkti • , razburila general *akoj b d^orja Luckmanna, ki je da. . . . ____ rzojavlti na okrajno glavarstvo ugodili zahtevam delavstva, zaposlenega pot za obdobje od 1919 naprej. zultat prve generalne stavke jeseniškega proletariata in to jedro je pripravilo - - - = • ------= MK presegel norme, ki jih predvi- pri zasebniku, da j Seveda lahko del krivde za te bodo odpovedali obrt in zaprli stvari pripišemo tudi posamez-________________ _____ , ^ __ _______ lokal, izgovarjajo se na šušmar- nim delavcem. Nekateri delavci §eva °mednarodna konvencija o je itd. Toda za temi izgovori se ne pripisujejo dovolj pomena socialni varnosti. Kar se tiče vrst krijejo kaj grdi nameni. Naštej- sklepanju kolektivnih pogodb, zavarova.nja. gre naš zakon mo jih nekaj. I ker se bojijo zameriti gospodar- "=d.b,r'g, ne'^ prijavi. Mlina0, 1 ™ >» S* ?y____ ;__ zasebnih delodajalcih in jim Tone Hočevar iz Gradca ima z njim ne bo sklenil kolektivne: tako naf bl sindikalne organ,za-pogodbe in da bo pomočniku raj- clJ,e in, ,msPekc,!e dela n-adzor°-ši odpovedal delovno razmerji uresnlceY?nje 1 iko dalje od omenjene konvencije. Po novem bo zdravstveno zavarovanih več kot 45 % našega prebivalstva. S tem smo dali vsem drugim, zlasti iin d u sirijsko razložiti njihove^ pravice^ Prav I razvitejšim državam lep zgled. Naša država se je tako uvrstila kolektivnih delovnih pogodb. Nace Murgelj odpovedal delovno razmerje Čevljar Janez Kavšček iz Gradca ni prijavil nobenega pomočnika, zaposluje pa dva. Prav tako je z mlinarjem Jakobom Debeljakom iz Dvora. Janez Mohorčič, krojač iz Žužemberka, zaposluje pomočnico in dve vajenki. Pri sklepanju kolektivne pogodbe ni povedal koliko časa opravlja pomočnica ostale posle. Pomočnica opravlja, razen del v delavnici, še vsa gospodinjska dela in oskrbuje svojemu delodajalcu tri otroke. De- Okrajni sindikalni svet lodajalec plačuje pomočnico ta- Kranju Jin Društvo za napredno ko kot bi delala v delavnici, gospodnijstV0 sta pred dobrim rs«B d".b.„. ..s«. med prve, ki so ratificirale omenjeno mednarodno konvencijo o mininailnih normah socialne varnosti. M. K. V KRANJU UGOTAVLJAJO, KAKO SE HRANIJO DELAVCI POSAMEZNIH TOVARN Neredna prehrana vzrok za številna obolenja prebavil tovila, kako žive delavci posameznih tovarn, kje in kako se ine^inn luvcini, ivje 111 ivaivu ae 1 hranijo, kako je z njiliovim vrlravipni i tri SDcfnvili c nnsoh. jemki v denarju in v naravi naj bi po njegovem mnenju znašali i 400 d i n a r j | zdravjem itd. Sestavili so poseb- „ Milan Vehovec, mlinar iz Zu-, no komisijo, ki je začela pro-zemberka, plačuje pomočnika z učevati vse te stvari. Komisija je dajatvami v naravi. Pomočnik razpisala anketne liste z vpraša-trdi da dela podnevi in ponoči njj 0 prehrani in drugih stvareh m tudi v prostih urah. Razen. jer j;jj razdelila 6500 delavcem melja ve redi pomočnik še p ra-! jn uslužbencem, ki so zaposleni v sice in ko so zrejeni, si jih raz-; kranjskih tovarnah, »Iskri«, »Pi-tleHta^z gospodarjem na polo- skanini«, »Inteksu«, »Standerdu«, v.co, čeprav gospodar s svojim‘ Savi« in »Planiki«. Izpolnjeni delom k temu nič ne prispeva. I anketni listi so pokazali tele Vehovec tudi noče popravljati; stvari: naprav v mlinu, češ, mlin bo poj’ Doma se hrani 2300 delavcev smrti matere postal splošno ljud- jn uslužbencev. V menzah je sko premoženje. Menim, da bi na hrani 96 delavcev in moral ° teh stvareh razmiš!joti lustožbencev. 234 delavcev se občinski ljudski odbor v Zužem- hrani pri zasebnikih. Nad 1200 bcrku. | delavcev in uslužbencev iz teh Jože Dular, mlinar iz Jame — tovarn uživa največ hladna je-Dvor, prodaja ajdovo moko po dila. V 600 družinah kuhajo še-80 dinarjev za kilogram. Obra- le takrat, ko se vrneta mož in cunj so pokazali, da je doslej žena iz službe, plačeval pomočnika po 34 dinar- V nekaterih podjetjih, na pri-jev na uro. Ko je bilo treba skle- mer v »Savi«, »Istri« itd., pra- I niti kolektivno pogodbo s pomoč- vijo, da bi morali ustanoviti i menze. Nekje so uredili bifeje, kjer prodajajo razna jedila po zmernih cenah. Komisija meni, da bi morali v menzah podjetij kuhati enoloč-nice, ker bi bila hrana znatno cenejša. Posameznim gospodinjam bi morali omogočiti, da nosijo hrano iz menze domov. Na področju kranjskega okraja je bilo lani, v prvem polletju, 1922 obolenj na vnetju želodca in črevesja. 1371 zavarovancev je bolehalo na prebavilih, kot želodcu in želodčnih kamnih. Ti podatki nam kažejo, da je najbrž veliko delavcev in uslužbencev zbolelo samo zaradi neredne prehrane. Vse to pa nas opozarja, da moramo bolj poskrbeti za prehrano delavcev. Stane Bobek. »DEL1VSK0 EM9TH0ST« zahtevaj v vsaki prodajalni časopisov in javnem lokalu! UTRINKI »Kaj je?« je vprašal Josip in Marija. »Te je mar vznemirilo izkrcanje?« »Kako? Kako?« je zavpil Pipino. »Izkrcanje pri Anziu?«* Nisem vznemirjen.« Človeček je govoril v telefon. Ko je vstopil Josip-in-Marija, je pokimal z glavo in njegova sušična lica so se bolj pordečila, malo se je zresnil in zdelo se je, kot da se je njegov obraz od nečesa oddaljil. »Pazi, Nemci zahtevajo poravnavo računov do osemnajstih,« je rekel Josip-in-Marija. »Kaj? Kaj?« je vzkliknil Pipino. »Nisi vznemirjen?« je dejal Josip-in-Marija. »Nisem vznemirjen,« je zavpil Pipino. »Neporavnanih jim je ostalo devet ljudi,« je rekel Josip-in-Marija. »Dva sta še od zadnjič in sedem od sinoči« »Pa kaj zahteva?« je zaklical Pipino. »Ali zahteva, naj jaz pričnem soditi?« je vzkliknil. »Zahteva samo poravnavo računov,« je rekel Josip-in-Marija. Človeček je stekel k hišnemu telefonu in pustil slušalko zunanjega telefona na mizi. »Pa naj dela, kar hoče,« je zavpil Pipino. »Naj si kar sami postrežejo. Mar si ne morejo sami postreči?« Dvignil se je, tulil in tulil je telefon na mizi. »Devetdeset oseb hočejo ustreliti?« je tulil Pipino. »Naj gredo na cesto in naj si jih tam vzamejo. Mar si jih ne bi mogli vzeti na cesti? Jaz ne odgovarjam za ljudi na cesti. Naj si jih vzajemo na cesti.« Josip-in-Marija je pokazal na telefon, ki je tulil na mizi: »Toda, kaj govori ta vrag?« Pipino je obmolknil, človeček je' tiho govoril na drugem telefonu, prefekt in kvestor pa sta poskušala prisluhniti, kaj govori raztrgani vrag na drugem koncu žice. »Nima več prostora, kamor bi razmestil pripornike,« je rekel Pipino. Josip-in-Marija se je smehljal. »Ali ga spustimo noter?« Človeček je končal s hišnim telefonom in se vrnil k slušalki, ki je tulila. Videz je bil, da se mu mudi, toda moral je iti izza naslanjača ter se je zdelo, da bi ne mogel teči in se je samo pomikal, četudi je bil tenak, kot da ima trebuh debelega človeka. »Sam ga bom poklical,« je dejal Pipinu Josip-in-Marija. Šel je proti vratom medtem ko je človeček govoril v telefon: »Našli smo... Poklical bom čez pol ure.« »Kako? Kako?« ga je vprašal Pipino. »Mar smo našli prostor, kamor jih bomo namestili?« »Na nek način da,« je odgovoril človeček. »V Psihiatrično bolnico.« »V norišnico?« LXXIV. Toda vstopil je Clemm in Pipino se je dvignil, mu šel nasproti in ga s svojima obema rokama prijel za roko. »Dragi. Dragi...« »Ali bi prišli zvečer k meni?« »Vendar veste, da imam dosti dela.« »To bo majhna zabava med prijatelji.« »Toda zvečer mi ni mogoče. Zelo žal mi je...« »Nikoli vam ni mogoče.« »Da, žal. Zmerom mi je žal.« Prešla sta na važnejše stvari. »Pravkar sem govoril z generalom Zimmermannom.« »Imate sodišče? Če imate sodišče, potem ničesar ne rečem.« »Ne gre zdaj za sodišče. Gre za to, da se pravici zadosti do osemnajstih.« »Toda čemu takšna naglica? Mi smo imeli mnogo več mrtvih kot vi. Pa se nam vendar * L. 1944 so se Angloamerikanci izkrcali pri Anziu. tako ne mudi. Mar se nam mudi? Ne mudi se nam. Pravici se ne sme muditi.« Pipino se je obrnil k svojemu šefu kabineta. »Kaj pravite vi na to? Mar ni res, da se pravici ne sme preveč muditi?« »Ni v tem vprašanje,« je rekel človeček. »V čem pa je po vašem vprašanje?« je rekel Josip-in-Mari j a. »Prosim,« je dejal Clemm. »Tu ne gre za vprašanja.« Petnajst minut je manjkalo do štirih. Snel je uro z roke in jo položil na mizo poleg rokavic. »Ob šestnajstih in trideset miput,« je rekel, »moram biti v San Vittoru.« Josip-in-Marija je pomignil človečku. »Ali vidiš zdaj, kaj je vprašanje?« In pogledal je Pipina. »Pravica ima tudi pravico, da se ji mudi.« Pipinu pa je vendar uspelo povedati to, kar ni hotel. Hotel ni namreč prevzeti odgovornosti, da bi predal ljudi za ustrelitev. To odgovornost bi moglo prevzeti sodišče. Ali je on sodišče? On ni sodišče. Rekel je Josip-in-Marija: »In še zanikaš, da nisi vznemirjen?« »Jaz ničesar ne zanikam,« je zavpil Pipino. »Jaz nisem vznemirjen.« Ob štirih in pet minut ni več vedel, kaj bi naj še rekel, pa se je zato besno obrnil k svojemu človečku. »Zakaj,« je kričal, »zakaj tudi vi ne poveste še kaj?« Josip-in-Marija ga je pomiril rekoč, da hi potrebno izročiti važnih pripornikov. »Kako? Kako?« je vzkliknil Pipino. »Ne zahtevajo osebnosti,« je dejal Josip-in-Marija. »Zahtevajo samo določeno število glav. Ničesar drugega.« »Ali jim potem lahko damo samo delavce?« »Jasno, razumljivo. Lahko jim damo samo delavce.« Misel, da lahko da za ustrelitev samo delavce se je zdela Pipinu tolažilna, skoraj osvobodilna. Tudi njegovemu človečku se je zdela misel vredna spoštovanja. Kakor nekakšno manjše zlo. Pazljivo je vseknil svoj dolgi nos. Josip-in-Marija se je zasmejal. Dosegli so sporazum. LXXV. »Polovico jih bomo vzeli,« je dejal kapitan Clemm, »od stavkujočih, polovico pa od političnih.« »Storita vi in kvestor,« je rekel Pipino. »Storita vidva. Vidva storita to.« Dodal je: »Samo ne dotaknita se mi intelektualcev.« »Pipino ima intelektualno bolezen,« je dejal Josip-in-Marija. »Mislim na pripadnike svobodnih poklicev.« »Pipina se loteva slabost, če gre za pripadnike svobodnih poklicev.« »Vsaka slabost je opravičljiva,« je rekel Clemm. »Ni to,« je dejal Pipino, »temveč, kadar se dotaknemo kakega bolj znanega, potem zbogom. Vsi govorijo o tem.« »Pipino se vedno boji, da bi se ne govorilo.« »Ne pravim, da se bojim. Samo pravim, da ne maram nekoristnega govoričenja. Naj se z ljudmi svobodnih poklicev ukvarjajo sodišča.« Ura je bila štiri in petnajst minut. Clemm je narekoval človeku potrdilo o prevzemu talcev. Narekoval je tudi število. Sto deset, je dejal. »Sto deset?« je rekel človek. Ni zapisal. »Zakaj sto deset?« »To pomeni,« je dejal Josip-in-Marija, »da je talcev za enajst Nemcev.« »Nemcev je devet,« je rekel človeček. Celo se mu je orosilo. Pipino pa je v naslanjaču spet objel glavo z rokami. »Ouuh!« je dejal in zazehal. »In dva psa,« je rekel Clemm. »Eden včeraj zvečer, najboljši pes Gestapa. Eden pa danes zjutraj, moja psica Greta.« »Toda človek, ki je ubil psa danes zjutraj je rekel Josip-in-Marija je vendar prijet. Mar ni prijet?« »Kmalu ga bom videl,« je odgovoril Clemm. »Kakšen človek pa je to?« je vprašal Pipino. »Nima svobodnega poklica,« je dejal Josip-in-Marija. Človeku se je celo nos orosil. »Kaj pa je? Ali si ga videl?« »Ah!« Neki potujoči trgovec?« »Trgovec?« »Potujoči krošnjar.« Človeček si je z robcem obrisal pot s čela. »To je vendar izven vaših pravil,« je dodal. »Toda,« je dejal Josip-in-Marija. Človeček se je obrnil k njemu. »Toda, kaj?« Pet minut sta se prepirala, človeček in Josip-in-Marija in bila vse glasnejša. »Toda dragi,« je dejal Josip-in-Marija. »Toda če nimate kam spraviti zapornikov!« Vmešal se je Pipino. »Nehajte. Vsak naj polovico popusti. Zmenimo se za vsega skupaj sto in ne govorimo več.« Obrnil se je k Clemmu. »Ali je v redu kot pravim?« Clemm se je nasmehnil. Sporazumeli so se. Z drobnimi koraki, suhljat in majčken, pa vendar kot da nosi neviden trebuh debelega človeka, je človeček odšel iz sobe. Josip-in-Marija je dokončal s pisanjem potrdila za prevzem sto talcev po Clemmovem nareku. »Ouuh!« je zdehnil Pipino. še enkrat je zazdehaL Še enkrat je z rokami objel glavo. Zdelo se je, da dremlje. Clemm si je ponovno pripel uro na roko. »Zamudil sem,« je dejal. Ko je odprl vrata svojega avtomobila, je iskal pse. »In psi?« je zavpil. »Und die Hunde?«* Opomnili so ga, da je naročil vzeti pse iz voza in jih pustiti v hotelu. Ukazal je, naj ponovno peljejo v hotel. Rasch! Und dann schnell nach San Vitto re!«** * In psi? ** Hitro! Potem pa hitro proti San Vitore! Ttazla in sol Zgodovinarji trde, da je ime »Bosna« ilirskega porekla. V ilirskem jeziku, k,i je že zdavnaj izginil, a ostanki so se ohranili še v albanskem jeziku, je beseda »bos« pomenila posodico, v kateri so shranjevali sol. Kot je znano, imamo v Bosni veliko solnih plasti in se je v času srednjega veka imenovala v Bosni pokrajina »soli«. Današnja Tuzla pa je dobila ime po turški besedi »tuz«, kar pomeni soL Kdo je odkril Ameriko? Na zahodni strani obale Islan-da stoji velik spomenik nekega človeka. To je Leif Ericson, vikinški mornar. Domačini trde, da je ta človek odkril Ameriko. Znanstveniki. še danes ne vedo, kdo je odkril Ameriko. Kolumb ali Ericson? Nekateri so za prvega, drugi za drugega. Ericson je prišel po mnenju znanstvenikov na obalo Amerike NEKAJ DROBNIH V stari Sparti so morali ne- leta 1000 in jo imenoval >Win-la-nd«, zemljo vina, ker je našel mnogo vinskih trt. Zgodovinarji se niso mogla sporazumeti, kateri del Severne Amerike bi morala biti ta zemlja vina. Nekateri menijo, da je to Labrador, drugi Nova F unlandi ja. I zgled a, da je bila usoda obeh raziskovalcev enaka. Namreč nihče od obeh ni iskal Ameriko, pač pa najkrajšo pot v Indijo. Kdo ve. ali bomo sploh kdaj izvedeli, kdo je prvi stopil na ameriška tla. V stan sparti so morali ne' 1 oženjeni moški enkrat letno ple I sati na glavnem trgu in zasmehovati — sami sebe. Eden najstrašnejših in največjih potresov je bil 1556. leta na Kitajskem v pokrajini Shan Si. Zahteval je 830.000 človeških žrtev. Na Kitajskem so lok in puščice i uporabljali kot vojno orožje vse do 1911. leta. Pionirka rešila pilota Nekega dne se je blizu Splita zrušilo zavezniško letalo. Pilot je 1 odskočil s padalom. Ko so Nemci opazili, da se pilot spušča, so brž pohiteli proti mestu, kjer bi moral pristati. Blizu kraja, kjer je pilot pristal, je pasla pionirka iz Vranice koze. Takoj je prihitela k letalcu in ga popeljala na skrito mesto med dva zidova ter ga pokrila z zelenjem. Ko so prišli Nemci, so našli le razbitine letala. O letalcu ni bilo sledu. Nemci so bili besni. Vpra-i šali so pastirico, ki jih je speljala na napačno pot. Brž ko so odšli, je stekla v sosednjo vas in poiskala odbornika narodnoosvobodilnega odbora. Nekaj časa kasneje so prepeljali ponesrečenega pilota na osvobojeno ozemlje. Rešila ga je osemletna pionirka iz Vranjiice. Najjstarejša medicinska knjiga je Nei Cin g, ki so jo pred 4500 leti napisali na Kitajskem. Med kurdskimi plemeni, ki žive v Perziji, morajo obsojenci nositi neke vrste cilinder. * Čebela lahko vleče breme, ki je 30 krait težje od nje same. Sele 1688. leta je Francoz Louis Lucas de Nehon iznašel način vlivanja steklenih plošč in tako omogočil proizvodnjo zrcal. Pravijo, da je španski knji' ževnik Lope de Vega napisal 1800 komedij. Danes poznamo le 470 njegovih komedij. •te***!! V bližini Begunj na Gorenjskem in znanega počitniškega doma »Tone Čufar« v Dvorski vasi, ki ga je prevzelo zdravstvo za rekonvalescente socialnega zavarovanja, je naprodaj vila za 3,000.000 din Vila je ob robu gozda s krasnim razgledom proti Bledu in okolici. Je primerna za počitniški dom kakega podjetja ali ustanove. Ponudbe pošljite na Republiški svet ZSS, ustanove. Ponudbe pošljite Ljubljana, Miklošičeva 22. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiini !■■■■■■■■■■■■■■ !»• POKLON- ERSKINE CALDWELL VZHAJAJOČEMU SONCU Pisatelja Erskine Caldrvella se še najbrž spominjate. Leta 1953 smo objavljali njegov roman »Tobačna pot*. Tokrat pa objavljamo njegovo zgodbo »Poklon vzhajajočemu soncu*. Najemniki, ki nastopajo o zgodbi, obdelujejo bombažna polja in dobivajo osak del pridelka. Ta način je o naoadi o južnih držaoah ZDA, kjer je črnsko prebivalstvo. I. Lonnie je vzdrgetal. Spustil je roko s svoje koničaste brade, ko se je spomnil, kaj je dejal Clem. Zdaj je začutil, kot da dela zločin, ker stoji v prisotnosti Archa Gunnarda in mu kaže obraz. On in Clem sta šla danes popoldne skupaj po cesti proti črpalni postaji in povedal je Clemu, kako zelo potrebuje obrok živeža. Clem se je ustavil, brcnil kamen s ceste in rekel, da bo dobil tisti, ki bo dovolj dolgo delal za Archa Gunnarda, tako oster obraz, da si bo z njim lahko narezal deske za lastno krsto. Ko se je Lonnie obrnil in sedel na prazen zaboj poleg črpalke za gazolin, si ni mogel kaj, da bi ne želel biti tako brez strahu pred Archom Gunnardom kot Clem. Čeprav je bil Clem črnec, se ni nikdar obotavljal prositi za obrok, kadar je potreboval brane. Kadar ni dobil dovolj zase in za družino, je šel naravnost k Archu in mu to povedal. Arch je to sicer prenašal, a prisegel je, da bo Clema ob prvi priliki pognal iz dežele. Lonnie je vedel, ne da bi se obrnil, da Clem stoji na vogalu postaje z dvema ali tremi drugimi črnci in ga gleda, toda iz neznanega vzroka mu ni mogel pogledati v obraz. Arch Gunnard je sedel na soncu in na konici škornja brusil žepni nož. Enkrat ali dvakrat je pogledal Lonnijevo lovsko psico, Nancy, ki je ležala sredi ceste in čakala Lonnija da bi šla domov. »Tvoj pes, Lonnie?« Lonnie je v strahu poskočil in skril z roko suhi obraz, ki bi Archa obtožil, da svoje delavce strada. Arch je počil s prsti in psica se je, mahajoč z repom, dvignila. Čakala je, da jo pokliče. »Mr. Arch, jaz —« Arch je poklical žival. Pričela se je plaziti po trebuhu proti njima in je vsakokrat, ko je Arch počil s prsti, hitreje pomahala z repom. Ko jo bila še nekaj čevljev proč, se je prevrnila na hrbet in ležala na zemlji z vsemi štirimi v zraku. Dudley Smith in Jim Weaver, ki sta postopala okrog skladišča, sta se zasmejala. Prej sta slonela ob zidu poslopja, zdaj pa sta se vzravnala, da bi videla, kaj bo Arch naredil. Arch je pljunil nekoliko več tobakove sline na konico škornja in hitreje brusil nož. »Kakšne vrste lovski pes pa je vendar to, Lonnie?« je rekel Arch. »Zdi se mi, da je menda gonjač.« Lonnie je čutil, da pogled Clema Henryja vrta v njegov tilnik. Radoveden je bil, kaj bi napravil Clem, če bi Arch takole pokal s prsti njegovemu psu in ga klical k sebi. »Rep ima še enkrat predolg za jazbečarja ali ptičarja, ali ne, Arch?« je dejal nekdo za Lonnijevem hrbtom in se glasno zasmejal. Nato so se vsi smejali, tudi Arch. Gledali so Lonnija in čakali, kaj bo odgovoril Archu. »Ali je gonjač, Lonnie?« je vprašal Arch in spet pokal s prsti. »Mr. Arch, jaz —« »Kaj te bo sram, Lonnie, če ne kaže, da bo ptičar ali jazbečar. Vsakdo rabi pri hiši psa, ki mu zna ujeti prašiča ali zajca, kadar ga potrebuje. Lovski pes je spoštovanja vredna žival. Spomnim se, da sem bil precej ponosen, ko sem ga imel.« Vsi so se zasmejali. Arch Gunnard se je pripravljal, da bi zagrabil Nancy za rep. Lonnie se je vzravnal in sukal glavo, dokler ni uzrl Clema Henryja na drugem vogalu postaje. Clem je strmel vanj z nedvoumnim pogledom, z istim izrazom v očeh, kot ga je imel takrat, ko je dejal, da nihče od Gunnardovih delavcev ni dolžan prenašati stradanja. Lonnie je pogledal v tla. Ni si mogel predstavljati, kako more kak črnec biti pogumnejši od njega samega. Bili so trenutki, ko bi dal vse, kar je imel, samo da bi se znašel v Clemovi koži. »Težava je s tem tvojim psom, Lonnie, ker je preveč okoren. Ali se ti ne zdi, da bi mu bilo pametno malo olajšati brem®1 če postavimo, da je gonjač?« . Lonnie se je zdaj spomnil, kaj bi naredil Clem Henry (k° je rekel), če bi Arch Gunnard kdaj poskusil odrezati rep nj®' govemu psu. A Lonnie in Clem in vsi ostali so vedeli, da bi t6 bila za Archa priložnost, ki jo je čakal. Vse, kar je Arch iskajj kot je rekel, je bilo to, da bi se Clem samo malo prestop*1 ali mu odgovoril nazaj z eno samo besedico, in zgodilo bi 56 vse ostalo. Vsakdo je vedel, kaj je Arch s tem mislil, posebn6 če se Clem ne bi obrnil in zbežal. Vedeli pa so, da Clem v pet' najstih letih, ki jih je preživel v deželi, še pred nikomer ni beza*' ( Arch se je sklonil in zgrabil Nancv za rep, medtem ko se r Lonnie čudil Clemu. Nancy se je obnašala, kot da se Arch igri j z njo. Sukala je glavo, dokler ni dosegla njegove roke in jo Je pričela lizati. Počil jo je s konico noža po smrčku. . »Rad se igra, Lonnie,« je spet spregovoril Arch in p rij®1 rep bolj na kratko,« toda rep ima še enkrat predolg za psa tak6 velikosti, posebno če hoče biti gonjač.« Lonnie je težko požrl. »Mr. Arch, zelo dobro sledi zajce. Jaz —« »Neumnost, Lonnie,« je odvrnil Arch in brusil nož na pasje®’ i repu, »še nikdar v življenju nisem videl psa, ki bi rabil tak6 dolg rep za lov na zajce. Pol predolg je za čisto navadneg®1 ; vsakdanjega gonjača.« ' Lonnie je z upanjem pogledal Dudleya Smitha in ostal®: j Nihče mu ni pomagal. Bilo je nesmiselno poskusiti, da bi ustav*. , Archa, kajti ta ni popustil pred nobeno stvarjo, če si je k®j ' vtepel v glavo. Lonnie je vedel, da bi ga Arch do večera pogn® j s farme, če bi se jezil in upiral. Clem Henry bi mu edini mog®1 r pomagati, toda Clem... 1 Belci in črnci so na obeh oglih skladišča čakali, da bi videl*’ { kaj bo Lonnie naredil. Vsi so upali, da se bo postavil za svojeg? f psa. Če bi si sploh kdo drznil preprečiti Archu, da bi ne odrez® * psu repa. bi se ta navada morda nehala. Jasno pa je bilo, da 5 t Lonnie, ki je bil Archev najemnik, ne upa spregovoriti. Cie®* t Henry bi si; Clem je bil edini, ki bi poskusil ustaviti Arch®1 j celo če bi to bilo nevarno. In vsi so vedeli, da bi Arch vztraj®0 s zahteval, da je treba Clema izgnati ali ga pa prerešetati s svince*®’ t »Mislim, da ti je prav, ali ne, Lonnie?« je vprašal Ar c® jj »Zdi se mi, da nimaš nič proti.« c (Nadaljevanje prihodnjič) < „Ko študent na rajžo gre.. Vsekakor malo čuden naslov, med tistim krogom, ki mu kultur boste rekli, posebno ker se z njim ne začenja potopis ali kaj po- dobnega, kot bi dal slutiti. Mislim pa povedati nekaj ravno nasprotnega in upam, da se mi prikazovanju življenja, °° Posrečilo razložiti ga obenem—-------------,~,g— —** z misli mi, ki so mi ga narekovale °o prebiranju štirih drobnih, na ciklostil razmnoženih lanskoletnih številk Gledališkega lista SKUD »Oton Zupančič« in Štu- dentsk življenjsko gibanje naše družbe v in ne na škodo te ali one enote, na dejavnost ni zgolj malome- celoti in ne samo v ozkih mejah ■ Vsekakor borbenost in iskrenost, ščanska manira ali mešetarsko domačega kraja — saj je hinav- j ki odlikuje v klubu združene ži-pridobitništvo, temveč zdravo sko ali pa naivno koristoljubno'rovske izobražence, jamči ob-hotenje po vse bolj kvalitetnem lokalpatriotstvo pojav, ki se mu enem z že doseženimi uspehi ki naj žirovska mladina najbolj borbe- j zgledovanja vredno pot. ima za posledico poštenejše in no postavlja po robu tudi v svo- med člove- jem Gledališkem listu — dokazuje ! .. d posamez- tudi energična borba Študentske- j ^ent Sedaj je, upam, jasno zakaj na vrhu začetek stare štu- bolj človeške odnose kom in človekom, med puzumez- mui eite/y«;ou. uuiuu oiuucimivc-i . . k vandrnvskp vesmi Da- nikom in družbo.« Tako je štu- ga kluba za in ob komunah. Kajti, nJ m£d ^drajžcu z dentska mladina v Zireh uresni- mladim žirovčanom-študentom, ki čevala program, ki si ga je po- so v neposrednem stiku s splošno ' d°ma.v ^le ohrani tesno vez z z.zijati i domačim krajem, odnese v mesto --.orvega kluba iz Žiri v Poljan- stavila ob ustanovitvi svojega družbeno problematiko v celoti,.. .. . hJ .. .. . ski dolini. Gledališki list je sicer { kluba in ki ga ni »ustanovila za- (ki jih ne zaslepljajo razna ozka j ^ irl Va&na in pomembna stvar in ti- i tegadelj, da bi se cehovsko zaprla lokalna gledanja in težnje, mno- • , skaj o — i.i!_________ ______ _____ _____ *______x __________z. i * i- --------x-ax— sreča ssus nsr rs&ss* st 1 PTl nUS’ , ,pn- no terJculturno preobrazbo rod- škodljive, ki so marsikje prišle q a razčiščujejo voj. hzajo avtorja, njegovo delo m, nega kraja«. _ _ na dan ravno sedaj ob ustanav-, / - . doma in zanimanje zanje. Tu se s podobnimi pa tudi ena- Da gornje besede niso samo Ijanju komun), je razvoj doma- fraza ampak iskreno m pošteno cega kraja nerazdruzno povezan odt,;[ rodnemu kraju; morda še povedano mnenje mladih izobra- z napredkom vse nase družbene, od takrat tu pa tam ono napačno zencev, ki globoko čutijo novo ureditve m mogoč edino v celoti | mnenje „oh_ saj Hudent...« In da so minili, dokazuje tudi živahni in bojeviti list študentov iz Zi-rov, ki pa obenem potrjuje, da je potrebno še dosti dobre volje, tako pri mladi kot pri stari generaciji, dokazuje, če se izrazimo v slogu »stare viže«, s katero smo začeli, da študent, ko »na rajžo gre, pusti doma srce ...« V. T. Rožni venec (Zvebovemu očetu z Gorjuš) Vemo, da niste nas bili veseli, saj dan za dnem kdo trkal je na vrata, poprosil kruha, vprašal po zabeli. A duša vaša je bila vsa zlata, zato ste nam odprli, Zvebrov ata, in nam bilo je, kot da smo doma, saj dali vsakemu ste kos srca, pomagali nam v naši hudi sili. Čeprav-kot veste-ni nam za boga, smo rožni venec z vami vsi molili. Molili dele vse smo in za ranjke, za zdravje koze, ki je obolela, da vrag bi že uničil nemške tanke in z njimi izdajalska vsa krdela; za zdravje ovc, da ovci-črna, bela-imeli bosta dosti mehke volne, da kašče bi bile ob letu polne, da kmalu bi svobodi že napili... Ker misel vaša vse krivice kolne, smo rožni venec z vami vsi molili. ‘Bralce publiki. Tudi žirovski, ki ?a izdaja njihov Študentski klub, l'ma to vzgojno in popularizacij-sk° vlogo in nalogo. A poleg tega se mnogo več. Kajti ni se omejil samo na ozek krog problemov okrog samega odra, temveč raz-siril je svoje delovanje in uve-lavljanje na področje vsega kultnega življenja kraja. Na teh nekaj straneh, kot v težkih p organskih časih razmnoževanega ■ista, je vseskozi čutiti utripanje Zlvljenja tudi izven gledališke dvorane, in to je tisto, kar bralca, , ako tujca kot domačina, najbolj j Privlači. In o tem nekaj besed. ' v Na neki strani beremo, da je s »nad petdeset let stara tradi-,l3a neprekinjene in zavestne, k Močenim ciljem usmerjene odr-ke dejavnosti v Zireh«. Sedaj jo nadaljuje SKUD »Oton Zupan-lc<< in v njegovem okviru Študentski klub. In v klubu zdru-ena študirajoča žirovska mladi-a, je izvedla svoj načrt, da bo zaajala list, »ki naj bi bil nekak opremljevalec domačih kulturno Prosvetnih prizadevanj«, ker »po-7 e°a po takem listu... je kar vreoČitna«. Tako je prišlo do iz-ajanja Gledališkega lista, ki so 9a Poslali v 200 do 300 izvodih, Pzen enkrat, ob vsaki premieri riške sezone med ljudi. Vendar na teh malo več kot Petdesetih straneh ne srečamo amo članke o »veseli zgodbi iz ezkih dni«, igri N. Krasna »Dra-fa Ruth«, naši »najbolj ljudski Orj »Miklovi Zali«, o D. Niccode-mijevem »Scampolu«, Maeterlin-I o vem »Stilmondskem županu« ,y..° mladinski pravljični igri O. JPbnerja »Pastirček Peter«, o Tirtidraraskih delih, ki so se v *k9i ^ sez°ni zvrstila na žirov-sfc ^ deskah, ampak naletimo na L071) vseh straneh, v skoraj vsa-člani.pdstavku pa tudi v celih nje • no. vseskozi živo zanima-mlam yr°č° prizadetost žirovske vedožrf’ ki 30 3"e »speljala v svet žitje ■n°?U’ kot pravimo, za niP.,„7n bitje domačega kraja in PovpŽ6 Probleme. To globoko željo~anost z rodnim krajem in s°delo Pot.rebo ter pripravljenost za v VaR z vsemi silami v boju tnačpŽ°’ s°Malistično podobo do-prisrč kraia’ ne občutimo le v sv in* n? Pisanih »Zapiskih s Ruth«-m<' režiserja »Drage man^-v.n v mnogih opombah ter Večilltl °P°zkah, temveč v naj-nhh ■rne.ri v načelnih razmišlja-ni cla.nkih o splošni kultur-Tovru Politični problematiki ži-edpr, Ppa. življenja. Od teh je nerm, ^tehtnejših, iz katerega !Zve’ vstavek »O ne- cnix Kulturnih eT>iis'ir0^°Vnih moči za vodenje rudarjev«, Nade Manojlovič in Pa- j itd.). Tiskala bo tudi »Splošno zgo-°Skih zborov arkpstrn tolacne Sa9e Mandžiča »Stavka husinjskih dovino mednarodnega delavskega gi-J'z9oje irt L-noN-sL• T . .* rudarjev«, Branka Djukiča »Labinska banja« v dveh knjigah), ki jo pišejo V zelo v . "'‘vtZJMCe, ki je menda republika«, Ediba Hasanagiča »Okoli Ceda Djurdjevič, Stavan Belič in lo%nA Z(lVldatija nevrednem po- partijske in sindikalne združitve 1919. 1 Pero Damjanovič. Potem ko rtndrrta mr I leta«, dr. Živka Jovanoviča »Govori V okviru biblioteke »Ekonomika jania čo | in članki«, Nika Martinoviča »BeIve- FLRJ« bodo izšle naslednje knjige: ^r^dert * j VOLJ pa uresničitve j derski dogodki«, Milke Caldarevič »Ekonomski odnosi naše dežele z ran f Vred log, naj bi štipendi- | »Miča Sokolovtč o delavskem gibanju inozemstvom«, »Jugoslovanski nacio- ■ talentirane domačin o in tnkn v Bosni in Hercegovini«, »Mračni nalni dohodek in njegova delitev«, Valbolj' uspešno in koristno rešili svetovi* (po dnevniku Agate Oraški) »Denarni in kreditni sistem v FLRJ«, kritizira ljudi, fcipodpi-“ kr,,* ,uRurno dejavnost samo ta- \ mi. Kajti minili so časi, ko je študent utonil v tujem svetu in se Riko Debenjak: Jesen, 1954 (barvna litografija) Nato smo z vami dolgo v noč bedeli, ko ob karbidki ste rezljali pipe in z nami po svobodi hrepeneli. Led risal rože je na majhne šipe, a Pepček stresal svoje je dovtipe, da bog ne bo zveličal vaše duše, da škof ljubljanski bo preklel Gorjuše, ker za »bandite« ste boga prosili, a belčkom privoščili črne ruše; tak rožni venec z vami smo molili. Kako nas je zgrabilo hrepenenje, da že za nami bi bilo trpljenje, da bi ljudje na svetu se vzljubili, da iz krvi pognalo bi življenje ... Vse to ste vi v molitev svojo skrili. IZSELJENSKI KOLEDAR šestintrideset let (1915—1950) je širil med našimi izseljenci, predvsem v Ameriki in tudi drugod, napredno misel Ameriški družinski koledar, ki je nastal po Družinskem koledarju, ki ga je za leto 1913 izdala Splošna delavska izobraževalna zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. Kar pa po letu 1950 Ameriškega družinskega koledarja ni več ter je nastala v tem med našimi izseljenci vrzel (navezani so bili samo na razne pratike in podobno), se je odločila Slovenska izseljenska matica, da bo izdajala koledar, ki naj postane izseljencem vsaj to, kar jim je bil nekdaj Ameriški družinski koledar. Zdaj je pred nami že drugi letnik tega koledarja, ki je koledar bolj po imenu in tradiciji, v resnici pa je zbornik gradiva, ki govori izseljencem o nas in o izseljencih v drugih državah, nam pa o izseljencih. Koledar je vsebinsko izredno bogat in pester ter je lepo opremljen. V njem je največ prispevkov o slovenskih izseljencih v tujini. Tako imamo članke o Slovencih v Avstriji, na Madžarskem, v Italiji itd. Precej gradiva je iz Združenih držav: o 50-letnici Slovenske narodne podporne jednote; o Ameriško-jugoslovanskem cen- Veliki načrti založbe „Rad“ Beograjska založba »Rad«, ki je Branka Djukiča in Arse Lazareviča »Državne finance in budžet v FLRJ«, lani izdala precej pomembnih del, itd. namerava izdati v letošnjem letu ve- Biblioteka »Iz zgodovine medna-liko novih in potrebnih knjig. rodnega delavskega gibanja« bo še Biblioteka »Iz zgodovine našega nadalje objavljala gradivo iz kongre-delavskega gibanja« bo še nadalje ob- sov II. in lil. Internacionale, iz zgo-javljala gradivo iz zgodovine sindi- dovine delavskega gibanja v drugih i.-i---- -81—■*- -- naši domovini, deželah, in življenjepise znanih de- Z načrtnim delom bo šlo bolje k'j° dnL', kadar je usmerjena v vsako-j n a obenem tako pot predvsem drzna zamisel o objadra- Zi*?lienjeniiniaTlu ^jijiga ena najboljših n ju sveta. Preizkusil jo je, tvegal in pre-2*li Jo H1 . 2%odb, kar smo jih do- magal; odkril je in ugotovil obliko na- p^o ter kon*no doloeil mero nie- ™ *» *P~**m ™ r»y, j,,J pred vojno znani prevajalec Pisatelj nam po zgodovinskih oirih VO »oDOuOučl« V I\&UTlQil letos pn-'d?a £'°6ra/sA:a prikazuje kraje ^ in prvič videne zemlje rejala SDOje prireditve po progra- »Davčni sistem v Jugoslaviji«, »O socialističnem načrtovanju v našem gospodarstvu« in »Socialistična organizacija jugoslovanskega gospodarstva ter vloga države«. Založba »Rad« pa bo izdala še nekaj ekonomsko-političnih publikacij (»Dve leti ruske revolucije«, »Kitajska pretresa svet«, »Pod bičem kljukastega križa«. »Srednji Vzhod«, »Kolhozni sistem v Sovjetski zvezi«, »Kaj pomeni pravica soodločanja v kapitalističnem gospodarstvu« itd.). V letošnjem letu bo založba »Rad« ustanovila »Malo poljudno-znanstveno biblioteko«, ki bo na zelo poljuden način obravnavala razna znanstvena in druga vprašanja. Tudi beletristika je obširno zastopana v letošnjem načrtu založbe »Rad«. Poleg del sodobnih jugoslovanskih pisateljev in pesnikov namerava tru v Euclidu; o socialističnem Poezijo zastopajo Tone Seli-tedniku »Proletarcu«, ki je izhajal škar, Blaž Ostrovrhar in Cene Vi-46 let; o 20-letnici Progresivnih potnik, v mladinskem delu pa Slovenk; o življenju ameriškega Oton Župančič, Dragotin Kette, farmarja; o Trauniku, mestu s Ivan Minatti, Igo Gruden, slovenskim imenom v državi Pripovedni prispevki so dela Michigan; o tem, kako so si slo- Prežihovega Voranca, Miška venski izseljenci utirali pot v Kranjca, Angela Cerkvenika, Ameriko ter o Slovencih v Sha- Frana Milčinskega in Jožeta ronu in Farellu, v Moxhamu in Kranjca. v Conernaugh-Franklinu. Razen ■ Poleg tega imamo še posebne tega je ob javljen še članefc o delu strani za mladi rod, ki jih je uredila Zima Vrščaj-Holy. Tu so slovenskih izseljencih v Franciji (Giramount), na Holandskem in v Westfalski. Poseben članek opozarja na pomembnost Slovenske izseljenske matice. Tudi članek o srbskih izseljencih je v koledarju. Objavljena je vrsta člankov o življenju v novi Jugoslaviji in o naših krajih, saj je to za izse- zastopani naši najboljši mladinski pisatelji in pesniki. Novost 170 slik — deloma reprodukcij umetnin naših slikarjev, delno fotografij naših in tujih krajev, ljudi in življenja — ponazoruje objavljeno gradivo. Slovenski izseljenski koledar je uredil uredniški odbor kole- Ijence stara domovina. Tu beremo far3'a| f.“m urednikom Tone-članke in poročila o Jugoslaviji v ,.m z,ensKarjem. za nase izse-„™.», o (UM. i««™, o de- ! Srt; {l lavskem rodu, ki si sam gospodari, o avtocesti Ljubljana—Ža- ga, ki kaže njihov svet v okviru jugoslovanske skupnosti. Kdor- Jurčičev »Jurij Kozjak« v tujih jezikih sedaj „ eivuKusKein lvte^s^edjoS,0?e?skimi bralci ni >f?OUzX*_..‘S,eS prevedel ?[rrUt jun .5' 111 se tako tema močno bra-jo pridružuje sedaj tretja, " finska0 lPr‘oodu Paola Flerela izdala *a,lo° >Mokini}ga’ da bi bila p0_ izdati dve zbirki po deset knjig ju- i razvoj jugoslovanskih delavskih membnost tega dela št veliko bitaOVKummeklKerTmk UdTlct zla- . ? socialistič™h strank ter, P7ban3 večja, če bi avtor pri ocenjevanju nih ’ del iz 'slovanske književnosti j do Prve svetovne vojne, kritično zgodovine jugoslovanskega delav-(Tolstoj »Ana Karenjina«, Dostojevski ( ocenjuje njihove programe m sta- skega gibanja upošteval tudi :Br“zdomči«MineVonsrtaT«no2t,er°Bata 1 “S® nRk°xvik voditeljev do raz- mednarodne in notranje politične Čanje«. | nik političnih vprašanj, kakor na p0g0je> v katerih se je to gibanje Med deli iz svetovne književnosti primer: odnos do vojne, do narod- : razvjjai0 jn kj so odi0(uno vpliva so najvažnejša: »Obtožujem« nostnega, kmečkega vprašanja, jT1 7_ (Zola), »Dežela pomladi« (Traven, itd. it± Doslej i2dana ^ dela o delav- SP mi tudi da te avtor ki ie Razen zgoraj navedenih del bo za- „irpm aihaniu v tem obdobju so • S® 1 “a 10Jivtor, Ki je tožba »Rad« verjetno izdala še nekaj s ,m dioanju v tem ooaooju so Slcer 2C;0 dobro obdelal delav-knjig, ki pa jih doslej še ni mogla opisovala le posamezne dogodke sko gibanje v Srbiji ker tega do-uvrstiti v svoj program. iz jugoslovanskega delavskega bro p02ma in je 0 n’jem imel Branko N. DJukii gibanja pred prvo svetovno voj- j j;co gradiva, posvetil premalo pozornosti delavskim strankam ter skupinam v drugih naših deželah. Bolje bi bilo, če bi taka dela pripravljal kolektiv, v katerem bi bili ljudje iz vseh naših republik. Prav gotovo bi široka redakcija lahko temeljiteje obdelala gradivo za tako pomembno knjigo. Kljub vsem tem obrobnim pripombam pa je Marjanovičevo delo zelo važno in pomembno, saj so v njem, do danes, naj bolj sistematično in temeljito opisane najvažnejše značilnosti, pota in cilji našega delavskega gibanja v obdobju do prve svetovne vojne. žap polno pot o_ neznano in negotovo Nedvomno je ia življenjska zgodba »moža in njegovega dejanjat, ki je po izjavi pisca knjige ■ morda najveličastnejša odiseja v zgodovini člooeltoat. čudovito laki <; bralca, ki išče hrane kot za onega, ki doživetje Te°i\poznitidphmenUost°!n “iSmož!‘ Jugoslovan ob sodelovanju bur- L. x 1 : _ a i • _____ii iz T n m c» Ir i T-* nora-z o porflon ki so postavljali temelje napredku. V. T. manskih režiserjev. Prizor iz filma: »Afera Mauritius« Za 300 din prejme vsak član Prešernove družbe pet knjia, žreb pa mu lahko določi še bogato darilo. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO TOVARIŠ TITO V PRIJATELJSKI BURMI Naša sindikalna SMO ENEGA SRCA I delegacija bo odpotovala v Anglijo DIPLOMATSKI ODNOSI je dejal predsednik Burmanske Unije v zdravici na čast tovarišu Titu. — Nadvse prisrčen sprejem v Rangunu. — Poslanica Burmanske sindikalne zveze jugoslovanskim delavcem j na tern koncu sveta ni samo zunanji in ( vidni znak Vašega prijateljstva do nas, temveč tudi dokaz enotnosti naših te- Težko je z besedami povedati, kako uživa polno pravico do življenja tako, prisrčen je bil sprejem našega predsed- kot se njemu zdi najbolje. To načelo je nika Tita v prijateljski Burmi. Zlata z zlatimi črkami zapisano v Ustanovni dežela, kot Burmo imenujejo, je spre- listini Združenih narodov. Če bi to najela Tita s cvetjem, ljubeznijo in od- čelo bolj spoštovali in manj kršili, bi prtimi srci, saj jo je obiskal človek, bilo na svetu manj nerazumevanja in po katerem imenujejo svojega narod- manj napetosti. Vemo, da se Vaša eks-nega junaka tunga Sana — lita žen j in ciljev.« Ob prihodu tovariša Tita v Burmo je poslala burmanska sindikalna zveza poslanico jugoslovanskim delavcem, v kateri v imenu burmanskega delovnega ljudstva bratsko pozdravljajo delovno ljudstvo Jugoslavije ob velikem dogodku, ki ga predstavlja obisk tovariša Tita v tej deželi. »Ko izražamo svoje globoko prepričanje,« so zapisali v poslanico, »da Še ta mesec bo odpotovala delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije v Anglijo. Delegacijo sestavljajo: predsednik Desetega januarja sta vladi FLR Ju RS Srbije Dragi Stanfenkovič, podpred- goslavije in Ljudske republike Kitajske sednik RS Hrvatske Josip Cazi, pred- objavili skupno sporočilo, da so vzpo-sednik sindikata komunalnih delavcev j stavljeni diplomatski odno Radko Kuruzovič in predsednik sindikata grafičarjev Veljko Brkič. Angliji med FLR Jugoslavijo in LR Kitajsko V Angliji bodo proučevali zlasti higiensko tehnično zaščito, sistem strokovnega usposabljanja delavcev, upravljanje podržavljene industrije, preskrbo mest in delo krajevnih organov oblasti. UU1U, Ud V /. lplomatski odnosi med obema državama. Ob tej priliki sta si kitajski zunanji minister Ču En Laj in naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič izmenjala pismi. Ču En Laj pravi v svojem pismu, da sta obe državi občutili potrebo, da se vzpostavijo in razvijejo prijateljski Azije. Na obali v Rangrrs-u se je zbralo vse, kar je moglo od doma, da pozdravi predsednika Jugoslavije, ki je Burman-cem vzor svobode, napredka in socializma. Povsod na poti so stali slavoloki z dobrodošlicami v burmanščini in srbohrvaščini. »Tito čambaza!« (Živel Tito) je odmevalo iz tisočerih src. Tovariša Tita so odlikovali z najvišjim burmanskim odlikovanjem »Aga Maha Tiri Tudama« in burmanski listi ga že imenujejo s tem imenom, kar po naše pomeni »Veliki«. S kolikšno prisrčnostjo je bil naš predsednik sprejet v Burmi in kako enotna so stališča obeh držav do mednarodnih vprašanj, naj pove le nekaj besed iz zdravice, ki jo bodo poglobile prijateljske vezi med na dvema bratskima ljudstvoma, naslovil predsednik Burmanske Unije Ba U na našega predsednika. Med dragim je dejal tudi tole: »Predvsem bi rad povedal, da smo vsi zelo srečni in zadovoljni, ker nas je Vaša ekscelenca lahko obiskala. Verjemite mi, da Vam izražam toplo dobrodošlico ne le v svojem imenu, temveč tndi v imenu vlade in ljudstva Burmanske Unije. Kot vsi veste, ima maršal Tito na mednarodnem prizorišču edinstveno in zelo pomembno mesto, tako edinstveno, da vsak, kdor koli je in kjer koli je, ve veliko o njem. Zato bi bilo odveč znova govoriti in razlagati kvalitete njegovega uma in srca.« »Toda tisto, kar nas najbolj navdušuje, je njegova vloga pri zbiranju partizanov, organiziranju gibanja odpora in ' uspešnem premagovanju neverjetnih težav za osvoboditev svoje dežele izpod tiranije zavojevalcev. Še bolj pa nas navdušuje njegova sposobnost, da je z lahkoto prešel od umetnosti vojskovanja na umetnost miru.« celenca vztrajno bori za uresničenje spo- ‘ širna _ __ __________ mj__________ štovanja tega načela in zagotavljam Vam, , burmanski tovariši zavezujemo, da bomo da pri tem lahko računate na naše so- j skupno delali za obrambo demokratičnih delovanje in podporo.« pravic delavskega razreda, sodelovali ter »Čeprav smo zemljepisno oddaljeni, ! izmenjavali izkušnje v graditvi socia-so naša načela, naše težnje, upi in bo- listične države ter da se bomo kar naj-jazni iste. Zato bi lahko rekel, da naša bolj mogoče trudili za ohranitev miru srca enako bijejo. Zaradi tega Vaš obisk v svetu.« STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV ODPOVEDANA DELAVSKA ZMAGA Vlada je ugodila zahtevam železničarjev. — Postelje v ministrstvih, podrobne priprave policije. — Kdo bo dal denar za višje plače? Vsa Anglija je te dni živela v strahu, hovim zahtevam. Sicer so bile njihove kaj bo, če se bodo železnice 9. januarja plače v primeri z drugimi zares nizke, res ustavile. Sindikat železničarjev je Strojevodja je dobil na teden okoli šest zahteval^ višje plače, sicer bodo želez- funtov, medtem ko strojepiske zaslužijo ničarji devetega opolnoči zapustili svoja po 10 do 12 funtov na teueu. , . ... ...... ,. . . ... , „ , . .. , . delovna mesta. Spor je za zdaj rešen. Vprašanje je,1 V Belgiji so socialisti na oblasti, imajo pa velike težave s klerikalci. neprekinjeno za- _vJf_da , b? Jahko . Ti so zadnje čase organizirali demonstracije, na katerih so za- Vlada je skoraj ne sedala in minister ~ jvladeakkako ni‘obredih in^s! k^fflhko zgoSf. da j htevali verski P?“k_ V_ V?± in PJ^nanje verskih šol. - hodil poročat v predsedstvo vlade, kako also uredili in se kaj lahko zgod potekajo pogajanja z železničarji. No- bo prišla z izgovorom: ni denarja, tranje ministrstvo in Scotland Yard sta Prizor z demonstracij v Louvainu sporazumela, da bodo policaji za časa avke vzdrževali promet. Radijski stavke vzdrževali promet. Radijske postaje naj bi pozivale prebivalstvo, naj še samo pomaga vzdrževati transport. Nenadno so začeli v zgradbo parlamenta voziti postelje, da bi bili poslanci za časa stavke kar pri roki in da bi se lahko parlament vsak čas sestal. Postelje so vozili tudi v nekatere vladne ustanove. Končno je bila objavljena vest: Do-»Tisto, kar nam je najbliže, je Vaša I sežen je sporazum, stavke ne bo. Želez-odločna borba za načelo, naj vsak narod ničarji so zmagali in so ugodili nji- POZIV NEMŠKIH SOCIALDEMOKRATOV OPOZORILO S KONFERENCE BELGIJSKIH SOCIALISTOV POLITIKA BLOKOV Sredi decembra so se zbrali vodi- vilu držav po svetu jasno, da politika tel ji belgijskih socialistov, da bi po- blokov ni tista, ki naj svet pomiri drobneje določili politiko stranke v zu- ------------*—:— —J- --J->---------------------- —J zagotovi trajen mir in sodelovanji narodi. Rešitev je v tem, da vsak, zlasti Spomenica zahodnonemške socialdemokratske stranke. — Proti temu, da se Nemčija razdeli in vsak njen del vključi v vojaški blok. — Poziv članicam Socialistične internacionale, naj se zavzamejo za razgovore štirih. — Napovedujejo vrsto zborovanj in demonstracij proti pariškim sporazumom Izvršni komite nemške socialdemo- bi nadaljevali z ustanavljanje kratske stranke je sredi novembra spre- ških blokov in da bi vsak del „™UJO jel spomenico, v kateri opozarja nem-, vključili v nasprotujoče si bloke. Zma-ski narod na posledice, če bi bili rati- govite sile nameravajo postaviti dve oj Nemčije ... . ... . ' ,, h'' ' 1 u tv uauiciataju uuaiavill U V C ficiram pariški szorazumi. »Ves nemški nemški armadi in je nevarnost, da se narod mora spoznati neposredno nevar- vname med Nemci bratomorna vojna, nost, ki mu preti, saj bi bili uničeni če bi prišlo do spopada med obema tisti, ki se smatra za naprednega in o"mirofiubni^združHvT^Nemčiii11. Jo za' ^okoma^ Socialdemokratska stranka iz-soctanstl, zato so tudi sklepi te kon-j socialista, stori vse, da nasprotja med : pisali v svojo noslanico J ’ raZx s j0!0 Pripravljenost, da na vso ference napotila belgijski vladi. bloki čimbolj izginjajo in Ja čim več | P Dalje pravico ,Na Vzhodu in na "fP^ra Pobtjko zmanjševanja med- Najbolj nas seveda zanima spomenica držav priznava načela mirnega sožitja. Zahodu je vedno izrazitejša težnia da i 6 naPetostl ln nnroljubnega reci zunanjepolitičnih vprašanjih. Uvodo- otm Je vedno Jzrazitejsa težnja, da sevanja vseh sporov. Posebej še poziva ma pozdravljajo dejstvo, da sedaj, po tolikih letih, ni na svetu nobene vojne. Treba pa je še organizirati mir na čvrstejših temeljih. Kako si to zamišljajo, so razložili v treh poglavjih spomenice. V prvi govore o kolektivni varnosti in ugotavljajo, da morajo svobodne dežele, če hočejo ostati svobodne, skupno organizirati obrambo, ker ni splošnega sporazuma o razorožitvi. »Atlantski pakt je nujno poroštvo varnosti Evrope. Ta bo še močnejši, ko bo ustanovljena Zahodnoevropska unija.« Socialistični skupini bosta v obeh domovih glasovali za to pogodbo. Potem še pra- j vijo, da bo ratifikacija londonskih spo- razumov ustvarila ugodno vzdušje pogajanja s Sovjetsko zvezo o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo in združitvi Nemčije. Če je to res taka politika, ki bi »utrdila mir v svetu«, kot sami pravijo, je še veliko vprašanje. Z londonskimi sporazumi ustanavljajo zahodne i velesile Zahodnoevropsko unijo, v kateri ■ sta poleg ostalih tudi Zahodna Nemčija ! in Italija. Zahodna Nemčija naj ustanovi ! vojsko, pol milijona mož itd. Belgija pa J je tista dežela, ki je v obeh svetovnih ' ojnah trpela prav zaradi nemškega na- ; pada, in malo je verjetno, da Belgijci ; ne bi bili prav nič zaskrbljeni, če bi i v Nemčiji spet vstal stari duh v novi j armadi. Tudi je danes že velikemu šte-' vse članice Socialistične internacionale, naj uporabijo ves svoj vpliv na zahodne okupacijske sile, da bi se začele pogajati s Sovjetsko zvezo, kako bi združili Nemčijo. Načelnik tiskovnega urada socialdemokratske stranke Fritz Heine je sporočil, da bo začela stranka v kratkem veliko kampanjo proti pariškim sporazumom. Prirejala bo javna zborovanja, demonstracije in predavanja, na katerih bodo govorili socialdemokratski vodi tel ji. Vodja nemške socialne demokracije Erich Ollenhauer pa je izdal proglas na prebivalstvo Vzhodne Nemčije. odnosi med obema državama, da bi zagotovili mir in varnost v vsem svetu ter da kitajska vlada pozdravlja vzpostavljanje diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. »Ob tej priložnosti vas prosim,« je zapisal Ču En Laj, »da sprejmete izraze mojega zelo visokega spoštovanja do vas in želje za razcvet Federativne ljudske republike Jugoslavije.« Koča Popovič pa je v svoj odgovor zapisal, da je naša vlada prepričana, kar je bila že prej, da bo navezava rednih diplomatskih stikov koristila ugodnemu razvoju mednarodnih stikov, kakor tudi splošni stvari mednarodnega sodelovanja. Ideja delavskega upravljanje se širi V zadnji številki Biltena Socialistične internacionale so objavili članek tovariša Edvarda Kardelja o delavskem upravljanju v Jugoslaviji. Članek je bil prvič pri nas objavljen v slavnostni številki »Rada« ob četrti ol" skega upravljanja. obletnici delav- iz združenih držav amerikS Protikomunistična gonja _ Ameriško apelacijsko sodišče je odločilo po znanem Mc Carranovem zakonu, da se bo morala Komunistični partija ZDA registrirati kot stranki »pod rusko kontrolo«. Morala bo prija- viti vse svoje člane in poročati o svojih dohodkih m izdatkih. Pravijo, da se bo KP ZDA pritožila na vrhovno sodišče« IZ EGIPTA Nove obsodbe v Kaira Egipčansko vojno sodišče je obsodili naj razpuste organizacijo »Demokratični gibanje za nacionalno osvoboditev«. Med obsojenimi je nekaj advokatov, inženirjev in študentov, ki so bili člani te organizacije. IZ HO Sl MINHOVEGA VIETNAMA UPRAVIČENA PRITOŽBA Te dni je vlada Severnega Vietnam8 gleške vlade, naj pod' zahtevala od an^ pisnice ženevskega sporazuma prouče njeno pritožbo čez Amerikance, ki n? spoštujejo določil tega sporazuma. Južo' Vietnam so namreč vključili v pakt z8 obrambo Južne Azije (SEATO), česat po določilih ženevske konference ne h' smeli. Tudi so poslali tja svojega rala, ki uri jnžnovietnamsko vojski a, ki uri jnžnovietnamsko vojsko. Angleška vlada pa pravi, da bi misiji za kontrol0 a v Indokini in da zategadelj morali pritožiti komis premirja v Indokini in _________0____, odklanja zahteve Ho Si Minhove vlade- Stara pesem I Amerikanci lahko p P" čno, kar se jim zljubi, ti se pa pri' toži. .. VZNEMIRJENJE V SREDNJI AMERIKI Na vrsti je Costa Rica V Nicaragui se zbirajo uporniške čete bivšega predsednika Calde* rona Guardije. — Mobilizacija v Costa Rici. — Pred vojnih spopadom? riki. Spet je vznemirjenje v Srednji Ame- bivšega predsednika Rafaela Caldero«! ■V Panami so ubili predsednika re- Guardije, ki je zbežal sem po zmag1 publike Josea Antonia liemona in pra- predsednika Figueresa. VITO n n to ra v i c ol m ~ a.. - — - boje napada „ ^ .Men ragu e. Rica se je pritožifa Organizaciji am°/ ki štete 1000 mi 7n<.-ji T riških držav, da Nicaragua ogroža var vse strateško Sp nnl«!*;?“ nost dežele in zahteva, naj ta organi; Vlada in generalštab stalL zasedami 1 bi'nrnužifa^ pOS!bn° ko™is?/°- ki 0,1 razpisali so tudi mobilizacijo prostovoljk bl prouclla spot ter za6°toTlia ™lr- j cev, ki naj bi branili deželo. Sodijo, | Kako se bo vsa stvar končala, je ^ da se je zbralo v Nicaragui okoli 600 veliko vprašanje. Primer Guatemale dobro oboroženih upornikov, pristašev I vzbuja veliko upanja. Indokitajske žene pozdravljajo Ho Si Minha, ko je prispel v Hanoj Glasilo Sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov z* slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudsk« pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjev’ ulica 1 - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031. uredničtv« tni oredal 284 Račun pri Mestni hranilnici * 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pr LjuI' j.'!i:: 601-305.^1-221 List.^izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo MI1 sečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 dU>: posamezna številka 10 din. OKNO SVET ŠTUDENT NA POTOVANJU Moj sostanovalec mi je ogorčeno pripovedoval, kako se je pred leti pre- VIDEL SEM NEMČIJO BSHHi in govorili so jim, da so to nekakšni njihovi krušni očetje! Seveda rice s fotografijami kakšne »angelsko« lepe ženske. Vsaka zvrst literature ima tudi svojo barvo. Tako lahko kar po barvi izbereš: zgodovinsko, ljubezensko, avanturistično,kaubojsko in ne vem še kakšno godljo. Žalostno je, da gre vsa ta poplava zelo dobro v denar. Nanjo se Janko kar naročiš, in sicer dobiš brošuro za polovičen denar, ko jo prebereš, jo vrneš in dobiš drugo. Poplavi take literature je podobna poplava nemških filmov. Če jih lahko tako sploh imenujemo, filme namreč. To je nekaka zmes sentimentalnosti, ne- umnosti, neokusnosti, stotin in stotin golih ženskih krakov in dekoltejev, starih vicev brez vsake logike. Ljudje ta »miš-maš« zaverovano gledajo in se nad vsem še zadovoljno reže. Uboga slovenska koprodukcija s to »umetnostjo«! V Zahodni Nemčiji ima poleg nacistov veliko besedo še cerkev, posebno katoliška. Kako velik vpliv ima, si lahko mislimo, saj je sin državnega kanclerja katoliški duhovnik. Njena dejavnost se razteza v vse veje družbenega življenja. Organizira pomoč sirotam in brezposelnim, organizira mladino, jo vlači na letovanja itd. ter vse skupaj, »varuje pred brezboštvom in komunizmom«. . . .. . ___take or- ganizacije »krušni očetje« vsestransko podpirajo. Veliko uspeha sicer nimajo, nekaj je pa le. Človek kar ne more verjeti, da zmaga na volitvah v industrijskih krajih klerikalna CDU, v kmečkih pa socialni demokrati. Cerkev se seveda bori za ponovno nemško obo-rožitev, saj je vodilna stranka njena. Med delavstvom in sploh med preprostimi ljudmi pa ideja ponovne nemške oborožitve ni prav nič priljublje 1 n n nacIrriirtiT No, marsikdo ti bo naskrivaj pošepnil na uho, da je bil denar za bliskovito n r> m e L- o nkrn,,.«, - —— „ » _ 1 _ A . :l ke. Proti so samo socialni demokratje, ki se bore za mirno združitev Nemčije. Ja pa bi bila z oborožitvijo onemogočena. Najbolj se za vojsko navdušujejo seveda tisti, ki jim je vojna kruh. To so stari »kovači orožja« v Porurju, ki so vedno finansirali nemške osvajalne vojne in ob njih tudi krepko zaslužili. I u je še cela armada bivših generalov ra oficirjev, ki se na noben način ne morejo civilizirati in komaj čakajo, kdaj bodo lahko prijeli za »delo«. Za vojsko je navdušeno tudi nemško malo meščanstvo, ki se je vedno navduševalo nad pruskimi marši in velenemško idejo Seveda so vsi ti vtisi, ki sem jih nabral, le bežni. Saj sem imel premalo časa, da bi Nemčijo temeljiteje spoznal. Sicer pa tega tudi nisem nameraval. nemško obnovo »gepumpt« iz Amerike, uoruiae m 1_ _ _ i _ * • vendar so mnogi prepričani, in nekaj je tudi resnice na tem, da so Zahodno Nemčijo lahko zato tako hitro obnovili, ker nimajo vojaških izdatkov. Okupacijski stroški pa so neprimerno manjši kot pa bodo proračuni za nemško vojsko. Vsa propaganda, da bo denar za nemško vojsko ostal doma in da ne bo več treba rediti nadležnih okupatorjev, ne zaleže dosti. V Nemčiji so še bolj živi spomini na vojne grozote, kot pa želja po revanši. čeprav tudi te ne manjka. Težak položaj vojnih invalidov, vdov in sirot ne dajejo nemški mladini, ki bi morala služiti vojsko, dovolj vere v »patriotizem in vzvišeno dolžnost do domovine«, Zato se tudi mladina Čas je hitro mineval in tudi želja, da bi čim prej prišel iz tega zakajenega m hrumečega industrijskega kolosa, je m£,,q ~-Wrave za odhod pro- pospešila moje pripr,_____________ ti sončni in zeleni domovini. Spoznal da kljub sorazmerno visoki živ- ----» — " J ' ljenjski ravni po svetu ni vse tako nato, lahko in poceni, kot si pri marsikdo misli. Veliko dela in magovanj nas še čaka, preden rož- picutfn uomo premagali zaostalost in si zgradili močno industrijo, temelj blagostanja. V socialni zaščiti pa smo kljub vsem žavam daleč, daleč pred tujino. --icu, uaiec prea rajino. Slovo z delavci je bilo prav prisrčno, kar smo seveda prav po »kranjsko« tudi zalili. Prizor z velikih stavk bavarskih kovinarjev. Spopad s policijo na miinchenskih ulicah najbolj aktivno bori proti tej armadi, ki bo kljub ne vem kakšni »demokraciji v armadi« pod komando starih nacistič- nih ^generalov. Na nedavnih demonstra- Spet sem se znašel na cesti, domov 5era jo rezal po drugi strani: Dortmund —Niirnberg—Passao itd. Kilometri ~~ kar bežali mimo nas. Šoferji SmPTflll L- n cnrv. lin. r. n - ~ Pogled na železniško postajo v Niirnbergu. Industrija je v mestu precej razvita. Zlasti je znana tovarna avtomobilov »Opel« cijah so nosili delavci na hrbtih napise: »Mi si želimo lepih oblek, ne pa uniform.« Ali pa: »Jaz sem dober delavec, vendar nočem biti vojak« in podobno. Da ne bi sprevod spominjal na marš, so se vsi peljali s kolesi. Nek delavec, ki je prebežal z Vzhoda, mi je dejal: »Mene že ne bodo dobili zraven, da bi se najprej boril za »domovino« nato pa še plačeval račune za tiste, ki bodo ostali gospodje, pa naj vojno dobimo ali pa zgubimo.« Seveda niso vsi takega mnenja. Za vzpostavitev nemške vojske se ajo ske •v" ’ mi za- smejali, ko sem jim na vprašanje, zakaj grem domov, če je pa tu boljše, lei “ * odgovoril: »Pri nas je pa lepše in pra-vičnejše!« Prav takrat so namreč nemški in avstrijski časopisi pisali z naslado o pobegu enega ali dveh Jugoslova-nov z letalom v Avstrijo, češ poglejte, kako jim gre slabo v socializmu. Nihče noče povedati, da so ti pobegi posledica av.anturizma mladih zanesenjakov, ki Videl sem enega izmed teh avanturistov ter govoril z njim v Linzu. V gostilni, kjer sem prenočeval, je bil ples. Pred mikrofonom je stal postaven mladenič z značilno frizuro in pel — zone je bilo namreč že konec. Vendar sem se le bližal Mariboru. Od Gradca --- dalmatinsko pesem >Oj mili Marjane moj«. JTakoj sem vedel, da je Jugoslo do meje sem se peljal z nekim dobrodušnim mesarjem, ki ki kar ni mogel ne- zavzemajo skoraj vse meščanske stran- raislijo, da je boljše garati v tujini. Pri množičnih pobegih nemške mladine v francosko tujsko legijo se pač časopisje obupano sprašuje, kaj jim v Nemčiji manjka... van. Nagovoril sem ga, kaj dela tu. »Delam pri tesarjih, zvečer pa pojem in rarv v- £os*ilni- 2e pet let čakam na dovoljenje za potovanje v Ameriko, pa ga ni in ni. V Kanado nočem, ker bi moral iti na kmete.« Ker mu je postalo vedno bolj nerodno, sem se poslovil. Ta je še na dobrem, kajti večina takih mora iti delat na kmete. Upreti se ne morejo, saj so brez zaščite. Skozi Avstrijo sem potoval bolj počasi, ker je bilo zelo malo prometa. Se- u.iuiui lucsaijcui, m nar ul m hati psovati in zmerjati Srbov In Bosancev. Izkazalo se je, da je moral med vojno velikokrat bežati pred njimi. Za-želel sem mu obilo uspeha pri prašiči in se odpravil čez mejo. Z velikim olajšanjem sem stooil na domača j. . 111 V II LC4 LU likim olajšanjem sem stopil i tla in si najprej poplaknil prah, nabran na tujih cestah. S težso pričakovano ljubljansko Moravo v ustih sem nadaljeval pot proti Mariboru. Tam me je uniformiran glas: »Bejž nazaj,« ko sem napačno prečkal cesto, dokončno prepričal, da sem res doma.