PHIHOHSKI DHEVMIK _GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA IV . Qepa 15 ijr . 6 jugolir - 2.50 din volitveJ TRST nedelja, 25. aprila 1948 Poštama plačana y gotov ju c, Coi Sp-dizione in abbon. postale Otev. oo I Pravico praznovanja i. maja w si trzasKi delana priborili u boru ^————————i—■ Protest Slovansko-italijanske antifašistične unije proti oviranju prvomajskih proslav kor ,?!a.Podlasj ukrepov oblasti ne bi tržaške ljudske množice smele proslaviti 1. maja ka-r običajno na Velikem trgu in s povorkami po glavnih ulicah. Te so pridržane za hujska-0 0 manjšino, ki ji do sedaj ni nikoli prej prišlo na um, da bi proslavljala 1. maj. p Tržaški delavci so si priborili s svojimi žrtvami v borb* proti avstrijski policiji pravico raznov-ujja 1. maja že v davnem letu 1890. Takrat in tudi ne pozneje se niso nikoli pojavili ni H* in ne drugod — in tudi niso mogli biti — za to proslavo liberalci, klerikalci, maso-’ lasisti, lažni demokrati, člani društva «Ginnastica» in Lege. ško t?an,c! delavci so vedno zahtevali to pravico, tudi pod fašistično tiranijo in med nem-oCrPaCij°’ 80 k’1’ 'zP°stavljeni policijskim preganjanjem, napadom tolp ter krutim Ijali 2im P.oseb|}e8a sodišča, medtem ko so številni omenjeni nasprotniki bahaško proslav-^«®cev *a^n' Prazn'k dela, in so bili med okupacijo člani formacij, ki so bile v službi ®ok ,Rvazen ne smemo pozabiti, da so ravno 1. maja tržaški delavci skupno z vsem de-proi^f'v!1'111 ljudstvom zaključili z dokočno zmago svojo dolgo in krvavo osvobodilno borbo stih 7*™, boreč se proti poslednjim črnim formacijam, v katerih so bili številni od tisk’ * danes — s staro skvadristično predrznostjo — skušajo na vse načine ovirati to pro-0 delavcev, ki spominja ter jih opozarja na njihov poraz. Danes hočejo iztrgati te demokratične pridobitve s potisnjenjem več desettisočev de-PodvV ' oddaljena predmestja, kakor da ne bi bili svobodni državljani, in jih hočejo j], rec* Podlemu kolonialnemu postopanju, ki hoče deliti na sektorje naše mesto, ki je obče 0 Po svojih tradicijah civilizacije in politične zrelosti. Pfežet da ne bi bilo vsega tega dovolj, smo prišli celo' do tega, da se reakciji, ki je z8fad tS Protiljudsko, protidelavsko in narodnostno mržnjo, dovoljuje hrupna proslava — i*ka? • ° 1 v!lko dosežene zmage — z zborovanji in povorkami v onih osrednjih delih mesta, terih hočejo izgnati delavce, ki nedvomno predstavljajo večino prebivalstva. sPoštn H Pr*dstavlja žalitev in krivico, ki je proti načelom demokratične svobode in proti va van,ju ^človeških pravic, ki jih določa mirovna pogodba in ki jo začasna vojaška upra-nipn °m to^no spoštovati, ker je njena naloga samo upravljati to področje v smislu orne-6 Pogodbe. Slovansko-italijanska antifašistična unija obsoja to nasilstvo pred vsem civiliziranim svetla « vsemi pravimi demokrati kot primer surovega izzivanja in najodločneje zahteva, e ta krivičen ukrep takoj prekliče. IZVRŠILNI ODBOR SLOVANSKO - ITALIJANSKE . ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 0 Z_ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ Popovič, Stambolič in Djiias zunanji trgovini, kmetijstvu in prosveti Ministri 12VOZ JE V PRVIH TREH MESECIH LETOS ZNAŠAL OKOLI 5 MILIJARD DINARJEV — KMETIJSKA PROIZVODNJA ZNAŠA 103% PREDVOJNE — OGROMEN NAPREDEK LJUDSKE PROSVETE 24. (Tanjug) — Na Lnj }} £eji ljudske skupščine I -i 2u. govoril najprej minister j trgovino POPOVIČ MI- ! '"i 1947®- Poudaril je, da je v le- o*;ja JugoelavIji uspelo, da je ■1 a ^ VeHko količino produktov, 'ffbtij!11 Ugotovila uvoz blaga, po-za zgraditev industrije in v°Ja v v‘tev gospodarskega raz- , So'°vilaPrVem l6tu Pe';letk,e 1,1 za" I Ju ^ **rez najema posojil v pla- ^ Ho ^eno industrializacijo. iSo* ajem, -vi-5- o tvori pogodba o dol-i? pOB°jilu, ki ga je prejela t da. | zv«ze. Vse to dokazu* ■ ®a.n Jugoslavija ievedla ves < z laatniimi sredstvi, pri i PfM ^ačala uvožene Izdelke, \ a av'jajo veliko vrednoot, ^at0 lastnimi izdelki. r *UiJelminister primer. Z1- trgovino v stari Jug-o-.'Mju 1 J« izvažala surovine in ^ Je v ne'te produkte ln izjavil, S e^u’ 1947 znašal celokupni 8t«v ®Urovin - ja ^ pomožnih sred- h l«ria, pr°iavodnjo 57.8%, uvoz 'odru "Ift »p, ;_«_a__* • _ 1"*% a 24 industrijske naprave i uVr n; industrijskih oprem ■ da je znašal uvoz v širšem pomenu besede 797** koninih izdelkov pa i-^no . . 1 'Vifto J® minister za zunanjo Pripombi, da ee je lani . v te,^ 111 izvoz naglo povečal š a i r.a:Zme >'J>Uj tudi uvoz. Tako ■ #lt%n 1Zvoz v prvem tromesečij'je ° milijonov dinarjev, drVedno bolJ večal tekom tv ^8 8^el v prvih treh mese-‘ 5 miIiJard dinarjev. "-'Vo Porast izvoza Je bil mo-ker 80 mno- 'l!) iu k°vale pomen Titove pet-?* 80 z zatajeva- i 8 le '1? v izvedbo plana vee fnr!. te8a razloga je minl-> pojasnil povečanje ^ h re8°r zunanje trgovine, ■ ,t>°s>anpVi0Vze* *>?®r'ldo minister H' ^ U pETER STAMBO-j <4 81ed0Pod(Srtal’ da P°>a?ra pet-Soe,r,_. ra*voja jugoslovanske- ' Ki v na itnrStva vellko upanje 4» Jto obn'stijstvo in da je mar- ™ ^f«ba °dobritvi plana izjavil, -z ekstenzivnega S 4^2? kovanje ter po-zemlje. »tw* *Oh“,tfr Stambolič dejal V,.obstoi h?,®?-* z” dv>S poljedfl 9Ri. 4Jo i oblasti, ki ni 1» 6 J^oslovanskfga delev Sku?1**. < drUff' strani )e vla- Vi •hnr.j- I>ri^lH oblast v roke %«ro|*Vrvrt 1C’ Z3Sotovila, da ea-.5 >lH,Od0V' ki s« j|h ustvarili jh l n Poljedelski delavci, ^iu^itai: . Z6Plh tujih in doma- V hlrV' t€1«več da Jih upe. ^ ^"J" povečanje pro- Minister je s tem v zvezi ugotovil, da Je glavni pogoj za napre-dEk kmetijstva razvoj Industrije, da se na ta način omogoči, da do-b:jo kmetje potrebna proizvajalna sredstva, kot stroje, poljsko orodje, umetna gnojila in drugo. Načrt za kmetijsko proizvodnjo je bil lani uresničen a 103%, posetve v razmerju 99% vse to v primeri z letom 1939, medtem ko je b;io leta 1945 posejanih samo 73%. Govoril je nato o pomenu kmetijskih zadrug, ki so glede na nove metode obdelovanja in izrabo tehnike, edine sposobne, da dvignejo poljedelsko proizvodnjo. Kmetijske zadruge predstavljajo po besedah ministra Kardelja «pot za obnovo kmetijstva*. Vlada je zavedajoč se pomčna kmetijskih zadrug dala pa budo za izgraditev okoli 4 tisoč zadružnih domov. Na izvedbi te nar loje sodeluje zlasti mladina. Končno je minister Stambolič omenil nalogo zadrug, ki jo vršijo z izmenjavo industrijskih in poljedelskih izdelkov, ter omenil izvedbe agrarne refortme, s katero so dobil! kme'je zemljo in postali nosilci vladne politike na vasi ter graditelji novega življenja in srečne bodočnosti jugoslovanskih narodov. Z okrepitvijo zveze med kmeti, delav ci in inteltger.ti bo dosežen edec glavnih pogojev za izgraditev socializma v Jugoslaviji. Minister brez listnice Milovan Djiias je govoril o napredku jugoslovanskega kulturnega življenja, zlasti pa o kulturni preobrazbi vse države. Nato je minister Djiias obfiirno govoril o Šolstvu v novi Jugoslaviji in navedel sledeče Številke: Osnovne iole: Število osnovnih šol je znašalo leta 1938-39 8 937 s 682.689 učenci leta 1947-48 15.163 s 1.969.578 učenci Srednje iole (gimnazije, realne gimnazije itd.); število teh Sol je znašalo leta 1938-39 203 s 70.773 učenci leta 1947-48 888 s 281.993 učenci Unlvccze in visoke iole; v primeri z letom 1938-39 se je v letošnjem Šolskem letu Število fakultet več ko\ podvojilo, a število učencev več kot potrojilo. Prav teko beleži nova Jugoslavija velik napredek tudi pri številu stalnih gled-31'šč In njihovih obskovalcev; število stalnih gledališč je znaSalo 24 z 1 milijon 400 tisoč ohskovalci letno, leta 1947 pa šteje Število stalnih gledališč 47 z 2 miljena 350 tisoč abisk<#valci letno. Prav tako se je dvignilo Število stsln'h kinematografov s 413 na 570. Podrobnejše poročilo ministra Dj lasa, ki nazorno dokazuje, kako resnična ljudska drživa skrbi za napredek prosvete, bomo objavili v eni izmed prihodnjih Številk nar šega lista. Na zasedanju so denes govorili še drug. ministri, med njimi tudi gen. GoSnjak o izdatkih za vojsko. Zasedanje se nadaljuje. ZA AMERIKO TUDI ANGLIJA... PONOVEN UMIK v vprašanju Trsta LONDON, 24, — V zvezi s tri- i delavce, naj pomagajo španskim stranskim predlogom glede Trsta so se ,po Lovettovi izjavi sedaj oglasil, tud. Iz Londona. Italijanske volitve so mimo in sedaj nimajo več vzroka, da bi italijanskem volivcem pikf.ivali resnico. Kakor je znano, je takoj po volitvah namestnik ameriškega zunanjega ministra Lovett izjavil, da ZDA ce bodo ne Siire ne skupno z drugimi državami pod-vzele nobene akcije glede Trsta brez pristanka Sovjetske zveze. Odločno stališče Sovjetske zveze je ameriške imperialiste prisililo na umik. Sedaj pa je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva v zv-21 z De Gcsperijevimi izjavami glede Trsta izjavil, da «bodo morale o kateri koli spremembi ali reviziji mirovne pogodbe skupno sklepati države, ki so to pogodfco podpisaley>. Tako Lovettove kakor De Gašper! Jeve in Londonske izjave jasno pričajo, da so Anglo-amerl-ča*i napravili zopet korak nazaj in ne mislijo podvzeti nikakršnega tveganega koraka pifoti volji Sovjetske zveze. So pa tudi dokaz, da Anglo-ameriCani sprejemajo stališče Sovjetske zveze, ki ga je ta tako jasno in odločno podala v svoji noti. 40,000 aretacij v Berlinu BERLIN, 24. — Po poroiilih berlinskih listov je sovjetski general Kotikov na včerajšnji seji koman-dature izjavil, da so zapadne sile od pričetka njihove zasedbe v Berlinu aretirale v eapadnem sektorju tega, mesta nad 40 tisoč berlinskih prebivalcev in da so pretežni del aretirancev prepeljali v zapad-ne cone. Ameriška naklonjenost do nacističnih generalov PARIZ, 24. (Tanjug) — Posebni uoplsnik lista «Liberation» poroča, da so na anglo-ameriškem področju začeli javno zbirko za 120 hitlerjevskih generalov, ki so v Neustadtu pri Kasslu. Ameriška komanda kaže posebno naklonjenost do teh hitlerjevskih generalov. Dala jim je na razpo.ago več dvorcev, ki so moderno opremljeni. Tako imenovani ujetnik; uživajo popolno svobodo in sprejemajo obiske. Ameriška komanda jim je poverila nalogo, da napišejo zgcaovino zadnje vojne. Prvi maj v znamenju borbe za mir PARIZ, 24. — Svetovna sindikalna zveza je izdala za 1- maj pro-j glas na delavce vsega sveta s pozivom, naj združijo vse svoje sile za obrambo miru, svobode in demokracije in tudi svojih interesov. Proglas opozarja nato na nevarnosti, ki grozijo svetu in poudarja, da do sedaj niso še vsi narodi dosegli onih ciljev, za katere so se borili. Jamstvo za trajen mit* je v enotnosti med narodi, ki so dosegli zmago nad nacifašizmom. Končno poziva proglas delavce, naj branijo sindikalno enotnost. Tudi francoska glavna konfederacija dela je za 1. maja izdala proglas, s katerim poziva vse francoske delavce, naj proslavljajo 1. maj kot dan manifestacije za mir, svobodo in neodvisnost. 1. maja, pravi proglas, manifestirajte sivojo solidarnost in simpatijo do Sovjetske zveze, na katero nas veže odkrito prijateljstvo, in do ljudskih demokracij, proti katerim se zaganjajo vojni hujskači, da bi si zar gotovlli nadvlado za kapitalistično izkoriščanje. Nato poziva proglas francoske republikancem in svobodni Grčiji, ter naj manifestirajo svojo odločnost, da bodo brani.i in razširili socialne pridobitve, se borili za znižanje cen.ln znižanje dobičkov velikih kapitalistov ter branili neodvisnost države, industrije in gospodarstva ter enotnost delavskega razreda pred Marshallovim načrtom, ki Je načrt imperialističnega gospostva. dromško proti kolonizaciji Palestine LAKE SUOCESS, 24. — Na današnji seji Varnostnega sveta sta zastopnika židovske agencije in predstavnik arabskega odbora obtoževala drug drugega za sedanje stanje v Palestini. Arabski delegat je poleg tega obtožil-angleško vlado, da je sporazumno s Haganahom Sodelovala pri napadih v Haifi, kjer so Židje uporabili tanke. Nato je protestiral sovjetski delegat Gromiko proti zamišljeni usta--novitvi tristranskega odbora, ki bi ga sestavlja-e tri kolonialne sile, kar b: pomenilo, da hočejo te države ohraniti v Palestini polkolo-nialni režim. Varnostni svet je končno proti giasovetn Sovjetske zveze, Ukrajine in Kolumbije sprejel ameriški predlog za ustanovitev posebne komisije, seatoječe iz belgijskega, ameriškega. in francoskega konzula v Jeruzalemu, ki naj ima nalogo nadzorstva glede izvedbe premirja med Arabci in Zidi. 25. april 1945 Ko se je pred tremi leti na danubnji dan pridružilo italijanskim partizanami v gorah vse italijansko delovno ljudstvo s sploSno vstajo in z borbo in žrtvami uničilo svoje tirane, ni bilo nikogar, ki bi za to zahteval dovoljenje. Danes pa, ko so nekateri v Italiji pijani zaradi dogodkov v poslednjih dneh, poskuSajo De Gasperi in Scelba prepovedati, da bi se italijansko ljudstvo poklonilo spominu padlih junakov in z manifestacijami proslavilo dan zmage proJj takratnim zatiralcem. Pred osmini dftevi si oba mir nistra kot predstavnika «krS6an-ske demokracije», mzapadne svo-bode», usapadne civUizacijen itd. itd. gotovo kaj takega ne b’ upala. Ze nekaj dni po volitvah pa poskuiata ob podpori tankov in mitraljezov svoje klero-faiistične policije prepovedati v bistvu isto, kar niso mogli prepovedati «gauleiterji» z večletnim krvav m terorjem. Toda italijansko ljudstvo ni nikoli pozabilo, kaj pomeni svoboda, najmanj pa da bi to pozabilo po nekaj rafr.u ljudstvu. Wallace Je tudi obsodil uporabo sile in sinkc^Je proti rudarjem. Kakor je znano, je washingt-on3ko sodišče po nalogu ameriškega pravo dolarjev globe, sindikat pa na globo 1,400.000 dolarjev zaradi stavke 400.000 rudarjev v Pens lVaniji. Wal-iace je pripomnil, da to predstavlja hudo ogrožanje vsega delavskega gibanja v Ameriki. Politika sile in ustrahovanja proti delavcem in sindikatom Je podobna sil: ustrahovanju, ki ju vlada jemlje za osnovo za svojo zunanjo politiko, v V nrkem poročilu amerSkega zdravniškega združenja, ki je pred kfetk m po ii.o komis jo na otok Portorico, da preuči tamkajšnji zdravstveni! položaj, se navaja, da je v tem letovlščnem kraju 2 milijona oseb in da večina od teh u-mlra od gladu. Poročilo izjavlja, da Je glavni vzrok tega iskati v nezadostni prehrani. V znak protesta proti rasni diskriminaciji prot. vojakom črnccrn, ki se uvaja v amef.žkj vojski, je predsednik odbora proti uzakonu Jim Crowa» začel kampanjo za državljansko nepokorščino med a-merišk mi črnci z odločno Izjavo pred voj aikim odborom Zahteval sodnega ministra na podlagi proti-delavskega zakopa T3kt-H irtley ob- I je, naj se v zakon o vojaški službi sodilo predsednika enotnih sindi- vnesejo posebno določbe proti sie-katov rudarjev Lewisa na 20.000 | herni diskrimtnac.ji v vojski. PARIZ, 24. — Glasilo komunistične stranke. «Humanitč» je objavilo danes spomen:oo komunističnih strank Francije, Anglije, Belgije, Holandske in Luksemburga, v kateri izjavljajo: »Obramba miru in socialnega napredka zahtevata, da komunistične stranke Francije, Anglije, Belgije, Holandske in Luksemburga opozorija delavstvo in pobor-nlke miru onih pe'tih držav, ki so podpisale bruseljski pakt. Ta pogodba je del ekspanzi-c-nističnih načrtov ameriškega imtperiaiizma in vsebuje nove grožnje proti miru In blaginji narodov. Ta pogodba je naraven razvoj Marshallovega načrta, bistven izraz ameriške zunanje politike, ki jo označuje napadalnost in njene neprikrite priprave na nevo vojno. Bruseljski pakt ns odgovarja ne sedanjim ne bodočim interesom in niti težnjam držav podpisnic. Ta pakt ni sposoben, da bi mogel rešiti kater. koli gospodarski problem teh držav, nasprotno pa jača nevarnost novega napada od strani zapadne Nemčije, ki jo nameravajo priključiti državam, podvrženim Marshallovemu načrtu, katerega izključni na men je ta, da izvede gospodarske in rfirateg čne načrte ameriškega imperializma. Narodi držav, ki so vezane na bruseljski pakt, ne morejo pozabiti, da je po prvi svetev-ni vojni angloameriška politika samo pod pretvezo, da heče ustvariti obrambo «proti nevarnosti socializma*, dc-pustila Nemčiji, da ji ni bilo treba popolnoma plačati reparacij in da je lahko pripravila leta 1939 napad, katerega prve žrtve so bila naša ljudstva. Sedanja zavezniška politika z za padno Nemčijo proti bivšim zaveznikom zasleduje samo ta cilj, da oslabi borbo delavstva vseh petih držav podpisnic proti kapitalističnim izkoriščevalcem, ki stojijo pred novo gospodarsko krizo. Kapitalisti hočejo namreč zopet izkoristit’ vojnohujskaško kampanjo zato, da fi«j uprejo upravičenim zahtevam delavskih množic za izboljšanje njihovih življenjskin pogojev. Zato »e obračamo na vse može in žene, ki se borijo za idejo miru, da se združijo in da na ta način ooem-c>. gočijo načrte vojnih hujskačev. Pozivamo jih, da združijo svoje sile z napori vseh ljudstev sveta v skupni borbi za mir in državno neodvisnost Naše dežele so bile prve, ki so občutile udarce nacističnega napada; naše vas,', naša mesta, domovi in tudi naše gospodarstvo se še niso opomogli od nesreč zadnje vojne. Ce bo izbruhnil nov požar, bomo zopet mi prve žrtve. Toda, če se bodo naši narodi združili in branil: mir, tedaj ne bo prišlo do voj- ne. Sile, katerim stoji na čelu socialistična država Sovjetska zveza se bedo znatno okrepile, medtem ko bodo države, ki so naklonjene vojni, do njihovega popolnega poloma vedno bolj šibke. Mi imamo možnosti, da zagotevimo trajen mir, da zagotovimo blaginjo in varnost naših narodov. Zaradi tega ne smemo odlašati z mob lizacijo vseh onih, ki se berijo za mir in ki sovražijo vojno!» LONDON, 24. — Agencija Tele-press poroča da se je danes sestal Stalni odbor zapadnega bioka, ki bo verjetno razpravljal o pristopitvi Italije k bruseljskemu paktu. Čeprav Italija še ni formalno prosila za ta pr .stop, zahteva vašingtonska vlada sodelovanje Italije. Po drugi strani se večno bolj uveljavlja glas, da je Belgija tista, ki se y imenu Beneluxa protivi vsaki razširitvi za-padnega ]bloka, pri čemer zatrjuje, da se sedanja italijanska vlada še m zadostno obnesla. Pravi razlog za opozicijo Beneluxa pa je v resnici strah Belgije, Nizozemske in Luksemburga, da bi se bruseljski pakt razširil tudi na Grčijo in Tur dijo in da bi na ta način povečal za podpisnice bruseljskega pakta nevarnosti morebitnega konflikta. Legini »dušni pastirji" Od kje generalu postreščku — Pepinu Garibaldiju 195.000 po-narejenih podpisov V našem listu zabeležili že mkaj primerov, kako je Legi uspelo -u Trstu nabrati— reci in piši — 195.000 podpisov. Tudi v drugih listih so beležili podobne primere in vsak dan prihajajo ljudje na sedeže uredništev posameznih demokratičnih listov ter na sedeže demokratičnih organizacij, kjer prijavljajo zlorabe Lege in pristašev ob nabiranju podpisov. Včeraj zvečer se je zglasil v našem, uredništrm, družinski poglavar Claudio B., ki je pripovedoval, da je njegov devetletni sin v poslednjih desetih dneh povedal dfima, da je duhovnik, ki vodi mladinsko kongregacijo, kamor včasih sin Clnudija B. zahaja, zahteval podatke o očetu in materi, bratih- in sestrah ter sorodnikih. Claudio B. je ob pripovedovanju sina postaj pozoren in g<1 začeli spraševati, kdaj se je točno to zgodi'o. Izknaalo se je. da je duhovnik zbiral podatke prav v dneh, ko je Lega zbirala one podpise. Claudio B. se s temi ugotovitvami še ni zadovoljil. Svojega sinka je spraševal še podrobneje, da je le ta povedal. da so nekega dne starejši ickongregacisth cdšli z duhovnikom proti sred -šiu mesta, potem ko jim je duhovnik v n*ki drugi sobi nekaj časa pripovedoval in razlaga’. Sin je vedel povedati tudi neki} imen mladincev, ki so Šli z duhovnikom. Ker je Claudio B. poznal starše dveh mladeničev, jih je naprosil, noj povprašajo svoj? sinove, kam da so šli, Sinovi s'' povedali, da so šli podpisat neko listino ter da niso vedeli, zakaj prav za prav gre. Napisati so- morali imena vseh svejih bratov in sestra, očeta in matere. Ce sta bila iz ene družine prisotna kar dva, pa je eden izmed njij-i prepisal podatke, ki jim jih jf dal duhovnik. Na tak način so potem oni od Lege spravili skupaj pakft n 195.000 podpisi, ki ga je potem odnesel general — postrešček Pepino Garibaldi. . Claudio B., ki je znan antifašist in ki je o gornjem pustii v našem uredništvu podpisano izjavo, je omenjenega duhovnika že večkrat iskal, vendar vselej brej uspeha, ker se mu ta stalno mika. Gotovo bi bilo zanimivo vedeti, kako se bosta spogledalo. ho se bosta srečala. Ob tem ponovnem primer-j ogabne zlorabe opozarjamo naif čitatelje, da naj se skrbno poza nimajo, če ni kdor koli zlorabil njihovih imen za legino hlapčevstvo imperializmu. Znano je namreč, da je zloraba podpisa po zakonu kazniva. (Od našega posebnega dopisnikaj RIM, 24. — Notranji minister Scelba je danes priznal, da je imela vlada odkrit namen, da potom direktnega vmešavanja v delovanje italijanske splošne konfederacije dela krši sindikalne demokratične svoboščine. Scelba je nadalje izjavil, «da večina, ki jo imajo komunisti in socialisti, je eno najtežjih vprašanj, ki ga bo merala vlada v najkrajšem času rešiti. Vsekakor je nujno potrebno, da postane ta organizacija popolnoma apolitična in napeli bomo vse sile, da to dosežemo.* Nato je pomiril Scelba velike ka-pital'ste s tem, da je izjavil, da so se z «demokr!stjansko zmago* o-nl, ki do danes niso hoteli investira'! svojih kapitalov, oziroma, ki niso hoteli dati pobude za ustanovitev novih podjetij, zopet opogumili. Notranji minister je nato odločno zanikal poročanje onih italijanskih listov, ki so te dni pisali o porazu ljudske demokratične fronte. Pr! tem je Scelba priznal pravilno stališče angleškega konservativnega tiska, ki podčrtava velikp silo komunistične stranke v Italiji ter zatrjeval, «da je treba biti ravno tedaj, ko Je v hiši toliko komunistov, zelo oprezen*. Scelba ni v svojem razgovoru dopustil nobenega dvoma, da bo ostala notranja politika De Gasperijeve vlade še vedno protidemokratična in hujskaška. Nato Je govoril o «k-omunIstični nevarnosti* in o »potrebi, da Je treba nadzorovati* demokratične sile, ne da bi omenil -niti z besedico številne dogodke, k! dokazujejo, da so bili demokrislja. ni in neofašistl v zadnjih dneh zlasti v južni Italiji Izredno agresivni in napadalni. Demokristjani in neofašistl »o ravno včeraj napadi; v Carafi, po-kraj'ni Chieti, tamkajšnji sed°ž komunistične stranke, v kraju Ro-ssrno, pokrajini Calabrije, pa so poskušali epustošiti Delavsko zbornico. Do podobnega incidenta je prišlo ttudi v Maidi pri Catanzaru, kjer so zahtevali demokristjani, da 41 POSLANCEV VE€ bo Imela KP Italife ——U—M—MM———————■ ■ 11 m ■! —I»■ 1 ■ II —IIIMMIfc--.- »• Scelba poudarja veliko silo fronte in zahteva depolitizacijo sindikatov. Demokristjanski in neofašistični teror se nadaljuje po metodah Ku-Kluks-Klana Jim mora komunistični župan izročiti ključe občinskih uradov. V Terrastrettl pa je skupina menihov in redovnic insceniraia alegoričen pogreb s praznimi krstami in pri tem proslavljala poraz «rdečlh». Na ta način je prišlo do pravega srednjeveškega razpoloženja Ku-Klux-Kiana, kakor tudi do terorja, ki Je, kot p'še Togliatti v svojem poročilu na organizacije ln somišljenike komunistične stranke na dan pred volitvami, označeval zadnje italijanske volitve. Togliatti v lem pismu ugotavlja, da je reakcionarnim silam imperializma in vodilnih krogov italijanskega kapitalizma s tem, da so kršile votivno svobodo in ustrahovale ljudstvo in izvajale nasilstvo in vsakovrstne goljufije, uspelo iztisniti tak izid volitev, ki ovira pohod iMija/nskega ljudstva na po iju napiedka. demokracije in miru. V nadaljnjih izvajanjih Togliatti ugotavlja, da je izšla italijanska komunistična stranka iz teh volitev še bolj krepka ter zaključuje besedam ■■ «Naša zastava je za-s'ava svobode, »tiru, osamosvojitve in dela, bila nam je zaveznica in fotfiriiiea v borbi najboljšega dela italijanskega naroda. Zato je nespameten oni, ki poskuša s 1V0 m frrevaro zadržati tok zgodovine. Pripravljeni smo na nove borbe, kt jih bomo sprejeli še močnejši, kot sedat in z gotovostjo zmage. Podatki volitev končno dokazujejo, da se je vpliv komunistične stranke med delavstvom povečal, kajti od 182 poslancev fronte jih pripada 145 Komunistični stranki, tedaj 41 več, kakor jih je imela v konsti-tuanti». V zadnjem trenutku smo prejeli odgovor italijanske Splošne konfederacije dela na izjave Scelbe. Tajnik konfederacije Di Vittorio je ■J pismu na notranjega ministra izjavil, da nima nobena vlada pravice sprejemati navodil od fašističnih novinarjev, ki hočejo na} bi se vlada vmešavala v notranje zadeve svobodno izvoljenih sindikatov. DI Vittorio zaključuje, da upa, da notranji minister s svojo izjavo ni nameraval načeti vprašanja o na-šelu svobode združevanja, ki jo svečano priznava člen 38 italijanske ustave. E. MILIC Nov dom v Predmeji NOVA GORICA 24. (Tanjug) — V Predmeji pri Ajdovščini so sio-vsno otvorili nov zadružni dom, ki je prvi. k' so ga ogradili v Slovenskem Primorju. Navzočnih je bilo mnogo kmetov iz okoliških vasi in številne osebnosti, med katerimi podpredsednik ljudske skupščine Slovenije France Bevk, ministri Janez Hribar ln Ivan Regent ter predstavniki ljudske fronte in d .1-glh množičnih organizacij. Proslava s« Je zaključila s kulturno prireditvijo in z nastopom pevskih zborov. tQsiai va prvega maja v Trstu in ozemlju bo resen opomin vsem sovražnikom tržaškega ljudstva, šovinistom, ki izkoriščajo narodnostna čustva za svoje protiljudsko delovanje Slabše kot pod fašizmom Političnim, pripornikom v ul. Tir gor je cenzura ravnateljstva zapora zabranila piejem knjig za študij in jim je obenem odrekla tudi prejemanje ^Ljudskega tednika» pod jnetvezo, da je to političen tednik Čudna se nam zdi ta prepovedi zlasti ie, ker priporniH lahko dobivajo dnevno politično časopisje. Glede knjig pa naj omenimo, da jih ni zabranjevala niti fašistična Ita, lija. Ali hočejo sedaj pri ravnateljstvu zaporov v ul. Tigor prekositi v tem oziru celo sam fašizem? Univerza naj se otrobi plesnivosti Iavedeli srno, da je bila pred nekaj dnevi v dvorani tržaške univerze seja, kateri so prisostvovali nekateri profesorji in visokošolci. Na tej seji so razpravljali o problemu profesorjev, ki so volili za ljudsko demokratično fronto jn ker so menda lapregleoali, da je ogorčenje demokratičnih množic Trsta zelo narast.o, so skušali na tem sestanku prikriti to zadevo. Ker pa demokratično tržaško ljudstvo ni zadovoljno s to rešitvijo, odločno zahteva, da zavzameta medfakultetn; svet in akademski »enat jasno stališče v tem pogledu. Predlog, da bi se izgnali z univerze vsi tisti profesorji, ki so volili za ljudsko demokratično fronto, nam jasno kaže, kakšna miselnost vlada še v nekaterih krogih, k1 Je prav za prav posledica fašistične vzgoje. Zato pa je nujno, da zavzamejo profesorji, kakor tudi visokošolci odkrito stališče proti vsem tistim, ki smatrajo za cizda-jalce domovine* vse tiste; Iti niso njihovih misli. Škof Santin in živilske pošiljke Skoftjski ordinariat «e menda v zadnjem času ne peča samo t reševanjem. grešnih duš ubogih zemljanov, ampak tudi z drugimi stvarmi, ki nimajo mnogo opravka z du-šebrižniitvom. Pred nekaj dnevi je namreč prišlo v tržaško pristanišče 500 stotov sladkorja, ki so bili naslovljeni na škofa Santlna v ul. Cavana 1, Trst To blago so razložili in začasno spravili v skladišču št. 64 v pristanišču. Poleg tega nam je znano tudi, da je nekaj dni poprej prišlo tudi 15 vagonov bele moke, ki nosijo isti naslov. • Doslej še nismo mogli ugotoviti, kdo je pošiljatelj teh dobrot. Morda so vsa ta živila namenjena revežem. Vendar bi radi vedeli, če bosta sladkor in moka služila za rc-iitev dui tistih revežev, ki nimajo dovolj denarja, da bi si jih kupili. .in z o. j. v Trstu U. Foscolo 1 sklicuj e REDNI OBČNI ZBOR svojih (lanen’ za danes 15. aprila J948 ob 9 pri Sv. Ivanu — dvorana Prosv. društva *3l. Škamperle* — a sledečimi dnevnim redom. 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo upravnega odbora in čitanje bilance za leto 1947. 3.) Poročilo nadzornega^odbora s predlogom odobritve bilance za leto 1647. 4.) Izvolitev upravnega in nadzornega odbora. 5.) Slučajnosti. Po zadružnih pravilih sme na cbčnem zboru član zadruge zastopati največ pet drugih članov s pismenim pooblastilom. V primeru, da ne bi bilo ob nar povedanem dnevu in uri prisotno zadostno števHo članov, se sklicuje občni zbor v drugo za isti dan ob 10 v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih članov. UPRAVNI ODBOR ZADRUGE TRŽAŠKI DNEVNIK Ljudstvo kakor bo proslavilo 1. maj bo samo hotelo Odločen nastop delavcev v ladjedelnici Sv. Marka. Protest-ni shod v Miljah proti oviram prvomajskih ljudskih proslav Tržaško delovno ljudstvo je trdno odločeno, da proslavi svoj delovni praznik 1. maj tako, kot bo ono hotelo, ker si je to pravico krvavo priborilo. Tudi ne bo trpelo rassnih vmešavanj in provokacij včerajšnjih fašistov, ki si danes s podporo VU lastijo pravico, da proslavljajo 1. maj. Zato so deiavci v ladjedelnici Sv. Marka včeraj zjutraj dali prvo lekcijo vsem tovarniškim klerofaši-stom, ki so začeli lepiti po zidovih lepake za 1. maj. Od 9 do 10 zjutraj So delavci zapustili delo, da pa ne bi ravnateljstvo govorilo, da zapuščajo delo in da hočejo vseeno pieu čo» so delavci najprvo odšli na računovodski oddelek in opozorili uradnike, naj jim črtajo eno uro tedenske plače. S pripravnim orodjem, z metlami, so delavci počistili vse tovarniške zidove razne nesnage v obliki onih klerofašističnlh lepakov, ki so pozivali k proslavi 1. maja, seveda onega od »mladeničev# in esulov. Po enournem očiščevalnem delu, med katerim so se delavci mimo vedli, ne da bi izzvali incidentov, so se vrnili na svoja delovna mesta. Tako so včeraj dobili pošteno šolo oni, ki si sedaj lastijo pravica da bi praznovali oni praznik, katerega so do sedaj zaničevali. Ti naj se zavedajo, da bodo vs; poskusi, s katerimi hočejo ovirati delovnemu ljudstvu proslavo, klavrno propadli. OOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOO Odbor za zaščito trgovcev In obrtnikov Pripravljalni odbor za zaščito malih in srednjih trgovcev, obrtnikov in kmetov proti davčnemu pritisku poziva vse trgovce, obrtnike in kmete Trsta in ozemlja, da se udeležijo glavne skupščine, ki bo danes 25. t. m. ob 9 uri v kinu «Ideal» na trgu Sv. Jakoba, na kateri bodo razpravljali o raznih problemih kot o davčnem pritisku in o zaščiti trgovcev, obrtnikov in kmetov. S tretjega nadstropja je skočila Včeraj popoldne okrog 15.30 so naSli v veži hiSe Stev. 16 v ul. Re-voltell« neznano zensko, ki je ležala v krvi na tleh. Z avtom Rdečega krite so jo pripeljali v boln'co. Njeno stanje je zelo resno, ker ima razbit zadnji del lobanje. desno koleno in večje rano na levem stegnu. Sosedje so izjavili, da je ženska skočila, s stopnic v tretjem nastfopju v pritličje. Ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov, njso mogli ugotoviti njenega imena. Po videzu mora imeti od 60 do 65 let. Ob 17 je flenska podlegle, poškodbam. Preiskava še ni mogla ugotoviti ali gre za samomor ali za nesrečo. Predvčerajšnjim so se Miljčani, delegacije iz ladjedelnic Sv. Roka, Martinuzzi, Felszegi in .z 17 vasi zbrale na glavnem trgu v Miljah. Ljudstvo si je iz lastnih vrst zbr&r lo delegate, ki so odšli k guvernerju in protestirali proti odloku o raade-Ltvi Trsta na dve coni za prvomajske proslave in proti prepovedi baklade v Miljah. Guverner se je kot navadno izgovarjal, da vse skupaj zavisi od tega, kar bodo sklenile okupacijske oblasti v Trstu in da bo sam še v TrSt razpravljat o tem. V tem je prišlo 15 policajev, k; so po povratku delegatov s se- stanka začeii razganjat; množico. Vendar Je to prekinil guverner, ki se je medtem prikazal na oknu. Ko so delegati sporočili ljudstvu guvernerjev odgovor, so se ljudje mirno razšli na svoje domove, policaji pa so se vrnili v svoje vojašnice. Kakor je ljudstvo sedaj, ko imamo še nekaj dni do praznika, dokazalo svojo odločnost pri obrambi svojih pravic, tako bo tudi v soboto 1. maja še enkrat strnjeno manifestiralo svojo enotnost in moč ter zahtevo za demokratizacijo javnega življenja kljub vsem spletkam fašistov in njihovih podpihovalcev. Pomembna stavkajočih zmaga pekov Peki dvanajsti dan nadaljujejo svojo stavko Po enajstih dneh stavbe so včeraj pekovski pomočniki zabeležili prvo zmago, ki je močno omajale pozicije delodajalcev. Predstavniki Enotnih sindikatov so namreč sklenili sporazum z Delavskimi zadrugami. Po tem sporazumu bodo sedanje dnevne mezde pekovskim pomočnikom povišane aa 678,6 lir dnevno. Delavske zadruge so poleg tega tudi pristale, da bodo pregle dale sedanji položaj in sklenile z nameščenimi pekovskimi pomočniki tak normativni sporazum, ki je enak neuradniškemu osebju pri raznih preskrbovalnih podjetjih. Ta sporazum najlepše pobija vse ra zbijaš k e poskuse delodajalcev in tudi Delavske zbornice, ki so trdili, da je pekovska stavka propadla, ker da ni bila začeta ob pravem času. Na drugi strani pa doseženi sporazum tudi zagotavlja, da ostali delodajalci ne bodo mogli več dolgo vztrajati na svojem dosedanjem stališču. Sporazum pa predstavlja tudi veliko moralno zmago vseh stavkajočih pekovskih pomočnikov, ki so se enotni odločili ponovno, da nadaljujejo s stavko, dokler ne uklo nijo delodajalcev. Medtem ko je tako osebje pekarn Dalavskih zadrug včeraj zvečer že pričelo z delom, ostali pekovski pomočniki stepajo v dvanajsti dan stavke ob moralni in materielni podpor; delavstva vseh kategoriji im kmečkega prebivalstva naše okolice. O ZNIŽANJU DAVČNEGA PRITISKA Le skupen nastop bo zajamčil uspeli Davčna obremenitev grozi malemu trgovcu, obrtniku kmetu s popolnim gospodarskim uničenjem in Brezglavi davčni ukrepi so prisi lili prekomerno obdavčene trgovce, obrtnike jn kmetovalce na posebno akcijo. Ustanovili so poseben akcijski odbor, katerega cilj jo delo za dosego pravične odmere davkov, ki bo odgovarjala individualni plačilni zmogljivosti trgovca, obrtnika in kmetovalca. Tostranska naklepanja znanega tiska, da bi dali iniciativi prizadetih davkoplačevalcev politično barvo in s tem že v naprej onemogočili njihovo akcijo, ne bodo rodila uspeha. Pač pa samo dokazujejo njeno opravičenost, kajti ločeni ukrepi združenja trgovcev in obrtnikov iz ul. Udine in S. Nicolo so le posledica prvotnih ogorčenih protestov in zapečete borbe proti davčnemu pritisku. Najavljeno doseženo znižanje dohodnine na poi pri vojaški upravi in «popolno raz- umevanje položaja trgovcev* je samo poskus za razbitje skupnega in odločnega koraka. Pri tem pa so popolnoma prezrli naše kmetsko prebivalstvo. Današnje zborovanje trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev pri Sv. Jakobu v kino «Ideale» je izraz težkega gospodarskega stanja in grozeče propasti, v katero bi nujno zapadla tista večina malih trgovcev in obrtnikov, ki Jih novi davčni predpisi spravljajo na rob gospodarskega propada, če ne bodo pravočasno zavzeli odločnega nasprotnega stališča, Oblasti se niso na pritožbe posameznikov mnogo ozirale. Njihovi «rekurzi* so ostali nerešeni med uradnimi spisi oziroma so bili neugodno rešeni. Malo je tistih trgovcev in obrtnikov, ki so dosegli pra- PROTESTl ZAM VOJAŠKI UPRAVI Mladina m: bo dovolila ba bi jo vojaška uprava Dotisniia v predmestje, medtem ko bi labko fašistične tolpe gospodovale v centru mesta Pismo hčerki Včeraj zjutraj Je služkinja Ida Caterini naAla oh svojem povratku ... domov v ul. Timeus Stev. 4 svojo; stvom hočemo odločno dokazati, se 32-letno goSpodfnjo Rito Ruzzler! prav posebno z našim telovadnici gleknjeno preko svoje postelje ‘n 1 —•------------- - ----------------------’— Zveza antifašistične mladine je poslaia vojaški okupacijski upravi pcotest, v katerem pravi: Vodstvo Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja protestira v imenu vse slovenske in italijanske antifašistične mladine proti ukrepom, ki jih je izdala vojaška uprava v zvezi s proslavami za l. maj. Mi antifašistična mladina Tržaškega ozemlja hočemo proslaviti i. maj v tradicionalnem duhu tega dne, to je v borbenem duhu demokratični sil za dosego boljših življenjskih pogojev. Združeni z demokratičnim Ijud- V zvezi s potekam pogajanj poroča včerajšnji tržaški demokristjan-ski večernik, da so bili doseženi nekateri sporazumi. Te vesti ne moremo potrditi, vendar pa je splošno znano, da omenjeni večernik marsikdaj napiše, kar pade njegovim urednikom mimogrede v glavo in kar se jim zaradi večjega zaslužka zljubi. Predstavniki Enotnih sindikatov pa niso dali o stvari še nobenih izjav. Avto jo je povozil že mrtvo. Poleg nje je bila odprta plinska cev. Na služkinji no klicanje so pritekli sosedje, ki so poklicali reš’lni voz in policijo. Nikdo ni rrogel povedat!, zataj Je Sla nesrečna žena v smrt, ker ni trpela pomanjkanja *n so jo vsi smatrali za srečno. Poleg nje na mizi se našli pismo, ki ga je pokojnica napisala svoji 5 letni hčerki Lori tik pred svojo smrt To in v katerem jo roti, da n« J ne izgubi vere v življenje I J/ A KNJIGE - GLEDALIŠČI - KOKCEJTI f, fantazma-gorij, kakršne obhajajo človeka v pOlsnu ali vročici. Tu vidimo pošasti v človeških fn ie večkrat v živalskih oblikah, tvorbe otroške in poetične fantazije, ki so vsa) na prvi pogled brez smisla razporejene. Kakšen smis'! ima takšna umetnost in koliko ga Ima, je drugo vprašanje. Da je to umetnost, ki daje vso pozornost Igri fantazije, igri barv I« form po čistih duhovnih nag-nCnjih stvaritelja, brez ozira na obstoječo življenjsko resničnost. Oiblje se taka um-tnost v krogu, kakor nekdanji larpurlartizem. Subjektivizem, spiritualizem je nafbistven-ejša oznaka le njene umetnosti, ki se nam zde v časih ogromnih zgodovinskih sprememb, trdih borb, preveč osebne, oddaljene, iztrgane i« življenja in sodobnosti. Vsekakor pa ji umetnosti ne »metno zanikati in je vrSdno, da st razstavo »gledamo. VI. R. nastopom in s povorko telovadcev fkozi mesto, našo odločno voljo okrepiti in razširiti enotnost in biaJtstvo delovne, kmečke in šolske, mestne in kmečke mladine, ker vemo, da bomo le tako združeni lahko z uspehom nadaljevali borbo za uresničitev naših zahtev. Ostro obsojamo stališče vojaške uprave, ki je protidemokratično, ker nasprotuje načelom bratstva in enotnosti, ki predstavljata bistvena pogoja za razvoj demokracije in za ohranitev miru na našem ozemlju. Se prav posebno pa obsojamo namere vojaške uprave, ki hoče potisniti demokratične množice in še prav posebno nas mladino, ki smo okusili na svoji lastni koži zatiranje faiisma, v predmestje Trsta, med tem ko dovoljuje neofašističnim tolpaim z Acquedotta in ulice Cavane, da prirejajo po mili volji demonstracije in napade po glavnih mestnih ulicah in trgih. Vodstvo Zveze antifašistične mladine obsoja ukrepe vojaške uprave, ki hoče ločiti mesto na dva dela, da bi tako še bolj okrepila gonjo sovraštva, in izjavlja, da ne bo mladina nikoli sprejela teh ukrervj. temveč da se bo borila za en^nost mladine, za demokracijo in mir na našem ozemlju. • • • Vodstvo Zveze antifašistične mladine Javlja, da je zapros.lo za razgovor s polkovnikom Gavdncrjem. vično in njihovi gospodarski moči sorazmerno odmeritev davčnih bremen. Ne politična špekulacija, ampak skupna potreba je rodila skupen nastop! Izzvali s d ga pa tisti, za katere ne bi mogli trditi, da jim koristi male trgovine in obrti ležijo pri srcu, kakor so bili do zdaj vajeni »poznavati. Skoraj popoln gospodarski zastoj v tržaški trgovini, obrti, prometu in industriji v tem času je v popolnem nasprotju z naloženimi davki, ki bi jih obdavčene skup'ne mogle plačati ne ia dobička in zaslužka, ampak le z zmanjšanjem in trganjem v podijetjiu vloženega kapitala, kar bi imelo za posledico hitro likvidacijo trgpvskega in obrtniškega obrata. Kriza v tržaški mali industrij' vpliva tudi na tržaške obrtnike, ki so z njo tesno povezani. Zaradi tega je tržaška obrtna delavnost zmanjšana najmanj za polovico svoje prvotne zmogljivosti. Pri trgovcih povzročh trikratni povišek dohodninskega davka za nazaj za 1947 na podlagi življenjske ravni leta 1948 ogromno breme, ki je vrhu vsega popolnoma nasprotno do zdaj znani davčni tehniki in tudi ne odgovarja realnim dobičkom. Večina trgovcev obrtnikov in kmetov se je uprla obdavčenju za leto 1945-46 na podlagi življenjske ravnt leta 1948 in zahteva revizijo tega ukrepa, ker ne zmorejo gotovine, pa bi se morali zateči k prodaji in likvidaciji samega podjetja. Davek na dohodnino kat. B, ki je bil znižan od 45 na 35% se je v praksi zvišal na 60%. Davki na vojne dobičke tri leta po končani vojni za leta 1942 do 1945 znašajo čez 40%. Da je tukaj možna najširša samovoljnost pri odimeri, niso potrebne posebne opazke. Toda ni še konec davčne lestvice. Poseben strah vzbuj-ajo vsem trgovcem ln obrtnikom kartele z odmero splošnesja dohodninskega davka Včeraj okrog poldne je PaSsini Peter iz V.’a!e S on n; no 51 povozil •«l"SiST'7. T&&0 p^co W "a 30% dohodka. Ta davek Emo. Ponesrečenko. ki je padia j piača!" trgovci na drobno redno poti kolesa avtomobila, so takoj i dvakrat, in sicer prvič grosistu in pripeljali v glavno bolnico. 1 drugič pri prodaji blaga na drobno, ki ga pa ne morejo v celoti izterjati pri sedanji konkurenci in krizi v višini več kot 3 do 5%. Nadalje se je pokazalo absurdno ugotavljanje prejšnjih trgovskih poslov, pri katerem so bili trgovci z živili taksirani na 20 milijard poslovnega prometa. Iz tega sledi, da bi posamezni trgjovec z živili imel do 130 milijonov letnega prometa, ki pa je praktično dosegel največ 30 milijonov lir. Dohodninski davek zadeva predvsem male in srednje trgovce v korist grosistov, ki težijo k likvidaciji male in srednje trgovine. Kme-tiški davki so enako povečani najmanj 16 krat. Premoženjski davek je zvišan od 15 na 160.000 lir. Da vek na se od 150 lir na 2250 lir. In vse te ogromne in številne obremenitve padajo v času gospo darske krize, ko ni prometa in gotovine. Samo širša in skupna aikr cija vseh prizadetih zamore prinesti olajšanje, uspešno znižanje in pravično razdelitev. Na razna kompetentna zagotovila in pod pritiskom započete akcije na hitro sfa-bricirane davčne redukcije na pobudo separatnih združenj, ki more popolnemu uspehu prinesti le škodo, se večina prizadetih trgovcev in obrtnikov ne more nasloniti in zanesti. Samo enoten in odločen nastop vseh bo mogel zagotoviti nujne in pravične davčne spremembe in olajšave v korist vseh trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev. Okrajni aktiv OF pri Sv. Soboti Včeraj zvečer je bilo pri Sv. Soboti zasedanje okrajnega aktiva Osvobodilne fronte. Govornik se je v svojem poročilu dotaknil mednarodnega in političnega položaja in podčrtal pomen enotnosti Slovencev na Tržaškem ozemlju v borbi proti dvakratnemu sovražniku. Na to je izrazil voljo vsega prebivalstva, da si izvojuje volitve, na kar se je še posebej pomudi! ob namerah okupacijskih oblasti, ki hočejo preprečiti letošnjo proslavo 1. maja. Govornik Je točno orisal, da predstavljajo te natmere eno izmed najhujših provokacij okupacijskih oblasti proti tržaškemu delovnemu ljudstvu, katero bo pa delovno ljudstvo preprečilo, ker ne more dovoljevati, da bi v Trstu uveljavljali, kar niso mogii uveljaviti v Palestini. Ob koncu zborovanja so zborovalci sprejeli protestno resolucijo okupacijskim oblastem zaradi znanih ukrepov v zvezi s prvomajskimi proslavami. KOLEDAR Spominski dnevi 1945 so se srečale enote zmagovite Rdeče armade v srcu Nemčije z amglo-amertškimi četami. PRESKRBA Razdeljevanje birovega drožja. V ponedeljek od št. 30 do 65 ter za Piščance, v torek od 66 do 100 ter za Domjo, v sredo od 101 do 1'40 ter za Padriče, v četrtek od 1%1 do 190 ter za Gropado v petek od 191 do 270 ter za Gec. ENOTNI SINDIKATI Mešana stroka. V ponedeljek 26. t. m. ob 17.30 bo sestanek upravne-ga sveta, tovarniških odborov in zaupnikov v ulici Imbriani 5. Zveza mešane sriroke. V ponede ljek ob 17.30 seja zaupnikov in članov tovarniškega ter upravnega odbora v ul. Imbriani 5. Lesna stroka. Jutri ob 18 se bo sestal upravni svet te stroke v ulici Zonta 2. OF Proslava uManovitve OF v uh CorOti 11. Aktivisti Sv. Jakoba in Stare mitnice priredijo v torek 27. t. m. v dvorani Delavske športne zveze v ul. Coati 21 proslavo ustanovitve Osvobodilne fronte. Sodeluje pevski zbor prosvetnega društva «1. Oankar». Po proslavi prosta zabava. ProsUvva ustanovitve OF v Sked nju. V torek 27. t. m. ob 20.30 bo v dvorani Dcina kulture v Skednju proslava ustanovitve OP. Sodeluje domači pevski zbor «Velesila». Vabljeni vsi. Nedelja 25. aprila Marko, Borivoj Sonce vzhaja ob 4.59, zahaja ob 19.05. Dolžina dneva 14.ua. Luna vzhaia ob 21.46, zahaja ob 5.54. Jutri 26. aprila Zdeslav, Dobra oooooooooooooooooooooo B SLOVENSKO » NARODNO | ! GLEDALIŠČE g j ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^ Danes 25. aprila ob 17 uri. K. Simonov: «RUSk° VPRAŠANJE«. G08*0" vanje v Prosvetnem domu na Kontovelu. Četrtek 29. atpriki ob 2° Mrt' K. Simonov: «RUSKO SANJE*. Gostovanje v Pr°sV " nem di-uštvu «Skamperle» P j Sv. Ivanu.. PROSIMO TOČNOSTI GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 20 bo dramska sMj na beneškega gledališča pod ^ stvom Micheluzzija nastopi‘a ^ Učni komediji «Ona paaav gospodična*. Poleg omenjene medije so še na sporedu: <>Nas riji*. <;Palača čvekanja*, na Canalaazu», «Oni znam eri _ ;eč kot 10.000 slovenskih, in hrvatskih Otrok v Istri. Neizpodbitno je dejstvo, da se nacionalno zatiranje ns more ločiti od kulturnega. Zaradi teh razmer so posebno trpite šole im tem ozemlju. Avstrija je hotela braniti šoli to, kar je bil razvoj časa že davno obsodil in premagal. Pouk je postal enostranski In ni smel dopuščati, da 'bi se stvorila nova zavest in neodrtisno mišljenje v ita-njonskem in sloy družini. Učno osebje je moralo priseči zvestobo režimu, predno je bilo sprejeto v službo, in mnogi so morali poučevati kar v črni srajci. Postavljen je bil oelo neogiben pogoj za dosego učitčljske diplome ilunstvo pri fašistični organizaciji. Vsi učenci so bili organizirani v tbalilli» i» *plccole italiane». Pripomniti mioramo, da je fašistična politika težila po skrajni omejitvi pristopa nepremožnih v srednje Šole, poslužujoč »e sistema visokih taks. V primeri šolstva ni tžžko ugotoviti, da je bil v preteklosti vedno ljubosumno čuvan monopol onega, ki je bil na oblasti in ki se ga je posluževal v isti meri, kot policije, sodišč in cerkve v svrho ustrahovanja in zatiranja. Jasno Je, da se je v skladu z interesi vladajočih odstranilo in prešlo preko vsega, kar bi moglo dovesti do progresivnih spoznanj, nevarnih za obstoječ i režim. Samo takrat, kadar država predstavlja interese vsega ljudstva in je pristen Ur«* delovnih sil, po katerih lahko doseže kulturo in vzgojo objektivne pogoje za nadaljnji razvoj, ki je potrebfn širokim množicam, preneha biti za njih orodje nasijja. Prva skrb ljudske oblasti je bila vrniti Slovencem in ffnntom šole ter Jim dati s tem lastne narodne vrednote, zavedala se )%, da ima vsak narod pravioO do šole v ma- terinem Jeziku, da mora šola obnoviti tisti narodni značaj ter tako razvijati med ljudstvom svojo narodno vrednost in značilnost,* Od italijanskega učiteljstva je spregovoril tovariš profesor Sema, ki je poudaril veliko materialno in kulturno škodo, katero je povzročil fašizem Slovencem in Hrvatom na tem ozemiju. Kalijan; tega niso tdliko občutili, pač pa so občutili sistem vzgoje, ki je učila samo nasilstvo. Poudaril je, da nekateri italijanski učitelji še vedno živijo kot mrtvi od tiste mrtve preteklosti, katero je učil fašizem. Novega ni na njih še nič, ali pa zelo malo. Današnji šolnik ni ljudski vzgojitelj, ako ne‘pokaže v delu in razumevanju svojega mišljenja. Treba je, da se vse italijansko učiteljstvo zaveda, da fašizem ni bil Italija, ampak nasilje. Italija Je vse nekaj drugega, boljšega in lepšega. Italija je delovno ljudstvo, Italija so Dante, Garibaldi, Mazzini in drugi umetniki in pisatelji. Veliko odobravanje je vzbudila ta intervencija profesorja Seme, val navzoči so mu dolgo pleskali. (Par Italijanskih učiteljev Je po teon zapustilo dvorano). Sledil je referat profesorja Filipoviča o nalogah učiteljstva in di skusila. V diskusiji se je eglaallo več tovarišev. Med temi Je tovariš profesor Rupnik iz Portoroža dejal: «Ko so si leta 1946 prvič stisnili roke v sindikalni organizaciji slovenski in italijanski učitelji, so nekateri tržaški učitelji osilro kriti-zirali ta njihov korak, češ da so prodanci. To-da to ne drži. Italijon-ak' učitelji so dobro razumeli, d« tu živijo tri narodnostne Bkuplme, ki so že v času borbe gradile bratstvo In so Mil pripravljeni to bratstvo še nadalje gojiti Ln razširjati.* Sledil Je referat o d">lu 11'dske oblasti na področju presvet«, Marega bomo prinesli v eni Inned prihodnjih številk. Konferenc«, »e je »nključlls ob 7 zvečer * koncerfiom. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 16 zadnja «Moč usode*. V torek zadnja.v > stava opere »Andrej Chen;e * >,t m. Rojstva, smrti in P010^;, Dne 24. aprila 1948 se j« ^ 8 otrok, umrlo D® 11 wi je bilo 10. ____ Kadilski spored 1RST n (m 203,6, 11 v nedeljo 25. aprila ^ 7.29. Otvoritev. 7.30. Kole^ ^ Jutranja glasba. 7.45. Nap® ^ sa in poročila. 8.00. beni spored. 8.30. ZaključeK. l0 Otvoritev. 9.30. Kmetijska ur|-y Maša — prenos jz stolnice %„tr sta. .11,15. Veracin;: Sonata lino in cimbalo. 11.30. Pr! 12.^ Nedeljska opoldanska glaso -j^o! Napoved časa in P01'?01! ' i pr J' Glasba po želji. 14.00. Dne . gled tiska. 14.15. Samospe ke in Čajkovskega. 14.ZB. „. sporeda. 14.30. Zaključek. 'arod#:! voritev. 16.30. Slovanski ja- plesi. 17.00. To, Ikar posluša. 18.00. Sprehodi V° (g.00. žel ju. 18.15. Plesna g'asW", Ali že veste? 19.15. Komorna^ ba. 19.45. Napoved časa in PrtoZai" 20.00. Vesele melodije. 20.30. & v . Koncert za klavir in 'ot& Redni občni zbor Dijaške matice bo v nedeljo 9. maja ob 9 v Slovenskem dijaškem domu v ul. Buonar-roti 31. Odbor vabi vse redne, podporne in ustanovne člane ter mia-dince, da se udeleže občnega zbo-r. Slovensko gospodarsko združenje Vse člane,, izvzemši družbe in zadruge, obveščamo, da jim Je proti plačilu zneska 2000 lir in malenkost za prevozne stroške na razpolago živilski paket 10 kg! sladkorja in 1 leg kave. PaJket se dvigne z bonom, ki ga izda združenje v ulici F, Fllzi 10-1. proti plačilui kupnine. Bone bomo izdajali v uradnih urah od jutri 26. aprila dalje. Člani Iz mesta bodo lahko dvignili paket dam po Izdaji bona, člani iz okolice pa še istega dne. Člani, ki so prejeli paket že preko dingih organizacij, do njega nimajo pravice. Upravičence pa prosimo, da se z dv[gom paketa podvizajo. Rok, pJ* klnga*, Ana May Won*.'0j!>, ' RADIO. 16.00: «Sin, sin CarroU. Brien Atherne. p. MARCONI. 15.30: «Angel * fornlje*, T. Dornlg- • * * ■ jf':. KINO NA OPČINAH. Da"Jf-' kulturna parada v Beogra | 1947*. DAROVI IN PRIS^ Tri važne objave finančnega oddelka TRST, 24. (PIO) — Objavljamo sledeče odloke o pristojbinah na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Dodatna pristojbina na donos dela V pričakovanju celotne proučitve problema, ;e bilo odločeno, da so vsa privatna podjetja (družbe, tvrdke, itd) za tekoče leto oproščena obveznosti, da bi morala svojim nameščencem odbijati od pluče tako zvano dodatno pristojbino (im-posta complementare). Dodatne prijave o donosu dela Pristojni finančh; uradi so že prejeli navodila, da naj sprejmejo brez naložitve kazni tiste prijave, ki jih bodo delodajalci predložili do 30. aprila 1948 v skladu z davkom na premičnino (R. M ) na donos po Kat. C2. Splošni davek na donos in na premičnine Finančni in gospodarski položaj številnih kategorij trgovcev na drobno in obrtnikov Je bil zadnji čas predmet obširnega in skrbnega proučevanja pri pristojnih fiskalnih oblasteh področja. V najkrajšem času bo izdana podrobnejša objeva. Za 1. maj daruje A- noti, nja. Sv. Ane in Kolonkovc* j? sti dobiček kulturnega v' lir. Za Bruno UnaiK daru^,en ***« Stana 1000 lir. V Isti n«m pt\ i ie skupina gostov gostim Ivanu 260 lir. Za sirote padlih P<*rtAv^ifStif Tisk Stabilimcnto Tip 1 J |,1 MALI O G O p."V dam ali dam v najem, URAD ZA TRGOVSKO.^ STVO v eredUčU' upravo pod 23. »Primorskega KOKLJO s šestimi P^vjC. dam. Naslov: Drevored fr tembra 22, I. nad._______^ ^ KROJAŠKO POMOCNI^0 deluje moške hlače isr’ „ 22, Drevored XX. septemora^^; ^ OPREMLJENO SOBO f slovenski družini. n^O 4 1 «Bančni uradnik* na ui morskega dnevnika*.. : - : --—r—pičerp j, URADNICA z ve{l*“vi>3stv«j. prakso zmožna knjig^j^efis^.’ respondence, veSi?„*ue?» H italijanskega Ib Pe ponud®.;^' Išče primemo službo. jti®' | upravo «Primorske? pod »Zmožna*. ____________— ZAKONSKO SPAl^Jf0,plul'* po zelo ugodni ceni-pritličje levo, lž.OO^i popolnoma nov dam-drugi po#rezlJlv. P popf Jeuuam vsakovrst po s popolnim jamstvom ugodni ceni. / Coslovich, Trst, ni. 2UPANOM mmmmmmutsmm J-. PRIMORSKI dnevnik POLITIČNA PANORAMA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ttagredni vpliv Jugoslavije LIR PREJŠNJI ZNESEK . 112.885 ALBREHT JAKOB 100 FURLAN MILJO ... 500 NADORAK IVAN .... 500 VEZANE CENE ODKUPI IN NAČRTNOST 8 pristopom načinu trgovanja po veeanih cenah se nam samo po tebi postavlja vprašanje načrtnosti. Kmetijske zadruge, ki se bodo bavile s trgovino po vezanih cenah, bodo morale isto voditi po naprej določenem načrtu, ako se bodo hotele izogniti nepotrebnim stroškom in zabijanjema kapitala v mrtvo zalogo, na katerega morajo čisto plačevati obresti, in če to ne, ga pa vsaj izločijo iz obrata za daljšo dobo. V tesni zvezi z načrtom, prav za prav njegov temelj, je statistika. Brez statistike ni mogoče sestavljati načrtov niti približno točnih. Radi tega je dolžnost zadrug, da začnejo takoj z uvajanjem statistike v svoje poslovanje in ne to kot postranske naloge, marveč kot ene glavnih nalog zadružnega upravnega dela. Statistika se mora nanašati na celokupno poslovanje zadruge. Iz nje mora biti točno razvidno, kaj vse je zadruga odkupila od svojih članov, kaj jim je nabavila, po kakSnih cenah in v katerem razdobju. Kako je odkupljeno blago prodala, na kakšen način in po kakšni ceni. V zvezi z odkupom in prodajo se fnora voditi tudi točen pregled o stanju in potrebi zalog. Poleg vsega tega, ki so bolj mrtve številke upravnega poslovanja, se mora voditi statistika v zvezi z živim delom, ta je z načrtovanjem. Statistika ne o odkupu in prodaji v zadrugi, marveč statistika o potrebah in pridelkih prebivalstva s področja zadruge. Ta statistika se imenuje živi del statistike, ker se bo v zvezi z načrtovanjem morala javno razpravljati na, .množičnih sestankih, tam popravljati in dopolnjevati. Ravno tako bodo morali načrti dobiti svojo odobritev na množičnih sestankih, tam popravljati in dopolnjetati. Ravno tako bodo morali načrti dobiti svojo odobritev na množičnih sestankih in to zaradi tega ker se oni neposredno tičejo gospodarskega življenja celokupnega prebivalstva na področju zadruge. Pri načrtovanju bo moralo sodelovati vse prebivalstvo, vse delovno ljudstvo. Kmetijska zadruga je ustanova, fci uravnoveša vse gospodarstvo na vasi, ga vodi in nadzira. Ona priporoča in svetuje razne kulture sporazumno z drugimi činitelji, katerim daje poročila o svojem praktičnem izkustvu. Smo neposredno pred odkupom sadja in zelenjave, tem kočljivim vprašanjem, ki je do sedaj vzbudilo vsako leto toliko kritike in nezadovoljstva. Je to vprašanje, s katerim se naš kmetovalec v Koprščlni ni mogel sprijazniti, ker je bil preveč navezan na Trst in je bil vajen te posle vršiti sam za svoj račun, čeprav večkrat v svojo škodo, kar je pa danes že pozabil in smatra organizirani odkup bolj kot krivioo kakor pa olajšavo. Upamo, da bodo letos naše zadruge iz iskustev, ki so jih iir^ele v zadnjih dveh letih, izvlekle one dobre strani, ki so se pokazale pri odkupu, ter izločile vse to, kar je kvarno vplivalo na članstvo. Ravno tu se bo videlo, v koliko so se zadruge naučile od preteklosti in v koliko so one vodile statistične podatke, ki jim bi danes lahko koristili pri odkupu. Posebno bo to važno, v kolikor in tam, kjer je ta odkup v zvezi s trgovino po vezanih cenah. Zadruge bodo morale voditi to- I čen pregled. Na način, kakor zgoraj omenjeno, ločeno za blago po | vezanih cenah in ločeno za ostalo blago. Vse statistične podatke bodo morale pošiljati zadružni poslovni zvezi, ki bo morala od svoje strani voditi osrednjo statistiko za celo svoje področje tn ravno tako sestavljati osrednji načrt za bodoče poslovanje. Kakor bodo zadruge svoje načrte podvrgle razpravi na množičnih sestankih, tako bo Zadružna poslovna zveza razpravljala svoj načrt na svojem plenumu, ki bo vnesen svoje mnenje in istega odobril. Pri načrtovanju je treba upoštevati vse potrebe delovnega ljudstva in gledati, da se spravijo v sklad interesi delovnega ljudstva na vasi z interesi delovnega ljudstva. mest in v industriji. Odraz dobrčga načrtovanja se bo videl v gospodarskem uspehu kmetijskih zadrug, še bolj pa mora priti do izraza v razvoju in napredku našega kmetijstva. S. C. PRIHODNOST V preteklost} je usodo človeštva odločila pokrovka lonca, v prihodnosti bo gospodar sveta atom. Mirno in tiho je teklo življenje v pokrajinah Angiije, ko je bil naenkrat ta idilični mir ogrožen od lonca vrele vode, točneje od pokrovke, ki je skakala od tega lonca. Ta pokrovka ni imela nič nenaravnega, imela pa je srečo (ali nesrečo), da jo Je opazil pogled fizika Watta, ici si ni dal miru, da bi ne odkril energijo, ki Je bila. skrita v pari. Vsakdo v«, kakšen vihar je nastal takrat v mirnem tradicionalnem angleškem ozemlju. S parnim strojem se je razvila industrija, ki Je zahtevala vedno več delovnih sil. Tako so zrasla velika industrijska središča, nova mesta, kjer so kmetje in obrtniki bili prisiljenj služiti novonastali industriji, ki je pričela zahtevati svoje prve žrtve. Od takrat je bilo dokončno obsojeno enostavno življenje, ki ga je sanjal Rousseau. Odkritje izkoriščanja atomske energije ni imelo tako hitre in splošne posledice, kakor jih je imel parni stroj. Danes služi atomska energija samo še za rešitev tistih političnih problemov, ki so preveč drzni za diplomate, ki imajo malo fantazije in razumevanja. Jasno pa je, da človek ne bo imel nobene prednosti od te nove iznajdbe, ko se bo izum pričel izkoriščati v vojne svrhe. Atomska energija je danes orožje reakcije, vendar pa je kapitali- ATOMSKE ENERGIJE stični svet že dal vee svoj po-prinos k progresu človeštva in zato obsojen k propasti. Doba atomske energije pa bo samo doba socializma. Predvideti videa sveta, ko se bo uporabljala atomska energija, bi bilo preveč. Dejstvo pa je, da bodo ideali materije, ki danes vladajo v svetu, padli v poz&bo in se ne bodo nikdar več obudili, ko bodo atomski stroji uporabljeni v industrijah, ko bo človek mogel uporabljati atom, kakor bo hotel. Nedvomno bo tb velika revolucija. Bodoča atomska tehnika bo uničila rudnike. Petrolej in premog, dandanašnja popolna gospodarja človeškega življenja bosta izgubila svojo vrednost. Tisoče in tisoče ton materiala, ki ga danes s tisoči vlaki prevažajo iz kraja v kraj, bo nadomestila atomska energija, ki bo zmožna v enem samem kilogramu dati veliko več ensrgije. Toda svet in civilizacij« se razvijata. Ce danes ne moremo še predvideti vseh možnosti atomske dobe, vendar ne smemo biti skeptični, da bi ne verjeli na nešte-vilne možnosti atoma- njegove energij« in človeške miselnosti. JR IT BI URŠIČ J Pil v Jugoslavije je nacio-finega in socialnega znača-nacionalnega in socialne-S& hkrati za slovenski del, socialnega značaja pa za italijanski napredni del prebivalstva. Jezikovne, kulturne, umet-n°stne in druge vezi s Slovenj o so brez dvoma eden iz-nea bistvenih elementov, ki 0 orilogočili tukajšnjemu slo-'c"akemu prebivalstvu, da se j, aj:o dolgo časa upiralo ta-‘0 globoko raznarodovalnemu J ovanju, ki ga je izva jal j8«* fašizem. Vzdrževanje finskega jezika je posta-50 Ut.veni način borbe proti ki je bil predvsem atonalni, za ogromno števi-slovenskega naroda Julij-8 krajine pa tudi socialni 0f,VraJn^- Zavest tukajšnje-slovenskega prebivalstva, j. aktivno sodelovalo pri Jradnji nove države, je ro-triof°^Uten Mcittlistični Pa' trdi *n ntdvomno lahko j 1710> da izhaja privlačnost Poshvije predvsem iz volje je n Prebivalstva, da sodelu-Pn izgradnji novega sveta, pfttrn J® samo sodelovalo Vlaganju njegovih teme-h, 'h ■> so nastale v te-riofi/ 6' 80 ^rez dvoma od-ndv.k/X Za razl°3e usmeritve ^njega slovenskega pre- ^Sdnio mimogrede — ker bi raNlTadi svoje važnosti mogla Odstavljati posebno po- tita*6' ~~ nai omew*wo ga gospodarske vezi nošeno z zaledjem, tako v Dain rezerv ljudi, ki vsto-■ v industrijski nih r v pogledu rni V°lrebščin in < vseh proces, prehranbe-in dobave sko-— potrebnih surovin. Od jugoslovanskih na-Mf * v osvobodilni borbi, ha * • borbe v naši po-po zaslugi slovanske-hJfctonta, pridobitve osvo-Une borbe, rešitev nacio-*ialci9a vVrašanja. na osnovi demokracije in svobod-lj£f. razvoja narodov, uve-idr lenie državnega in gospo-o ustroja, ki vodi k stitrej*i izgradnji sociali-n0.,ne družbe, skrb, ki jo ju-p^vinski narodi tn njihovi ^ stavniki kažejo v obram-ga°8n°vnih pravic tukajšnje-if?lebivalstva, so prav tako IjČ A, ki silijo tukajšnje oknr . množice gravitirajoče daj 1 tiudske fronte, da gle-ie t na jugoslovanske naro-so , m starejše brate, ki uresničiti osnovne lo liu.dstva; to je osvojili so si ljudsko oblast in z navdušenim poletom gredo po poti, ki vodi v socializem. Povsem naravno je, da gledajo tukajšnje ljudske množice s simpatijo in zaupanjem na sosedno republiko. Petletni plan, rešitev nacionalnega vprašanja, odločna in neprestana borba proti ostankom fašizma, saboterjem, špekulantom in črnoborzijancem, imajo močan vpliv na vse naše ljudske množice in jih vodijo na pot najširše mobilizacije za borbo proti načrtom imperialistov. Prav tako kot je Sovjetska zveza v strašnih ter trdih letih fašizma in vojne predstavljala neugasljiv svetilnik, na katerega so se obračale oči vseh miroljubnih in svobodoljubnih narodov, tako so tudi danes oči vseh ljudstev, zlasti pa oči našega ljudstva, obrnjene na ta novi svetilnik, na Titovo Jugoslavijo, ki kipi v socialistični izgradnji. «Teror socializma* je bil bistveni razlog za opozicijo proti Titu in za določitev politike, ki jo vodijo tako italijanske kot slovenske socialno reakcionarne sile. Da bi mobilizirali politične sile v borbi proti ljudskemu gibanju, se italijanske socialno reakcionarne sile trudijo — kar jim v neki meri tudi uspe — izkoristiti nacionalno čustvo dela Italijanov in povzročiti razcep prebivalstva na nacionalnem področju, kar je ravno eden izmed osnovnih ciljev imperializma in njegovih tukajšnjih agentov. Ta cilj trdovratno zasledujejo, ker predstavlja bistveni pogoj, da se pred svetom opraviči politika, ki jo v naših krajih vodi imperializem. SLUGA KAREL .... 100 FURLAN VINCENC . , 100 PRUNK MARJAN: . .. 500 KRJ2MANCIC M. * . . 100 KOZEM ROŽICA ... 500 GODINA STANISLAV . 500 JAKOPIČ ANTON ... 200 SKUPAJ 115.985 {Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi). • » • OPOZORILO prispevki v sklad zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli it. 1-1., pri vseh slovenskih in hrvatski prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju, in pri upravi ■ Ho rastlina. Na zemlji bo naJti kak kotiček, kjer ne bi vedeli, kjer to-5 kadili. Hitreje kot kaka "1'Ug .j’. hitreje kot kateri koli kem 8e Je kajenje tobaka ttlo VT 18 stoletja naorej rez-'j^hajajoč iz Srednje Ame-'DpQr^,Vso zemljo. dima tlečih in gorečih ’ ^astt pa rasti.nskih se-iN oiiiJud^e Pacali Vv5krl*jem sLejce s?» že davno Amerike, ki Je ait4”'" ^riianilo s kajenjem 4evii?r‘ In zrl1?116- Clm padejo konop- TTO 1» r. , .li. , ‘-4jo mm' paro a ha kamne, sc kadijo :n th Kr«i?Sl0' ki prekaša 1 , ‘I)q rJT p,rne kopeli. Skiti »,vese!ja nrid to paro.s ^ han k; °koli 1. 49. fcfNi 71®' zemljepis z zanl-!>isnimi vlcžkl, pa tVv^li r>ak'b' ki so bival: v ta; m,P0211^ povsod, ki so -Kariji m Makedoniji: Oj' m pojedinah na. -katerega sedijo, neka m?’,,k* se dviga iz njih, ‘udch naSl vinjeno-'V &*«?, Vfs“lost». a kažejo na to, da so * 86 pred 2000 leti ce- nili dim tlečih rastlinskih delov kot dražilo, ki je vzbujalo veselost, in kot mamilo, kj je uspavalo. Verjetno Je, da so v vseh omenjenih primerih za to uporabljali konopljo, torej tudi tam, kjer se ta rastlina ne omenja izrecno; saj jo kadijo še sedaj zlasti mohamedanski narodi, ki imenujejo to kadilo hašiš, to je zelišče. Uživanje dima je bilo torej znano že davno, preden se je razširil običaj kajenja tobaka. Verjetno Je celo, da Je v prejšnjih časih dovina kajenja še ni tako raziskana. o severnoameriških Indijancih a pr. vemo, da so uporabljali za kajenje kaj mnogovrstne rastline, n. pr. liste in skorje vrbe, notranjo skorjo in liste drena, liste medvedove hrušlce, skorjo dobrovite, liste gabra, liste in skorjo borovnice in Se druge. Značilno je, da vsebujejo vse te rastline mnogo čreslovine. Kadili pa so severni Amcrlkanci te rastline. oziroma rastlinske dele iz pip 'n zdi se, da so imeli ta običaj že dolgo prej, preden so se seznanili s kajenjem tobaka. Kadilna pipa Je torej bistveno starejša od kajenja tobaka. Verjetno je, da je pri preseljevanjih, ki so zanesla nekatera severnoameriška indijanska plemena daleč na jug, potovala z njimi tudi pipa V Srednji Ameriki so se skromni severnjaki seznanili z aromatičnim tobakom; pipa pa je kot taka polagoma zopet potovala z juga proti severu. Pre- bivalci zahodnoind.jskjh otokov in vzhodne južnoameriške obale pipe ob odkritju Amerike dejansko niso poznali. Vsa poročila iz tiste dobe pripovedujejo, da so tamošnji domačini kadili tobak le v obliki nekakšne cigare; zvijali so liste v trden zvitek, ki bo ga včasih še obdajali z ovitkom iz keruznih listov. Indijanci so ga včasih še obdajali z ovitkom iz 11* Služilo kajenju celo več kadil, kot bi si upali trditi danes, ko zgo-Stov. Indijanci so tak zvitek imenovali «tabago». Neki italijanski potovalec, ki je bival v letih 1541-1555 na Anttlah in tudi na sredi njeameriški celini, poroča, da so Indijanci tobačno rastlino tud' sadili in jo kultivirali. Ko so prišli Spanci v Ameriko, so se kaj kmalu privadili kajenju. Najprej so kadili bolniki, ki so s tem skušali omamiti svoje bolečine, kmalu po se je kajenje priljubilo tudi zdravim, tako de. so stilno gojiti. Sčasoma so odkrili najboljše vrste tobaka in Jih Se izboljšali. Ob koncu 16. stoletja so že na vseh Antilah in na Trl-ntdadu obstajale cvetoče španske tobačne plantaže. Ob tod so kmalu nato zlasti španski, angleški in nizozemski mornarji zanesli običaj kajenja tobaka tudi v Evropa C. C. TOBAČNI NASADI V MAKEDONIJI aprila 1945 povelje, da se ne sme upreti regularni Titovi vojski, temveč mora streljati na iregu-larne slovenske skupine, ki bi imele zastavo — belo — rdeča — modra. Zaostalost Sicilije sramota XX. stoletja Kar j« najbolj čudno v Siciliji, je dejstvo, da nobeden prebivalec iz večjih mest ob obali ne pozna trpljenja, zaostalosti in življenjskih pogojev ljudi ki živijo v središču otoka in delajo v rudnikih žvepla ter na fevdalnih posestvih. Težko bi vam vedel "meščan iz Palerma, iz Catanije aSi mornar iz Messine povedati ali celo namočiti neko mesto v notranjosti. Rekel bo, da ni še nikdar bil tam in da tud; nima želje, da bi te kraje v notranjosti obiskal. To razdelitev družabnih odnosov med industrijsko bolj razvitimi mesti in poljedelskim in rudarskim središčem je mogoče spoznati, kev dar pridete v mesta Mazzarlno, Delia, Resi, kakor tudi v večja središča Caltanisetto, Agrigento, Enna, ki ležijo v notranjosti. Tja vas zapelje ozkotirna železnica, ki se vzpenja pcčaai med hribovjem. V vozovih IH. razreda polnih košar; se gnete ubogo sicilsko ljudstvo. Ob železnici ni videti hiš. Ljudje stanujejo po luknjah med skalovjem in le sem ter tja se vzdiguje kaka večja stavba svetlo pobeljena, ki se s svojo zunanjostjo in velikostjo razlikuje od drugih ubožnih prebivališč. Daleč naokrog po golih poljih ni videti žive duše. Velika fevdalna posestva se raztezajo daleč na kilometre. Samo hribovje in kamenita zemlja in tu pa tam visoki seniki. Nekje je zgrajena spletena koliba iz trsta in z blatom pozidana, ki služi ljudem za stanovanj« ob času setve, žetve in ob trgatvi in obiranja sadja. Vprašanje je, kako je mogoče, da se skozi stoletja ni prav nič spremenilo življenje v tem delu Sicilije. Tu ni hiš, ampak jazbine, y katerih živijo ljudje že stoletja.. Tu je ljudstvo, ki še nikoli ni potovalo v vlaku in še nikoli videlo morja niti na razglednicah, ljudstvo, ki nikdar še ni imelo toliko denarja, da bi se nasitilo, naučilo pisati in brati, temveč zna samo trdo delati za gospodarja od 4 zjutraj do temne noči. To je splošna sodba o življenju cele Južne Italije, brez kruha, brez vode, brez stranišč in brez hiš. Živijo družine od 10 članov in več skupaj stisnjene po kočah eden poleg drugega. Kar pa je najbolj čudno, je to, da kmetje tn rudarji občudujejo tako imenovano gospodarjevo «robo». Roba je aU fevdalno posestvo ali rudnik. Ce tudi lastnik izkorišča kmete in rudarje na najbolj sramoten način, oni to na lahko vzamejo in rečejo, da Je imel srečo, če si je znal pridobiti tako bogastvo. Ne mislijo pa pri tem, da je gospodar jedel njihov kruh, predno si Je pribaVil posest. Najrevnejši so poljedelski delavci, ki so tričetrt leta brez dela, ko pa ga dobijo, so nagrajeni s prgiščem žita ali ovsa, ki ga uživajo skuhanega brez obele. Nato pridejo problemi žveplenih rudnikov. Po fevdih jih najdete na desetine, kjer dela na stotine goUi in potnih mož. Na dnevnem redu pa so nesreče, ki zahtevajo človeške žrtve nesrečnih rudarjev. To sem do sedaj videl v osrčju Sicilije poleg mafijskih Skupin, ki predstavljajo tudi nadlogo tega pekla. Mafijske skupine predstavljajo orožje v rokah gosposkega 3 azreda, s katerimi gospodarji zatirajo vsako sindikalno gibanje ter ubijajo sindikalne predstavnike. Rudarji in kmetje na Siciliji pa se kljub temu vztrajno borijo proti osovraženim predstavnikom fevdalizma. 1.300.000 lir škode na Bazovici Sistematično in organizirano ? Zakaj ne izplačajo našim kmetom škode povzročene s strani vojaščine ? «Vidite, od tukaj — tako nam je začel pripovedovati tov. Kriisnančič, tajnik E8 v Bazovici — od Ključa pa tja do poti v Drago, ki je pri onem zidu, katerega vidite ob pobočju hriba, so Ba-zovci do predlanskim kosili travo za svojo živino. Potem so semkaj Anglo-američani navozili, sam bog ve zaluij, svoje trupe, tanke, kamione in kanone in i* obsežnih gnojenih in negovanih travnikov ustvarili tako gmajno, kot je ni daleč naokoli. Kar poglejte, kamen pri kamnu, da trave skoraj vidčti «1. Tukaj na Ključu so taka uničili travnik t km v dolžino i« poldrag kilometer v globino. Travnik so tudi razkopali s postavljanjem barak i« latnin, ponekod čez meter globokoin betonirane temelje kajpak ob od-Mdu pustili. Ta pesek tukaj, ki je ograjen s kamenjem, je bil tudi navožen na travnik, da so «1 vojaki krajšali čas z urejevanjem zvrtičkfivt okrog svojih šotorov. Pri tem svojem pustošenju so vojaki raznesli vse ograde po travniku. Ceste, po kateri smo se pripeljali »n ki je približno kilometer dolga, prej tudi ni bilo.* Abo nam ne bi tov. Kriiman-čič vsega tega povedal, «1 dejansko ne bi mogli nikoli misliti, da so na zemljišču, ki »e je širilo pred nami, Bazovci pridelali toliko sena, da so imeli dovolj krme za svojo živino in še 2000 stotov so ga prodali drugam, kadar ni bilo suše. Ostalo je samo kamenje, med katerim sedaj zeleni trava, dokler je poletna vročina ne bo požgala. Isti prizor se nam je nudil na obsežnem travniku ob poti v Drago, kjer so ravno v teh dneh zopet začeli postavljati barake za vojaštvo, napeljevati vodovod itd. Od Bazovioe proti Lipici pa so zopet odkopali pred letom dni napeljan vodovod in taka razkopali njive tn travnike pol metra globoko v dolžini dveh kilometrov in poU Zaradi vsega tega so Bazovci, poleg škode, ki so jo utrpeli z opustošenjem gozda ob strelskih vajah, o čemer bomo še posebej pisali, morali kupiti v pretekli zimi preko eoo stotov sena v Furlaniji. *Vidite, — je povzel tov. Križmančič, ko smo odhajali — kipih temu da nam že od junija 191/6 leta, ko smo vložili prve prošnje za povračilo škode, obljubljajo, da nam bodo škodo povrnili, tega še do danes niso storili. Pri ocenjevanju pa poleg vsega gospodje z odgovornih mest, ki so« pod kontrolo okupacijskih oblasti, velik del škode na posameznih travnikih pa niti priznati niso hoteli. Hoteli so tudi, da bi nam povrnili škodo le na pridelku, niso pa upoštevali, koliko truda in stroškov bodo imeli kmetje za čiščenje travnikov. Borbo vodijo sedaj Enotni sindikati. Odškodninč, ki jih sicer sama obljubljajo izgovarjajoč se stalno' na «nekompetentnost» raznih uradov, so sramotno nizke in povzročajo veliko zaskrbljenost vsega prebivalstva, ki zaradi obilice težav in pomanjkanja denarja, izgublja slehčrna veselje za svoje delo. Ko pa so nam pozneje ljudje omenili še primer nekega kmeta pri državni meji, kjčr je polioija, ki se je naselila na njegovi parceli, ponudila 1500 Tir letne najemnine, čeprav je kmčt pridelal na travniku 10 stotov sena, smo morali znova pomisliti, da za vsem tem zavlačevanjem izplačil morda tiči še kakšen drug vzrok. Težko bi si namreč predstavljan, da zavlačevanje izplačil za povzročeno škodo, ki jih je redno vršila celo fašistična oblast z znano politiko proti Slovencem, ni namerno in sistematično, Bazovoi to na svoji koži dobro občutijo. Zato tudi ne bo manjkal na prvomajski manifestaciji nihče, saj bomo prvega maja pol*g dru- gega manifestirali tudi za zaičitenje malega kmeta, za popolno revizijo obdavčevalnega sistema. France Magajna SREMSKA DOLINA KRAŠKI PARADIŽ X. POGLAVJE GOVORI O PEVSKIH BACILIH. O OMEHČANEM TONETOVEM JUŽNEM TEČAJU IN O KOLERIČNEM TRŽAŠKEM JUDU Veste, kaj sem vam bil pozabil povedati — da je Vremska dolina in vsi njeni bližnji sosed-je močno okužena s pevskimi bakoili. Kadar pride tujeo med nas, se mahoma znajde sredi samih pevcev. Siromak ne ve, kam bi se skril, zanj ni bunkerja na »vetu. Ure in ure d.’Igo mora poslušati naše pevce, ki mu pripovedujejo, da takih slavčkov kot Jih imajo Vreme, ne premore ves svet. To je pa tudi res. Mi smo zavedni pevci in kadar zapojemo, hočemo, da nas stiši vsak gluhec. Zakaj bi mevžasto krožili, toi> pa imamo tako močna pljuča! Vsak pcedineo se na vso moč potrudi, da bi preglasil ostale, Kakor rdeča vrtnica so naši obrazi, kadar zajfojemo — kako- bi že rekel — s tzkim čvrstim elanom. Tudi pevovodja nam ni nujno potreben, saj wsn mahamo po zraku z rokami in je sploh nemogoče, da bi kdo zgrešil takt. Pred leti smo imeli prav dobrega učitelja, le prepohleven je bil, sirota. Naučil nas je peti ^Marmelado», to je tisto: a Frane nekje na Vipavskem, kjer imajo bhljše vino in kjer tudi pevcev ne manjka. Njegove kritike so bile vselej dobrohotne, le njihov slog je bil včasih nekam ryeroden. Ob neki priliki — bilo je ravno na barski »hodi — je ves zamaknjen poslušal barski zmešani zbor, ki je izvajal neko težavno- stvar. In prav dobro je šlo skozi in skozi. Frane Osasek je plCskal tako ognjevito, kakor da bi rojile čebele. Ves srečen si je mencal roka »n pohvalil pevce kakor junak. tBrarfit fantje!* je vzkliknil. *Takega petja nismo čuli odkar smo zadnjič klili!» Barski pevci prenesejo marsikaj, niso pa megli prenesti take nerodne kritike. Složno, kakor dr. bi v naprej bili domenjeni, so-planili pokonci, pograbili Osaska in ga z glavo naprej zatlačili v neki kup suhega brinja. Dve uri se je mučil Frane, preden je mogel zopet prilesti na božji dan. In kakor jež je bil videti, tfHko brinjevih bodio mu je tičala v koži. Zadnje čase mi je marsikdo rekel: mCemu pripoveduješ te zgodbe o Barčanlh, ko pa veš, da ao resni ljudje in da nimajo posluha za humort» Da nimajo Barčani posluha za humor, ta je bosa. Vzemimo v pretres samo tale primer. Pred velikim številom let gresta dva Barčana v Trst. Vsak je imel na hrbtu krasno spleten bprtnjak poln gob, jurčkov seveda. Ze zvečer sta prišla v Lokev in počakala Janih ur v Muhcvi stali. Vse polno voznikov in podobnih popotnikov je prenočevalo tam- Modrovali so o velevažnih rečeh, dp-kler niso utrujeni zzspali. BiH sta med njimi tudi mamica s Pivke in njena hčerka, vsaka s svojim jerbasom. Kaj sta nesli na trg, ne morem vedeti, ker sta bila jerbasa pokrita z rdečimi prti. Tekom nočnega odmora je mati nekaj brskala v svojem jer-basu »n potem blaženo zadremala. Pa se oglasi vsa zaskrbljena hčerka: cMati, kam pa ste prt dalit» cV jerbas», je odgovorila mati. Vrag naj ve, kaj so namoči razumeli, udarili so pa v tak smeh, da so se splašili štirje konji in en vol. Naslednje jutro ob prvi zori sta se naša Barčana napotila proti Trstu. Preden sta se dobro ugnezdila na. trgu,, že sta razprodala svoji zalogi jurčkov. Lepe gobe imajo Tržačani zelo radi. In kaj zdajt Domov ne bova še šla. Nekaj veselja mora vendar uiiti vsak, ki pride v tako lepo mesto tet je Trst. Pa se dpmisli JOže: RIJASEVIC, VIDJAK, NEDOKLAN, MATOSIC, VU-KA8, TONCI RADOVNIKOVIC DMAŠTOJI ŠPORT NOGOMET — prvenstvo Tržaškega ozemlja).- igrišče Montebella A ob 8 Magdalenar-Koikalunga, ob 10 Rojan-Aurora; Montebello B ob 10 Tovarna strojev-Prista-niščniki; na stadionu Ob 13.45 Skedenj-Ponz‘ana, ob 17.30 Mon-tebello-Umag; v Kopru ob 10 Mrlje-Ižola; v Ižoli ob 16 Sv. Ano-Dreher, v Nabrežini ob 17 Nabre-žina-P'ran. Okrožno prvenstvo: igrišče na Proseku ob 13.30 Ko!oniJa-Sv. Vid, Ob 15.30 Col ILVA-INAML; igrišč* v Nabrežini ob 15.30 Vesna-Pro-leter. Rdeča zvezda; v Umagfu ob 15 Umag B-Zaščita. KOŠARKA — prvenstvo Tržaškega ozemlja: igrišče Col IL.VE ob 9 Skedenj-Sv. Alojz, ob 10.30 Col ILVA-Skoljet igrišče DSZ ES ob 11 Arzenal-Tomažič (moške ekipe); igrišče v Barkovljah ob 10 Barftovlje •Tomažič (ženske ekipe). Okrožno mo";ko prvenstvo: igrišče DSZ ES ob 10 ECA-Barkov-lje. ODBOJKA: igrišče pri Toma*. žiču ob 8 Tovarna strojev-Skork-lja, ob 8.30 Tiskarji-Skorklja, ob 9 Tiskarji-Tomažič, ob 9.30 Sv. Marko-Lonjer. ob 10 Dijaki-Elek-'tra, ob 10.30 DSZ ES-Sv. Ivan, ob 11 Greta-Barkovlje.. Ponedeljske prireditve v okviru športnega tedna Ob 18 nogometno srečanje na stadionu pri Sv. Soboti. Prvenstvo I. skupine: igrišče 1 Ob 18 na igrišču športnega dru. Montebella B ob 8. Skoljet-Rmal-di; igrišče v Nabrežint ob 13.30 Greta^Opčine; igrišče na Proseku ob 17 Primorje P.K.-Elektra. Istrsko nogometno prvenstvo: V Kopru ob 10.30 Partizan-Auro-ra B, ob 14 Meduza-Novigrad; v Dekanih ob 15 Olimipija-Brtoni-gla; v Piranu ob 15 Petrovija- štva Tomažič turnir v odbojki med reprezentancami Trsta, Piemonta in Slovenije. Ob 20 v športnem baru pri Sv. Jakobu začetek šahovskega turnirja za pokal 1. maja. ZAČETEK ŠPORTNEGA TEDM V OKVIRU PROSLAV 1. MAJA Danes se začno športne prireditve v okviru proslav 1. maja. Na sporedu bo sledeče prireditve: ob 9 začetek balincarskega turnirja za pokal 1. maja in sicer tekme: igrišče Bella vista Rojan-Aquila, Nardin-Dugolln; igrišče Dugnlina Tomažič-Sv. Ana, Col-Arzenal; igrišče pri Sv. Ani Ko-nopljarna-Sv. Marko, Vespucca-Magdalena; igrišče Nardin Sv. Alojz-Pečar, Barkovlje-Bellavista. Tekme bodo ob 9, 10.30 ter ob 15. Ob 9 kolesarska tekma »a mladinsko tekmovalno nagrado v organizaciji S.K. Olimpije. Ob 8 tekma v hitri hoji okrog Trsta na progi: ul. S. Ciltno, Ro-tonda, ul. Pinderoonte, ul. Ros-sefti, ul. Ippodromo, predor, Istrska ul., stadion, ul. Valmaura, ul. Carplnetto, Skedenjska ul., Sv. Andrej, ul. Broietto, ul. Sv. Marka m prihod pri Sv. Jakobu. Zbor atletov bo ob 7.30 pri športnem klubu Sv. Ivan. Ob 19 boksarsko srečanje med reprezentanoo Trsta in Zveze italijanskega ljudskega športa iz Lazi a v pro«tonh kulturnega krožka Tomažič. Reprezentanca Lazia, ki je spremliJajia po tehničnem vodji Francu Giordanu, trenerju Miza Fehoeju in Cardlle Ivanu sestoji iz atletov: Nov'zi, Meo, Maracchlanl, Mancini, Lo muasio, Angelantoni, Fulclnetti, Vannozzi in Fantozzi. Čehi in Madžari v Trstu Sinoči sta prispeli v Trst češko-s.ovaški in madžarski sindikalni nogometni reprezentanci, ki bosta sodelovali na nogoimftnem turnirju v okviru prvomajskih prireditev. Madžarsko sindikalno nogometno reprezentanco sestavljajo !«ralci madžarske državne lige tn sef r nogometnih moštev Fe->‘enczvaroša, Vnsasa >n UJpesta. Med njimi je tudi »ekaj igralcev madžarske nogometne reprezentance kot vratar Todt, ki Je branil lani madžarska vrata v Torinu proti Italiji, daije Nagy ;n ostali. Madžari bodo v Trstu na-stop'li V sledeči postavi: Todt (Ujpest), Kaldy (Ferfnczvaros), Tomasz (Uj), Hrodko (MTC), Varga (BMTD), Nagy (ESTVE-RTCEG), Htigan (BMTE), Perjtf Mogart), Horvadt (Ferenczvaros), Szardy (UJ.). Tudi v češkoslovaški sindikalni nogometni reprezentanci bodo igrali igralci češkoslovaške državne reprezentance, kakor Kop*cky, Sezcimsky in drugi. K' •er «.( bilo vode in torej ni bilo s čim gasiti požarov, so se razširili na ce-. le mestne okraje. Samo' razvaline niso gorele, ker je bilo v njih že vse upepeljeno. Premoč sovražns tehnike, zlasti tankov in artilerije, je bila nepremagljiva in mnoge je spravljalo v obup. Letalstvo našim vojakom med razvalinami ni več moglo povzročiti velike škode. Neki oficir z južnega področja nam je sporočil, da so ujeti Nemci iz uSeidlUzove armaden storili Rusom neprecenljive usluge, ker so jim kazati pot. Poročal sem o tem generalu. Bilo je že pozno. Z Bemdom sva odšla iz zaklonišča, da, bi se malo nadihala čistega zraka. Bučanje bitke je bUo skoraj povsem utihnilo, le zdaj prt zdaj >3 padla daleč od naju še kaka granata. Zublji požarov so fantastično sekali nočno temo. Zrak je bil čist in prijeten. Vdihoval sem ga s polnimi prsmi. Kako prijetno je znova vdihavati čist zrak! Nad mestom se je boči lo daljno m prekrasno zvezdno nebo. Dolgo sva stala molče in gledala ognjene zublje, ki so zdaj vzplamtevali, zdaj pojemali. Iznenada je Bernd rekel: «Cuj, čez nekaj dni bo vse končano. Nočem umreti skupaj z njimi (am, v zaklonišču. Ce je prišlo že tako daleč moram biti avoboden». Obmolknil je in vsak zase sva mislila svoje misli. Bližala se je polnoč. Vrnila sva se v zaklonišče. Čakalo naju je še mnogo deVt. Drugo jutro, 26. aprila okrog 8 je prišlo poročilo, da je prispela preskrba po zraku o pravem času. Navsezgodaj je vrgla eska-drila letal «Me-19» v središče mesta več sto bal. Zal so mogli na jti med nepreglednimi razvalinami samo petino vsega tega. V primeri s porabo munioije to ni bita nifi kaplja v morje. Primamjko- llillerjeiti zadnji dnevi GOERING HOČE NASLEDITI ŠE ŽIVEGA HITLERIA, VRHOVI RAJHA SPLETKARIJO MED SEBOJ IN SKUŠAJO VSAK NA SVOJO PEST NAJTI IZHOD IZ ZANKE, KI SE ZATEZA da bi se orientirali. V ta namen nam je bilo dobrodošlo berlinsko telefonsko omrežje, toi je bilo ostalo v večji ali manjši meri še četo. Telefonirali smo kratko in mak) svojim znancem, stanujočim v uhcah ali okrajih, kjer so divjaie borbe, ali pa smo jemali na slepo srečo iz telefonskega imenika naslove in številke naročniškega imenika naslove in številke naročnikov. Talca, za nemško vrhovno komando zelo primitivna obtikrt poizvedovanja, je rodila dokai zaželene uspehe. em vašo privolitev». Ta vest je zadela Hitlerja kakor strela iz jasnega. Najprej se je zjokal ko otrok, potem pa je začel besneti ko noreo. V njegovih očeh je bila to nezaslišana verolomnost. Razen tega je razumel to brzojavko kot ultimat. Pred sodiščem v Nilmbergu je Gbring kategorično nastopil proti taki razlagi te brzojavke. Hitlerjevo razkaienost je delilo z njim vse zaklonišče. Tudi Gobbels se je kar tresel od jeze in dajal duška svojim čustvom s teatralnim širokoustenjem, pri čemer si čutil za vsakim njegovim vzklikom, kakor «čast», «zvesto-ba», *smrt», «vi, firer*, «vam, />-rBrju» slabo prikrito zavidanje G6r!nyu, o katerem je mislil, da bo lahko tumaknil glava Iz zan-ket. Tudi Bohrmann je izkoristil to priliko, da je še bolj razkačil Hitlerja, ki je ukazal Gestapu, naj takoj aretird Gdringa. «Vrzite ga v ječo v Kufsteinu!i> je zakričal. Takoj je bi 'o izdano tajno povelje, da mara biti Gbring usmrčen v primeru, če bi Hitler ne preživel vojne. » Skoraj prav tako so Hitlerja razburila poročila o Himmlerje-vem poskusu, da bi vzpostavil preko grofa Btrnaditta zvezo z Angleži in Američani. O tem je poročal radio neke nevtralne dežele. Von Greima, ki je bil določen za Goringovega naslednika, so z radiogramom poklicali v državno pisarno. Se Istega dne proti večeru je prispel von Grel m z letalom «FUsi!ler-Storch», ki se je spustil na magistrali «Ost-XVest» v bližini Brandenburških vrat. Tega drznega junaštva ni storil kak moški z vifešfcim križcem na prsih, marveč ženska — pi?ot Hanna Reitsch. Kako nevarno je bilo spustiti se na tla, je raz-indno tudi iz tega, da je bil Greim pri spuščanju ranjen v nogo s kroglo tz puške. Odnesli so ga v zaklonišče državne pisarne in ga takoj o-perirali. Po kratkih prisrčnih pozdravih se je s težavo privlekel do posvetovalnice. Hitler ga je takoj porHšal v generalfeld-mtršala. Razgovor je trajal kakih 4* minut. Ob 23 uri smo prišli po večerna navodila. Za kuhinjo je srečal Bernd podpolkovnika Weissa, ki je prihajal naravnost od firer j a. Jaz sem se ustavil pri kuhinjskih vratih in bil nehote priča pogovora med pomivalkami, ki so delale tam, in esesocvi. Te žene, ki so že od nekdaj živele v Berlinu, so se posmehovale vojakom: «Ce vi, dedci, ne vzamete svojih pušk in ne pojdete v borbo, vam privežemo me svoje predpasnike, same pa vzamemo puške. Da vas le sram m! Poglejte dečke, kako se bore z ruskimi tanki...» itd. V sprejemnici je čakal general Weidling, komand. 58. tankovskega korpusa. Kljub svoji m 55 letom je bil. videti zelo čtl. Nosil je zelo visoko odlikovanje. Bernd mi je povedal, da bo ^men0^i Weidiing za komatuianta Ber in da je zvedel to pravkar oa Weissa. Prej so zavzemali ta položaj mladi oficirji, zagrizeni nacionalisti, pa se niso mogli znar ti v vojni situaciji. In zato J padla kotično odločitev, da bo P°’ klican izkušen general. We> je imel preveč razvit čut odg nosti, da bi brezpogojno *Pre" imenovamje. Ko mu je Hi veril komando Berlina v obupnem položaju, je privoli, da samo pod pogojem, nihče iz državne pisdrne «« vmešavM v njegove P°^ kratkem, omahovanju je Sit pogoj sprejel. , (Se nadaljuje' Poljski film O QSWIENCZINU Poljaki snemajo film, ki naj prikaže nacistična koncentracijska taborišča. Film bo zajel’ mnogo podrobnosti in stvarnih dejstev iz življenja v ženskih taboriščih. Poleg francoske igralke, znane borke v francoskem osvobodilnem ptoki-efu, Hug^tte Fagetove, ne bodo nastopali vidnejši filmski igralci. Ostale vloge bodo igrali okoliški kmetje, tako Poljaki kakor tudi Rusi, Cehi in Nemci. Snemanje filma «Oswienczln» upravlja Poljakinja Vanda Irku-buska, ki je dolgo živela v taborišču, kakor tudi njena asistentka, neka nemška komunistka. Snemalec je Monastirski. Ateljeji so urejeni v samem taborišču, ki predstavlja vrsto izsušenih lesenjač. Tri kilometre odi tiu je hiša komandanta Hessa, ki je sedaj spremenjena v grozljivi muizej ostalin nekaterih izmed šestih milijonov ljudi, ki so tu ulmirali: prameni las, beležnice, otroška obuvala itd. Ker bo film v glavnem posnet na prostem, morajo do maksimuma izkoristiti le-po vreme, ter delajo zato od ranega jutra do 8, ali 9. ure zvečer. Dimniki krematorija iz kate rib se vali dim, kakor nekdaj, skupine statistov v oblekah shra- njenih v taborišču, gruče ž- ’ ki se prerivajo pred plinskimi ^ l:cami — vse to ustvarja najžalostnejše resničnosti. Tlovz knjige in revije Boris Kidrič - O EKONOM#1 LOKALNEGA GOSPODARSTVA- Analiza lokalnega go-vpM^8 njegovih kategorij in nov ter metode planiranja v kalnem gospodarstvu. Nad v«e tualna brošura. Opremil Ru Gorjup. Strani 22. Cena ^ din- Stalin - NOVE RAZMER® "T NOVE NALOGE GOSPODAR SKE GRADITVE. Članek Iz ge J. V. Stalina «VprašanJa nizmas. Osvetlitev nalog darske graditve in gospod31?*^ vprašanj, ki so aktualna ,, naši družbeni stvarnosti. Opf . Rudolf Gorjup. Strani 82. ^ 9 din. V založbi Mladinske knjige P3 so izšle: -m«. M. Gorki . TRIJE Obsežno, plastično pr:pove™°;.a 10 velikega proletarskega p|sa -u v novi slovenski izdaji, v pre jos:pa Vidmarja. Opremil ^ 1 i !« d t . f i I 1 i s t arh. Janko Omahen. Vezano 105 din, broširano SO din- IZBOREN SEZONSKI SADE2 PUDING AMATO BREZAR S STEKLENICO RUMOVE DIŠAVE IZŠLA JE NOVA IZDAJA ZNANE KLEINMAYERJEVE PRIROČNE SLOVNICE ITALIJANSKEGA JEZIKA Dobi se v knjigami in papirnici ŠTOKA Trst - ul. Milano 37 - Trst Dobili smo NOVE SLOVENSKE IN HRVAŠKE KNJIGE. NECCHI i l BD U šiva veze, krpa, ob šiva luknje, prlšije gumbe in čipke brez PLETILNI STROJI DUBl®D' Ttillio l\latalB TRST Ul. C. Battisti 12, tel. Podružnica v T R 2 1 ® Rorzo ! t | i l ZADRUGA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii > PROD4IHLCE! Illllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll. 64 IJ H IVA z. z o *• URAD: Ulica delle Milizie.' . . SKLADISCE: Ulica delle Milizie (Montebello)- Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva MIZARJI! MIZARJI! in macesnove, trde vrste lesa, vezane plošče raznih debelin. CALEA - Viale Sonnino St, 24 Telefon 90-441 UIVOD n. d. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TIJZF MSTVOM IN INOZEMSTVOM TRST. ul. Cicerone 8 TEL1CFON 80-00 - 29-306 - 56-38 Ravnokar nam ie dospela NOVA POŠILJKA najmodernejših ženskih, moških ln otroških ČEVLJEV v veliki Izbiri TRE VIS AN - Tnt, Ul. Vmari io-TRE VIS AN POZOR — REDKA PRILIKA! Zaradi odihoda predam KOMPLETNO ZAKONSKO SFAINICO z vsmetml in llmnlcaml za 68.000 lir, samsko spalnico za 28.000 Ur ter žimnice, vzmeti, štiridelno omaro, modeme zastore, krasno pogrinjalo, divan, štedilnik in dve volneni žimnici. TRST, ni. R. Sanzio 20, I. nad. Cene ugodne! Kakovost za. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j v TRSTU 94-380- Urad in skladišč?: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel'_ Svoji k svoJ1I°!. Poslovalnica v TRSTU: ul- S. Mercadante št. i — Poslovalnica v MILJAH: ulica Mazzini št. 1. DANES v nedeljo 25. t. m. priredi mladina 1* JAVEN PLES Vljudno vabljeni vsi! Poskrbeli smo za dober KINO A O li*«' T predvaja v NEDELJO 25. in v PONEDELJEK 25. t. m. Jugoslovanski barvni film: to«'*1!!! udeležbo- tržašfo Po tem filmu sledita dva jugoslovanska dckumenta^JL . V TOREK 27. f. nv v srce VRNI TjL¥ segajoči film V SREDO ln ČETRTEK 28. in 29. t. m- nekaj živahno prisrčnega....................... V SOBOTO športnike pa nekaj za Ti BOŠ M ©M Korenjaki st se spoprf