34. štev. V Kranju, dne 27. avgusta 1910. XI, leto. GORENJEC Političen in gospodarski list Stane sa Kranj i dostavljanjem na do» 4 K, po polti n celo leto 4 K, la pol leta S K, za drage države itane 5«0 K. Posamezna itorilka po 10 Tin. — Na narocne brst istodobne vpotiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni it to je na pristavi foep. K. Floriana t «Zvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 Tin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — llpravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Kmečki žulji za farovške trebuhe. Tako mestno, kakor krnetsko prebivalstvo stoka pod težo vsakovrstnih bremen, da ne more več dihati. Država, dežela, občina, cerkev in druge javne naprave zahtevajo od ljudstva vedno večje davke in doklade, ki jih ljudstvo že sedaj ne zmaguje. Tem zlom se je pridružila v zadnjih letih še draginja. Pomislimo, kako se je podražil živež, obleka, stanovanje, kako so se povekšale plače poslov in delavčevi Potem se ne smemo še čuditi, da se ljudstvo pogreza boljinbolj v dolgove, da tako pogostoma prihajajo posestva na boben in da ljudstvo trumoma zapušča svoje domove in se seli v mesta ali v Ameriko, da si po svetu išče kruha in zaslužka, ki mu ga domovina ne more dati. A odiranja pri nas še ne bo konec I Še vedno se nahajajo razne pijavke, ki niso dovolj •ite ljudske krvi, ki hočejo izprešati od ljudi zadnji življenski sok I In te pijavke zahtevajo od meščana in kmeta, od uradnika, obrtnika in delavca, da naj le plačuje še več kakor doslej, potem naj on ali pa njegova družina tudi strada ali pogine če hočel Vendar, če je žrtev že dovolj, se mora tudi najbolj ponižno ljudstvo upreti! Ako hočete od nas, da venomer in samo plačujemo, pustite nas saj živeti. Tako in slično so davkoplačevalci škofjeloške župnije premišljevali in se med seboj pogovarjali v pondeijek, 22. avgusta 1910 zjutraj ob 8. uri, ko so se zbirali pred mestno hišo, v kateri se je pred c kr. okrajnim glavarjem z Kranja imela vršiti konkurenčna obravnava za-stran ureditve plače župnemu organi št vu in cerkovniku. Vsi meščani in kmetje so za to, da naj bo župni organist in cerkovnik za svoje delo pošteno plačan. Mestni župnik, ki nastavlja in odstavlja organista in cerkovnika, ki mu odkazuje delo v cerkvi in izven cerkve, ki ga rabi za razne agitacije pri volitvah in shodih i. t. d., naj seveda tudi skrbi, da bo za vse to plačan, ali da bi župnik jemal denar iz žepov davkoplačevalcev, zato ni ogromna večina loških župljanov 1 Doslej je župnik tudi plačeval organiste in cerkovnike iz cerkvenih denarjev, ali odslej pravi, da ne bo, ker hoče še to breme zvaliti na nas davkoplačevalce za to, da obvaruje stroškov našo župno cerkev, ki po župnikovi trditvi nima več premoženja kakor — 58 kroni Mi se le čudimo, kako je mogel župnik za same načrte za povečanje te župne cerkve p o-trošiti čez 8000 kron, a je res, da ima premoženja samo 58 kron in mi ae še čudimo, kako a< še upa sploh lotiti tega dela, ki bo stalo bogve koliko tisočakov, če je res, da je cerkev tako beraška. Toliko kunštni še nismo, da bi razumeli take račune. In obrnil se je župnik v zadevi organistove in cerkovnikove plače na škofijski ordinarjat, ki je zahteval od c. kr. okr. glavarstva v Kranju, da je razpisalo konkurenčno obravnavo. C. kr. okrajno glavarstvo je podalo vsem trem interesiranim občinam: Škofja Loka, Stara Loka in Zminec razglase, v katerih smo čudom čitali, kako župnik trdi, da dobivata organist in cerkovn ik skupaj samo 220 kron letne plače. Župnikova zahtevate glasi, da naj davkoplačevalci k tej plači prispevajo na leto še 1000 kron, tako da bo cela letna plača znašala 1220 kron. Kdor je čital ta razglas, ali pa slišal o njem je moral debelo pogledati. Kajti nihče ni bil tako zabit, da bi bil to verjel. Seveda se je župnik izvijal in izgovarjal, da je onih 1000 kron plačeval iz cerkvene blagajne, odslej pa da ne more več plačevati, ker je v cerkveni blagajni razen onih beraških 58 kron — vedno sušaI Zanimivo je bilo gledati mrzke in resne obraze možakov in žena, ki so napolnili zadnji kotiček mestne dvorane, v kateri se je začela živahna debata. Tudi zunaj na hodniku so se zbirale vedno večje gruče ljudi, da bi protestirali zoper župnikovo zahtevo. Milo je razlagal mestni župnik, v kakih stiskah se nahaja cerkev, sam c. kr. okrajni glavar je prigovarjal navzoče, naj se zadovolje z župnikovo zahtevo, češ, da je v postavi tako zapisano, in da se tega plačila ne moremo ubrani ti Ogorčeno so odgovarjali meščani in kmetje, da naj župnik plačuje svojega organista in cerkovnika iz onih sredstev, kakor jih je sedaj dobival, da novih bremen ne morejo več prevzemati, ker so še ti preveliki. Pikre besede so letele na posvečeno župnikovo osebo. Ako še nikoli ni vedel, se je vsaj pri tej konkurenčni obravnavi lahko prepričal do dobrega, kako priljubljen je župnik pri našem ljudstvu. Še nunskega spirituala je župnik seboj privlekel zato, da je tudi on slišal, kako ga Gorjanci oštevajo. Pristaši klerikalne stranke so ga pa tudi res oštevali in ozmerjali, klicali mu, naj se pobere proč iz iare, on in kaplan, ker so ju že siti. Župnik pa se je izkušal zagovarjati in opravičevati, kar pa je imelo nasprotni učinek. Le še bolj PODLJSTEK. Na Krvaveči (1868 metrov.) Dalje la konec. Studenec poleg cerkvice nai pokrepča z izvrstno vodo za nadaljoo pot Vi h je bolj in bolj strm. Nt nam sile. Hodimo po gviiu, in drevje nam dela prijetno senco. Oo poti pa nsi vabijo debtle jagode, da jih trgamo in n t njim< hla limo žejo. Tako nam hitro mine č*s. It dalje se oglašajo zvonci krav • vodnic, kako enostavea ta glas, a kako prijetno zadoni na uho človeku, ki hodi po plaoinah. Gozd za brbtom, pred nami sr^di pašnika mala ovčarska koča, ob njej več staj, tam v dolinici luža. Pristno ovčarsko sehlče. Tu zagledamo le tudi vrh našega Krvavca. Kako blizu se nam rdi, pa vendar je do njega te več nego nco hoda. Krečemo se dalje po skalnati poti, ki nas vede dol v jarek, kjer ima svojo sioeUo R ka, glavni cerkljanski potok. U jarka se dvignemo in dospamo do večje ovčarske koče, ki stoji tik pod Krvavčevim vrhom. Malo odmora pa hajd po strmih ovinkih uaprej. Hodimo med mrkim grmovjem, ob obeh straneh pota nas spremija govedo, v vsaki dolinici zapazimo loto i tu napajajo sivino. Kraten pogledi M d grmovjem vidimo cele lope bujno razvitega sleča (rododendrons). Sa nekaj o*iokov semmtjs, ga tmo stopili Krvavcu na teme. Ker pika hladna aapa, se ne mndimo predolgo ondi, ampak si poiščemo pred vetrom zavarovan breg in te ondi zložno razpoložimo po mehki travi. PrivMčimo si nekaj prigrizka in pijače, potem pa s* družba loči. Nekateri si pripravijo kolikor toliko udobno ležišče in zaipe ali vsaj zadremljejo. Dva kreneta nabirat plaaink v skalovje Velikega Zvoka; trije pa hočejo pokazati tvoje turistuvske spretnosti ter plezajo po razdrapanem pobočju Kosutne v malo stransko dolinico, kjer prijazno pokramliajo t ondotaim pastirjem; ta se ne more načaditi njih drsnosti, ko opazuje, kako korajžao jo mahajo po skalah nazaj proti vrhu Krvavca. Družba se zopet zbere. Megle se pretegaejo 10 pouudi *e zanimiv razgled, vsaj na nekatere strani. Globoko dol kraljuje sredi trahne ponosna Bistriška koča. Vi lika in Mala Planina se nam ponižno klanjata, ker sta toliko in toliko nitji kakor mi na Krvavcn. Tam na oni strani se bele prijetne Stranje, daje ponosni Mekinskt samostan, pod njim pa te blešči pnjazni Kamnik. Ves ta svet ps pretaka lumna Bistrica; od Stranj zasledujemo lahko njen tek pa dol skozi Kamaik, mimo Homca, preko Domžal do Beričevegt, tako dolgo, da itgine | v Sari. Mogočno te pod nami razgrinja Kamniško, Domžalsko, Mengeško, Vodilko, Cerkljansko, Sorsko in Kranjsko polje. Škofja Loka in Kranj se nam zdita bahata gospodarja polja, ki ju obdaja; nad vao to ravnino po skrbno čuvajo Šmarna gora, razvalina Smlelkega gradu, Sr. Jolt in Šmarjetna gora. Pa naj reče kdo, da ni to lopa pokrajina I Ob naši desnici pa globoko zarezana, romantična Ko-krška dolina. Tam v daljavi jo strašita beli Preddvor in idilični Podturntki grad. Zal, da nam pogled po bližnjih vrhovih — Greben, Grintavec, Kočna, Veliki Zvok, Kolutna, Mrzlica itd. — ovirajo sitne megle, katere naganja veter od vseh strani skupaj. M gle postanejo tako mrzle, da nas začne malodtna zebsti. Pospravimo torej avoja stvari, otovorimo se i nahrbtniki, poslovimo te od vrhu Krvavca in od črede krav, volov in konjev, ki se je zbrala okrog nat, io jo mahnemo nazaj po gorskem hrbtu, ki te vije med Kokrlko dolino. Tik pod nami ae nam pokate tiha tnpna cerkev v Kokri t vasico, aad katero čuva. Kmalu pa se nam zapre razgled na Kokro. Kajti pot te loči od grebena, po katerem tmo dotlej hodili in odkoder smo zopet in zopet razgledovali v Kokrlko dolino. Strmo se spuščamo navzdol, hitro hodimo, a gozdovja noče in noče biti konec* 2e se nat loteva mala nevolja, ko stopimo na pašnike io so ga meščani in Gorjanci napadali in stiskali proti njemu pesti. Slišali so se Izmed mnogih klici, kakor: vampež, kurji britof i. t. d. Sam c. kr. okrajni glavar se je lahko prepričal, kako spoštujejo našega župnika lastni farani, pristaši napredne in klerikalne stranke. C. kr. okrajni glavar je izkušal pomirjevati navzoče loške farane, a vse nI nič izdalo, kajti o kaki novi dokladi ni hotel nihče ničesar slišati. Župnik je trdil, da dobiva organist od vsakega pogreba po 1 krono, kmetje so pa vpili, zakaj pa mu ne daste več, saj so pogrebi zdaj dražji, kakor v prejšnjih letih in če je c. kr. okrajni glavar priznal, da včasih dobiva po kako svečo v dar, -o mu kmetje zabrusili v obraz: Ne po eno svečo, ampak na cente sveč dobi župnik. Niti na eno besedo niso Gorjanci molčali mestnemu župniku. Kar vsak sproti so pobijali in župnik je bil tako razburjen, da je komaj še s tresočim glasom odgovarjal na napade, kar pa mu ni nič pomagalo, ker so ga razlučeni kmetje še bolj prijemali. Ko je g. mestni župan vprašal, če želi še kdo besede ali kakega pojasnila, se je takoj oglasil davkoplačevalec g. Žigon ter je v imenu vseh izvajal približno sledeče: .Ker se tu gre za obremenjen je nas davkoplačevalcev, imamo tudi pravico zahtevati, da se vpelje pri cerkvenih računih kontrola. Ljudstvo samo naj voli na vsaka tri leta cerkvene ključarje, ne pa kakor se zdaj dela, da jih župnik izbira po svoji volji in dostikrat imenuje celo take, ki se še podpisati ne znajo, kamoli da bi ti bili zmožni računanja ali pa pregledovanja kakih računov. Do takih ključarjev ljudstvo ne more imeti nobenega zaupanja. Saj so vse javne uprave podvržene kontroli in zakaj bi se ravno cerkveni računi ne pretresavali in pregledavali po izvoljencih ljudstva in jih ne postavljalo na upogled kakor n. pr. občinske račune? Ako se pošteno dela, se ni treba bati nobene javne kontrole 1 Gospoda župnika prosim, naj nam pojasni to zadevo 1" Ničesar ni vedel na to odgovoriti mestni župnik. Na vse navzoče davkoplačevalce je govor gosp. Žigona napravil najboljši utis, vsi so mu pritrjevali. Župnik je prosil c. kr. okr. glavarja, naj odgovori in c kr. okrajni glavar je župniku rade volje ustregel. Pravil je, da dosedaj v tem oziru ni nič urejenega postavnim potom. Davkoplačevalci naj se obrnejo do sv o ji h poslancev, ki naj izposlu je jo tak zakon. Glede cerkvenega premoženja pa pravi c kr. okrajni glavar, da znaša komaj 58 K, ki se itak ne sme uporabiti. Ali ste slišali to, kmetje-volilci? Na pritisk župnika ste volili take poslance, ki so vam jih župniki usiljevali in sedaj jih vprašajte te vaše poslance, ali vam bodo izposlovali take postave, ki bi bile v prid vašim interesom. Dvomimo. Drugič storite zopet tako, in volite take poslance in občinske odbornike, ki bodo všeč župnikom in ka- njive gospodarja Davovca. Njegov studenec nam da hladnega okrepcila. Malo počitka nam odmeri strogi naš m dažoikom ter ga rešil nadaljuj nevarnosti. Gotovo je bila tega vesela tudi cPapatova Met*, ki je na pragu klečala in prosila škofovega žegna. Radovljiške novice. Osebne vesti. Na dopustu se aahajajočega sodnika E. Luschina nadomestuje g. A. L a j o v e c Drsgonce so nam brzojavno vzeli pretočeno nedeljo. Pozvani so bili v soboto, da morajo oditi takoj v Ljubljano, krotit nemirne Ljubljančane. V nedeljo ob 5. uri so odhajali proti Ljubljani, kamor so došli ravno po 11. uri dwp^ldne. Radovljicanje j h jako pogrešamo, kajti oživljali so s svojo navzočnostjo mesto in okolco. Cuje se, da ostanejo, v Ljubljani ia da se ne vrrejo več v Radovljico. Ta nenavaden odhod je provzročil po mestu mnogo govoric, a ena je bila bolj «strašna» kakor druga. Domišljija je dosegla pač višek. Občinska seja se je vršila dne 26 t. m. pod predsedstvom župana dr. Vi fana ob 6. uri popoldne. Orerovatebem zapisnika imenuje župan obč. odbornika L. Fur sage rja in Iv. Šego. Podrobno poroča žjpaa nato o stanju vprašanja o meščanski šoli, povdarjs, da so skoro vse občine za to, izvzemat dveh, a upa, da se pridobe le ti dve občini, posebno ker dobe Jesenice svojo obrtno-strokovno šolo. — Iz Hočevarjeve ustanove se podeli podporo revi him. »Društvu za promet tujcev* se nakaže primankljaj za popravo brvi na Gmajni 44 40 K. Volitev v sirotinski svet se odloži na prihodnjo sejo, ker se ne ve, kdo dosedanjih odbornikov odatopi. Posestma Ani Jeglič se prepusti užitek dosedanjega občinskega sveta proti letni odkodnini 10 vin. — V odsek proti koleri se volijo odborniki F. Stegu, A. Bogataj in Iv. Sega. Slednjič se izreče hčo več ne bode mogel izgovarjati, da ni vedel in da še nikoli ni nobeden branil. Spoznalo pa bode ljulstvo sad žopnikovega bojkota, kateri je dosegel vrhunec. Zato na delo, naprednjaki 1 Kakor drugi s nami, tako mi z drugimi. Il selške doline. Pod imenom klerikalec na krščanski podlagi sme počenjati vsak, kar se mu sljubi, dokler ga roka postave no prime. Pa še potem laže, taji in prisega z vsemi zvijačami. Da, celo od sodnije povabljene priče sme nagovarjati, kako naj govore, da bo bolj zavito ali naj se nerede nevedne. Bili so zdaj v kratkem tukaj namenjeni od užtL dacarja Tomaž Raken is Rudnika, Janez Kemperle iz Cešance in Janez Demšar iz Železnikov, da so še več let točili vino in žgaaje brez deželne naklade in brez koncesije. Prič je bilo okrog sto, pričalo pa se je, da se Bogu smili. S j veda mož, ki je na krščanski podlagi, sme počenjati, kakor mu kaže bolje, četudi krivično. Takrat vrže tretjeredaiški štrik čas ramo, potem ame goljufati državo au koga drugega, ako ae mu pusti prisegat«. Zraven pa jo še tudi jeruzalemski božjepotuik. Kricaoska podlaga človeška, ki ima to ime. Sposoben bi bil bolj za Zabjek kakor v Jeruzalem. Il Radovljice. Včeraj, dne 18. avgusta sem zapazil ob 5. popoldne, da v vasi Zasip gori. Videti je bilo, kakor da je pol vasi v plamenu. Ker se ravno v obližju Radovljice imajo vršiti vojaške vaje, so v našem mestecu tudi vojaki-koleiarji. Nisem pnmšljeval, temveč takoj obvestil poveljnika koresarjev o požaru. Nadporočaik f. Möbius je izdal povelje, trobiti k požaru in naenkrat je zasedlo kakih 100 vojakov svoja kolesa; tekom 17 minut so bili na mestu požara ter pomagali s Izvanredno vztrajnostjo omejiti ogenj, ki je nastal vsled strele v župnijskem hlevu. Večina vaščaaov j« bila zaposlena pri poljskem dela — posebno moški, — ženice so letale s škafi vode vrtoglave vsled strahu okoli domače brizgaine. Vsa čast vrlim ogojegascem domačim, onim s Bleda in Gorjan, kateri so s pomočjo vojakov-kolesarjev tako htro omejili ogenj, ki je grozil upepeljtti celo vas Zasip, ležečo tik Bleda. Tudi požarna hramba rado vi j ška je prihitela na pomoč, vendar ji ni bilo trebr stopiti v akcijo. Bled je bil ves pokonci, videle so se trume letoviščarjev in domačinov hiteti na kraj požara. Ko ni bilo več nevarnosti, da so sosednja poslopja «farovske stale* vnamejo, ostala so na pogorišču najbližja ognjegasna društva. Župnik Ftrtin se je baje izrazil, ko je domov pri* šadši videl posledice ognja, da je krit s zavaroval-nno. Vse pri požaru navzoče ljudstvo je hvalile izborno delo vojakov-kolesarjev in neka dama je jela pobirati za le-te prostovoljnih darov, ki se imajo razdeliti na cesarjev rojstni dan med vojake-gasilco. Kako je nase ljudstvo še «zagamauo», aaj sluti sledeče: Ko se vračam a pogorišča a svojim starim znancem In prijateljem A. V., pridruži se nama nek kmet, reksi: «Zdaj sa pa vidi, kaj je šiba božja, ljudje nič več ne obrajtajo praznikov sv. Roka in sv. Florjana, zato so pa tepeni.» Moj spremljevalce te pa oglasi t < Zakaj je vendar strela ravno v župnijski hlev udarila P» Pobožni kmetic, ki ni vedel, kje je gorelo, jo je nato umih krač ob mehu poslušalcev odkuril. Zalibog, porcčati imani tudi o nezgodi, katera se je ta dan dogodila. Ko ae je izdalo povelje, da se imajo vojaki kolesarji vrniti v Radovljico, so se ti, pokorivši se povelju, vračali proti Bledu. Nakrat se pa sliši po velja: «Halt 1» Kolesarji so skcč li raz koless in imeli v svoji sredi svojega, pri vožnji ponesrečenega tovariša-prostaka Seidlerja, ki je nezavesten, ves okrvavljen letal ob cesti vsled poškodb, pri za detih mu od tovarišev, kateri so čss njega nehote vozili. Nadporočnik Möbius je Seidlerja, kateri je vsled onemoglosti padel, dal prepeljati v Radovljico, kjer se danes bolje počuti, dasi se je včeraj dvomilo, da ostane pri življenju. ▼ Kranja, dne 27. avgusta 1910. Državni proračun it lete 1911. »Narodni Lisi y » poročajo, da bi proračun za 1. 1911. na podlagi dosedanjih računov o dohodkih in izdatkih posameznih resortov izkazal 100 milijonov primanjkljaja. Zato bodo morali brisati toliko, da se vpo-stavi ravnotežje. Seveda se bo to brisanje vršile na račun ljudskih potreb, zato je gotovo, da s proračunom za leto 1911. ne bo nihče zadovoljen. Delo za davčno reformo, s katero bi ae dobilo večje dohodke, tudi počiva popolnoma, ker sta oba prizadeta sekcijska načelnika Reisch in Bernatzky na dopustu. Hrvaški tabor je bil v ponedeljek slovesno raz« puščen. — Govori se, da je ban Tomašič dobil par 100.000 K na razpolago, da « napravi« na Hrvaškem volitve po ogrskem vzoru. JBblitjae sUavnoitl v Čral gori se prično 28. avgusta. Knez Nikita obhaja namreč petdesetletnico svojega vladanja in zlato poroko obenem. Listi pišejo, da bo jutri Črna gora proglašena kot kraljestvo. Laiki škofi zoper tedanjo šenako modo. Laški škofi pripravljajo splošno naredbo zoper sedanjo žensko modo. Ženske, ki bodo preveč našemljene, ne bodo smele v tej obleki priti v cerkev ter se jih bo cerkveno kaznovalo. Tudi s prižnice bodo grmeli zoper žensko modo. Kakor znano, je papež pred leti prepovedal laiki aristokraciji nositi izrezane obleke. Najboljše bi pač bilo, da bi recimo naš škof začel izdajati ženski modni list V Nlkaragvi (srednja Amerika) so rdeči premagali vladne čete ia izdali razglas, da prevzamejo vlado. Predsednik republike Madriz je odložil svoje dostojanstvo in se pripravlja, da zapusti deželo. Vstaške čete so se že približale glavnemu mestu Managva, kjer je vse narobe. Po cestah so hrupne demonstracije proti Združenim državam severne Amerike. Kareja. Kakor so že listi poročali, je Japonska anektirala Korejo, Se pred dobrimi desetletji je bila med Kitajsko in Japonsko ležeča Koreja docela neznana dežela. Šele po vojski 1. 1894. med Kitajci in Japonci se je svet začel zanimati za Korejo. Njeno važnost sta spoznali zlasti Japonska in Rusija. Poleg velikega strategičnega pomena, krije Koreja v sebi tudi mnogo bogastva. Dežela ima velike množine bakra, svinca, srebra in zlata. Dasi se dobavlja zlato še na zelo primitiven način, se ga vendarle dobi vsako leto štiri do pet milijonov kron. V Koreji je zelo rodoviten svet ; prideluje se žito raznih vrst, riž, tobak, bombaž in drugo. Koreja je bila stoletja zaprta tujcem. Vsakdo je bil v smrtni nevarnosti, ako je prekoračil korejsko mejo. Ljudstvo je zelo verno in pošteno in se je pustilo neusmiljeno dreti svojim duhovnikom. Narod bodo zdaj drli še bolj, kajti domačim oderuhom se je pridružila še tuja vlada. Japonsko cesarstvo je zdaj postalo za polovico večje. Japonska meri 417.000 kvadratnih kilometrov, Koreja pa 218.200 Koreja ima približno 9,800.000 prebivalcev, je torej zelo redko naseljena. Za Japonce je to zelo dobro, ker jim postaja njihova domovina zelo tesna. Aneksija ne bo prinesla Korejcem nič dobrega. Godovi prihodnjega tedna: 26. Angelska, Srce M, Milogaj, Stanova; 29. Obglav Janeza Kerstn., Zelided; 30. Roza Liman., Feliks, Ljutomir, Milka; 81. Rajmund, Izabeia, Mildrag; 1. septembra Edigij, Verena, Mladin, Srnina, Jarmil; 2. Štefan, Antonin, Milj eva, Tomdrag; 3. Evfemija, Tekla, Erazma, Dj-roteja, Milovan. Sejmi pria, teden na Gorenjskem : 1. septembra na Skaručiai, 4. v Preski pri Medvodah. Ravnokar je izšel 6. snopič VlVeč luči!" obsegajoč 25 črtic iz vojaškega življenja. Cena 20 vinarjev. Dobiva se v naši tiskarni in v nekaterih knjigarnah. Novičar. LJubljana — brei župana. Sirom slovenske domovine je dobro znano ime državnega poslanca in dosedanjega župana slovenske prestolnice — Ivana Hribarja. Petnajst let je načeloval beli Ljubljani, ki se je z njegovo pomočjo opomogla izza strahovitega potresa in se razvila v lepo novodobno mesto, a letošnje, šeste njegove izvolitve za župana vlada ni priporočila cesarju v potrjenje. S tem je vlada zadala najhujši udarec ne le ljubljanskemu mestu, katerega si brez župana Hribarja skoro misliti ne moremo, ampak tudi vsemu slovenskemu narodu, ker je na ta način ponižala enega izmed najodločnejšlh in najdejavnejših naših poslancev. To je izraz rfici-jelne vsenemške politike proti neljubemu ji narodnjaku, ki si je upal tudi javno priznati svojo slovansko zavest, na dragi strani pa poslodica one nesrečne politike na Kranjskem, ko sc se voditelji S. L. S. dejansko zvezali z nemško kranjsko vlado, samo da pade njih politični nasprotnik — Slovenec. Da bi še v zadnjem trenutku preprečil Hribarjevo potrditev, si je »Slovenec* izmislil celo velesrbsko zaroto v Ljubljani. »Slovenec* sicer hinavsko zatrjuje, da je S. L. S, nedolžna na nepotrditvi Hribarjevi; da je celo protestirala na najmerodajnejsih mestih preti nepotrditvi, ko so se oglašali dvomi o potrditvi. O, »Slovenec* vse hinavstvo ne pomaga niči — Baron Schwatz je predlagal nepetrditev, on pa ne stori ničesar brez privoljenja slovenskih klerikalcev in Nemcev. Zato se »Slovenec* v resnici veseli nepotrditve in sodi, da je to velik korak za oja-čenje klerikalne stranke v Ljubljani. Vlada in Nemci vidijo v napredni stranki edino pravo slovensko stranko, zato so jej hoteli dati velik udarec z nepotrditvijo župana tor teko pomagati slovenskim klerikalcem, ki za groše iz nemške sparkase uganjajo protislovensko politiko z najpodlejšimi denuncijacijami, do večje veljave v Ljubljani. To je pribito. Vlada in Nemci bi radi videli na ljubljanskem mag'stratu klerikalnega kimovca za župana, potem bi bili srečni, potem bi cvetelo nemštvo v Ljubljani. Odtod gonja proti Hribarju po »Slovencu*, odtod nepotrditev, katero imajo na vesti v prvi vrsti slovenski klerikalci 11 — Nadejamo pa se, da napiedna Ljubljana premaga vse tri omenjene združene faktorje ter jim pokaže, da so se zaman trudili in spletkarilit Bivši župan Ivan Hribar je izdal na prebivalstvo ljubljansko oklic, katerega je vlada dvakrat zaplenila. V tretjič je izdal na to naslednji oklic: »Častiti someščanjel Dobil sem uradno obvestilo, da Njegovo Veličanstvo ni blagoizvolilo potrditi soglasne moje Šeste izvolitve za župana ljubljanskega. Z drugimi besedami rečeno: vlada ni moje soglasne izvolitve predložila cesarju v potrjenje. Ca-stitiru someščanom pojasnim o danej priliki ves položaj; danes jih moram prositi naj opuste vse, karkoli bi utegnilo, biti všeč onim, ki so provzro-čiH, da moja izvolitev ni potrjena bila. Hudi časi so nastopili v Avstriji za one Slovane, ki se ne dajo zlorabljati za slepo orodje oficijalne vsenemške politike. Toda treba je ohraniti mirno kri, vsakršna razburljivost, pa naj bi bila še tako upravičena, ter tudi zakonito utemeljena, naj izostane. Častite someščane zatorej prosim, da prepuste vse nadaljnje nkrepe izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke; ob enem pa tudi naj se ne dajo zapeljati k preglasnemu izražanju svojih čutil, kajti ondi, kjer hočejo, lahko vsako stvar zlorabijo. Sicer pa, častiti someščani-somišljeniki: narodne zavednosti in slovanske vzajemnosti med nami Slovenci ne izkorenini več nobena sila. V Ljubljani, 22. avgusta 1910. Ivan Hribar. > *** Prihodnji torek zvečer bodo volili novega župana. Kako se bo razjasnil zamotani položaj, Se nI jasno. Naše skromno mnenje pa Je to, da Imej občinski svet ljubljanski kot najbolj Intereslran faktor pri tem vedno le pred očmi, da gleda nanj In čaka najmodrej« šega ukrepa ves slovanski svet. Hribar mora biti zopet soglasno Izvoljen županom bele Ljubljane. Če sprejme, je njegova stvar. Ako pa na noben način ne bo sprejel, tedaj naj se voli županom kak ugleden meščan (glej slučaj Strobach na Dunaju), nikakor pa ne kak mož, ki se je Imenoval v sedanjem polemičnem boju, In sicer za toliko časa, da bo bivši župan Hribar lahko s ponosom vzkliknil: „Prestano je; sedaj nI nobenega zadržka več t Vlada mora spoznati svojo zmoto, katero je zagrešila s tem, da vladarju nI predložila potrditve v sankcijo." In narodno-napredna stranka Izide Iz te zagate čista, trdna in zavedajoča se v polni meri danega položaja. Vsak pameten In Iskren pristaš narodne-napredne stranke jI bo pritrdil In odobraval njeno stališče. Sicer bo v torek itak padla kocka, zato je treba mirno čakati rešitve. Končno pa ob dvanajsti url, gospodje, ki imate odločati o tem koč- I Ijivem vprašanju, svarimo Vas In rotimo Vas: Ne tirajte stvari do skrajnosti, kar utegne postati usodepolnega pomena 1 Sodite trezno In — pametno I Celo na priialeah algo varal. Po naš h cerkvah in na klerikalnih shodih pripoveduje duhovščina strmeči m poslušalcem tole: »Nekje na Dolenjskem so zborovali liberalni učitelji in tam so sklenili, da ne bodo več vzgajali mladine versko-nravno, ampak še bolj svobodno, kakor to žele socialno-demokraška načela. Branje, pisanje, računanje in molitev jim bo deveta briga. Navadno se kenčavajo taka natolcevanja: »Ali bomo še dajali slovensko deco takim ljudem v pouk P* Kdor le malo pozna te govornike na klerikalnih shodih, se nič več ne čudi takim lažem; drugače pa je, če se poslužuje duhovščina takih gorostasnih neresnic na leči. Prižnica mora vendar biti vsaj mašniku svet kraj, kjer bi se moral oznanjevati samo božji nauk. To netaktnost je zagrešil med drugimi tudi kranjski kapelan Sitar zadnji praznik med prvo sveto mašo. Najbrže ga je speljal na nečedno polje njegov tehant. Komur je zuano, zakaj so morali tako hitro odkuriti iz Kranja kapelani Zvan, Hyba-šek in Barle, ta bo umel Sitarjeve besede, a opravičiti jih pa vendarle ne bo mogel. Doslej je veljal Sitar med meščani za nekega kavalirja in finega fanta, ki zna ob vsaki priliki tudi dostojno nastopiti. Če bo pa preveč poslušal svojega šefa, bo sigurno zgubil ta renome. Na kmetih se da marsikaj načvekati, na kmetih, v mestu pa je s far banjami malo drugače. Balje je iti za Žvanora, Hybaškom in Barletom, pa ostati v očeh poštenih meščanov poštenjak, kakor pa tičati za svojim tehan-tom v vsem čez drn in strn. Saj Sitar prav dobro ve, da nima tehant Koblar niti med svojimi pristaši privržencev. In kaj je bilo »nekje na Dolenjskem*? V Novem mestu je zborov!a Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. avgusta. Na glavnem zborovanju je imel visokošolec Knvic popolnoma znanstveno predavanje o Masarvku — pedagogu, učitelj Gangl pa o § 1. državnega šolskega zakona. Svetujemo naši prečastiti duhovščini, naj pazno prečita zlasti Ganglov referat, kjer razpravlja nalogi ljudske šole, o nravno-verski vzgoji, ki je utemeljena v svetem pismu, in o razvoju duševnih moči. Berite original, a ne potvorjenje v »Slovencu* in »Domoljubu*, potem pridete, če imate le še malo poštenja, do drugih zaključkov I Trseglav, Lampe in drugi taki tiči bi res radi videli, da bi narodno in napredno učiteljstvo na svojih zborovanjih razpravljalo kaj protiverskega, a tega ne bodo nikdar doživeli. Pota naprednega učiteljstva so bila in ostanejo odkrta, svobodna, pa poštena. Cvetke is konkurenčne razprave v Skofji Loki. Glavar Žitnik: Dokiade za izboljšanje plače cerkovnika in organista se bodo zvišale kvečjem za 47,% » Kmet s svete Barbare: »Kaj, za štiri in pol, na prižnici nam je fajmošter povedal, da bo ta doklada znašala en procent, vidite, možje, fajmošter se je lagal, na prižnici se je lagal, fajmošter je lažnive* Kmet od sv. Ftorijana: »Vi ste pri naši podružnici pridigali, da se je storilo v lošzi fari 16 nezakonskih otrok. Jaz pa pravim, da jih je še premalo. V vašem društvu hodijo dekleta in fantje pijani domov. Tam pijančujejo, pa jOderuh, kam pa si utaknil cerkveni denar.* Kmet od sv. Barbare: »Pusti ga, pusti ga, saj nič ne pomaga naš fajmošter ie kakor mernik fžola. Vržeš Mol v zid, mu ne škoduje; glik tak ja naš fajmošter. Kmet iz Loga: »Kdo pa je ta, ki stoji zraven Šinkovca P* Kmet iz Loke je pokazal na mrskega očeta: Ali ta P Ta je pa Šinkovcev špijon.* Kmet iz Puštala: »Kam pa devlete naše sveče P* Šinkovec: »Eno svečko dobim od vsakega pogreba.* Kmet iz Vir maš: »Meni ste jih pa prodali tri cente.* Kmetje: »Oderuhi, kje so računi pogrebov, je bilo po 25 pogrebov po 200—400 K na teto, kam je pa denar prišel, kje so tavženti, ki jih je Tomažič zapustil P* Šinkovec: »Zakaj se pa ne daste pokopati s ta malim zvoncem, vas bo malo veljalo, zakaj pa zahteva vsak pogreb s ta velikim pompomP* Kmetje: »Kje so pa denarji od ta velikega pompaP* Snkovec je žel strahovit vihar. Kmetom, ki so šli pri volitvah zanj skozi drn in strn, so se vendar enkrat odprle oči in sedaj izprevidijo, da ni tam dobra vera, kjer je dobra bera. kjer po davkih izmoizeni kmet svoj mošnjiček fajmoštru pod nos moli. Naš kmet bo le tedaj pri Šinkovcu zveličan, Če bo Šinkovec smel prazniti njegove kaste, šupe in pode. Mi kmetje tožimo, kako dragi so naši posli; hlapec in dekla imata toliko »Iona*, da bi s tem »Ionom* lahko gospodar in žena izhajala in ta »Ion* moramo kmetje sami plačevati —• Šnko.ec pa zahteva, da se naj ion njegovih uslužbencev in poslov navali na davke nas povsod plačujoč h faranov, deželanov in državljanov. Kmetje, uprimo se zoper novo davke, jih Imamo preveč od vsake gosposke in pokažimo pri prihodnjih volitvah svojo neodvisnost od fajmoštrov in njegovih loških kimovcev, ki jim ž. prilog* „Cortnlcu" iftv. 34 z 1.1910. gre le zato, da bi na« drli, drli in drli. Odreti nai hočejo, iziesati, da bi oni vampasti postali. V tem pa obstoji njih vera in klerikalizem, kar se ga vlači za njimi — tega jo pa v Loki na cente, kakor sveč. Slučaji, ki niso slučaji Ob istem času, ko je bila razglašena nepotrditev dosedanjega župana Hribarja, je tisto ministrstvo, kateremu delajo klerikalci obstrukcijo, potrdilo statut o deželni banki, česar doslej na noben način ni hotelo storiti, in ravno ta dan se je izvedelo, da je ravno to ministrstvo dovolilo klerikalcem ustanovitev hranilnice, ki je vlada več kot dve leti ni hotela dovoliti. Ni dvoma, da je to plačilo na račun, sli po domače: »foršus*. Kravja kupčija je menda že sklenjena; klerikalci bodo stopili v vladno službo, za to pa jim je vlada žrtvovala Hribarja in začela potrjevati, kar so doslej klerikalci zaman zahtevali. Deželni odbor kranjski je imenoval v cestni odbor tržižki župana pri Sv. Katarini Ignacija Meglica in župana iz Kovorja Janeza Golmajerja. — Dela za vodovod v Naklem se razpišejo. — Deželni odbor zavrne zahtevo občine v Javorjab, da bi se revidirale meje med občinama Javorje in Poljane. Tukaj se ni oziralo na ljudsko voljo I Pohvala orožnikov. Povodom 80 letnega rojstnega dne so dobili pismene pohvale naslednji postajni poveljniki na Gorenjskem: Anton Bohle v Lukovici, Valentin Legat v Smledniku, Fran Zi-herl v Vodicah, Ivan Zupančič v Kranjski gori, Fran Pajnter na Jesenicah in Alojzij Oberstar v Medvodah. Vrline župnika Vrankarja na Dobravi pri Kropi. Od ondod nam pišejo: Župnik Vrankar je krut sovražnik plesa, dasiravno rad preživi kako veselo uro tudi med svojimi devicami. Minulo nedeljo je grmelo s prižnice, da dne 21. t. m. ne bo mase.v Otočah, ker so lani plesali. Popoldne pa je oznanjaj, in vabil svoje pobožne farane na veselico, katero priredi kat. izobraževalno društvo. Oh, ob, Otočanci smo ginjeni do solz. Nekateri pored-aeži pravijo: Kadar pride mežnar z vrečo in zahteva bero, vedno večjo; reci, naj mo jo pa škof da ker postave take ima. Porednež. Velikodušna darila. Gospod Fran O mer s a, trgovec in posestnik v Kranju je daroval povodom svojega odlikovanja ob priliki cesarjeve 80 letnice ubogim mesta Kranja 100 K, Gasilnemu društvu 100 K, Sokolu 100 K, Čitalnici 50 K, Pevskemu odseku 50 K, orkestru Sloga 50 K. Vrlemu in zavednemu rodoljubu na mnogaja Ijetal t Marija Zhishmana. Dne 22. t. m. je umrla po kratki bolezni v 84. letu svoje starosti gospodična Marija Zhishmano, zasebnica v Kranju. Po kojnica, ki se je preselila v Kranj iz Ljubljane po potresu s svojo, že 1. 1900 umrlo sestro Zinete, je bila dobrotnica v pravem pomenu besede. Kjer je bilo kaj treba žrtvovati v dober nameo, bodisi zasebno, bodisi javno, tam ni bilo pogrezati gdč. M. Zhishmannove. Svoje dobro srce je pokazala tudi v svoji oporoki, v kateri je volila: Dijaški kuhinji v Kranju 500 K; Podporni zalogi c. kr. gimnazije v Kranju 500 K; Kolegiju Msriaaum v Ljubljani 1000 K; Prostovoljni požarni brambi v Kranju 600 K; Društvu za privabitev tujcuv in olepšavo mesta Kranja in okolice 200 K; Vincen-cijevi družbi v Kranju 600 K ; za revne, pri ine dečke in deklice ljudske šole v Kranju po 120 K. Na dan pogreba je mestni župan g. ces. svetnik Karel Savnik razdelil po njenem naročilu 400 K za poštene, v resnici potrebne meščane v Kranju. Dne 24. t. m. so jo spremili k večnemu počitku; pogreba so se med drugimi udeležili gospodje: Karel Savnik, ces. svetnik in župan; France Hubad, c kr. deželni šolski nadzornik; dr. Edvard Savnik, c kr. okrožni zdravnik kot zastopnik Dijaške kuhinje; deputacija Prostovoljne požarne brambe v Kranju z g. Jankom Sajovicem na čelu i. t. d. Pokojnice brat je bil dr. Jožef vitez Zhish-tnann, ki jo slovel kot strokovnjak in učitelj cerkvenega prava na vseučilišču na Dunaju; tudi je bil vzgojitelj pokojnega casarjevlča Rudolfa; umrl je 4. septembra 1. 1894 na Dunaju kot vseučiliški profesor v p., c. kr. dvorni svetnik i. t d., i. L d. Za mnoge zasluge ga je cesar povzdignil v viteški atan. Umrl je g. Frane Nadižar, mizarski mojster in hišni posestnik v Kranju. N. v m. pl. Strela in požar. V torek popoldne ob 61/,. je udarila strela v župno gospodarsko poslopje v Zaspu (med Bledom in Žrovnico) V bipu je bilo vse v ognju. Velikanski dim se je vzdignil in oznanjeval na daleč okoli veliko nevarnost, ki je ogrozila tej vasi, kakor pred dvema letoma blejskemu Gradu. — Pod gorečim poslopjem je shramba tamošnje požarne brambe. Domači ognje* g-asci so bili takoj na mestu in izvlekli gasilko. Rešilnega dela niso mogli razviti, ker je nekaj cevij že pogorelo. — V malih presledkih pa so prihajali ognjegasci iz vse okolice: z Bleda, Rib nega in Gorij, Žirovnice, Radovljice, Begunj in Bohinjske Bele. 2 vali so vse rešile. Ogenj so omejili edino na goreče poslopje. Po dvournem delu je bila odstranjena nevarnost aa sosedna poslopja. Tudi vojaki, ki so slučajno v bližini, so vrlo pomagali. — Došlo je več sto letoviščarjev od vseh strani, ki so imeli s tam malo llltltW iitnwwttif»Mwminnnmi brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Ža varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico radi sodišča denar w' mladoletnih otrok in varovancev teržnpnlsča cerkveni denar. *or Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron ž obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo so tudi vloino knjliloe drugih hranilnlo in posojllalo kot :: gotov denar, no da bi no prekinilo obrestovani e. :: 726—18 Hranili® vloge se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk. flvstr. briiilBi, Kreditna is statbcaa tfražes rag. udruga z ob, poroštvom. Centrala Dunaj, 8. Theobeldgaeee 4. - Uradna kontrola. Domaôe îtraiitMûe se dobe zastonj. 103 52—31 t Zakoni ■• aklepajo pri — polnih blagajnah. Kakor poiočajo liati ae poroči, v kratkem čain a hčerko amerikanakega milienarja Morgana Ipan-aki kronski prétendent don Jaime Bourbonaki. Ta te ni odpovedal Španskemu prestolu in je sin lani umrlega don Karlosa. Šj vedno sanja, da postane Španski kralj, sicer pa ima res precej privržencev v Španiji. Morda midi z amerikanskimi dolarji prej priti na prestol. Toda večina Spancev ima že enega kralja preveč. t Obupana nevsst >. Pred nekaj dnevi se je v dunajskem mestnem parku ustrelil 261etai, v Badnn uslužbeni vrtnarski pomočnik Jožef Felbermaier zaradi srčne napake. Njegova nevesta, Mici Bezeder je bila vsled tega tako žalostna, da je rekla, da se umori. Niso je pustili same. Ponoči se ji je pa posrečilo v stanovanju Felbermaierjevih staršev, prerezati si žile pod kolenom ter izpiti steklenico bronkalija. Našli so jo nezavestno. Upajo, da jo rešijo. Na cesto se izmeče večkrat denar, ki se gi plača za posteljno perje in gotove posterje, ako se ne obrne na pravo mesto. — Ravno pri nakupu posteljnega perja se mora biti zelo previden ter se obrniti na prvo hišo v tej branži. V to svrho priporočamo priznano najboljšo tvrdko 8. Banlaoh v Dešenicu štev. 881 na Češkem, ki se trudi po pošteni in ceni postrežbi, da ustreže vsem kupo val. em. (Glej insérât!) 4* > Zahvala. Za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti velike dobrot-nice, gospodične izrekam tem potom svojo naj-globokejšo zahvalo. Osobito se pa zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini in vsem onim, ki so nepozabno rajnko spremili k zadnjemu počitku. jfina 3C*2. Moderna, popolno urejena <£M kavarna v Kranju nasproti gimnazije"se*takoj odda w najem. Natančneje se Izve v upravnlštvu nGorenjca". Mirni preparati G. DULLEJ1 fHamburgu: Meril. Na boljše barvilo za lase Popolnoma neškodljivo. Ma!atln>Cr£me> Obrazno lepotic prve k kovosti in razne dišave, dalje: Bay-Runs, St. Thomas, double distilled in Eass da Quisins tonique. Priznani sredstvi za negovanje las. Eaia da Cologne. Znamka F.rina. 177 5—5 Esixaton. Antiseptična brivska krema. Rabi se mesto mila in brez vode. Zelo prikladno za gospode, ki se brijejo sami. Kres, pristno angleški in vsakovrstni lasni Izdelki v vseh barvah. Prodaja: VALENTIN ROZMAN, brivec V Kranju (nasproti župne cerkve). Proda se dobro ohranjena železna petnica x dvema cevmi. iw 1 Vpraša se v slaščičarni .Klander" Kranj. CeniKe jedil in pijač jito lične in tifr urejene, da se jih lihto obesi tuši bi steno, priporoča ceno tislfartia Campret. Izvod stane 20 vinarjev. J(je se dobro je? Kjer znajo prt*lino pripravljal liborne Pekatete. Rtceptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. 72 3—1 Išče se takoj xcl lahko čedno delo. Plača po dogovoru. Vpraša se v slaščičarni .Klander 193 i Stanovanje s petimi sobami, shrambo, dvema kletema in malim vrtom se odda v najem s prvim vinotokom. Več se izve pri 196 8—1 £. Rebolju v pranju. Loterijska srečka dne 21. avgusta 1.1. Gradec 10 42 82 45 43 Varujte se ponaredb! Slaba pijača želodec mori, pa zdrave In bolne krepi. Želodčni liker »FLORJAN« ne slabi in ne omami, ampak daje moč In veselje do dela! Naslov za naročila: .FLORJAN", LJubljana. Postavno varovano. Ceškl nakupni vir. CfBO pOStcIJttO PCTJCI 1 kg sivega dobrega pule-nega S K,boljšega 3 K 40h; puma polbelega 2 K 80; ba lega 4 K; belega, puhanega 5 K 10 b; 1 kg velefinega ^a*S,y*iinefnobelega puljenega 6 K - ^!=5-c^£V 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Izgotovljcn* postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, peraloa, 180 cm dolga, ISO cm široka, z dvoma zfjlavnikama, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim Booteijalna perjem 16 K; napol pah 20 K; puh 24 K; eame pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zgiavaloe 3 K, 8 K 50, 4 K; pernice, 200 cm dolge, 140 cm široke, 18 K, 14 K 70 h, 17 K 80 b, 21 K; aalavnloe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; epodnje per-nloo iz mo neg j, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 a 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. 8. Benlsch, Dešenic št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 50— 1 fT)elStir> doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z m as ti no m. Tovarniška zaloga: 89 12—10 Lekarnar Trokooav, LJubljana. rdfTJIrWraf;-J|r^^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Deimška glavnica k 5,000.000 k. Stritarjeva ulioa štev. 2 Rezervni fond K 460.000. Sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter lik obrestuje od dne vloge pe čistih Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevu Oj Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa- 2 lO plrje vseh vrst pe dnevne« kursu. 315111 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve &s 24-20 prsne karamele • tremi Jelkami •kašelj • bripavoet, saslisenoat, katar, krčeviti in hrlpavi kaielj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin Dobi se v lekarn! v Tržiča. Šivalni stroji in kolesa Tovaraiika saloga 49 62-29 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj prignan« šiv stroje in kolesa Ceniki na tahlevanje sastoaj. Glinaste peči 147 52 10 štedilnike, banje in kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne tal cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarn« p«5i in glinastih izdelkov v Ljubljani. Keil=ov laJek: najboljši lak za tla iz mehkega lesa Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar t Kmečki posojilnici v Ljnblfani (nasproti Figetea:: v lastni kili:: Dunajska cest s.) Kmečka posojilnica ▼ Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vlage sc obmttjcjo 10 *Vlo. HV kmečki posojilnici je naloženo že nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad Čez 400.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—16 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižioe drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Keil ova bela prevlaka (glazurn) za um valne mize 90 v. Keil-ova pasta za Čevlje po 30 v. 189 6-2 ima vedno v zalogi tvrdka Keil ov lak za zLtenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barv. h. Crncmelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajne. Kunmk: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy. Fran Dolenz v Kranja. Ljublana: Leskovic & Meden. Novo me to: I. Pisek. Postojni: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. Škofja Loka: M. Žigon Zagoije: Rih E. Mihelčič Zliti jfcHttJi: Berlin, piriz, V« itd. /? Najboljše kosmetično ZObOčistilno sredstvo JzdtlovatfV 0. Seydt Ljubljana, Spitol.-Strftar. u/. Line 1909: «Bisa.*:«. *^QjLg^"^,J^^ŠJi^KŽS2SSi^ R.Wolf Mrr FUlalka Danay n,majm»Am Heumar Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani iotyraobili na vroči par z 10 do 800 konjskih sil Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za ose industrijske In gospodarske obrate. 249 26 -23 Skupna izdelava nad «50.000 PS * MoliVoH ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-Ii-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Teäin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnfh mil proti solačnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d. 06 40-29 Matija Ažman . Kram » nasproti klobučarja Ovčjaka naznanja slavnenu občinstvu, da |e prevasei obrt JVIihaela Pantarja v Kranju mar za izdelovanje mrtvaškiii krst ker Je bila niža onega prodana. 92 22 Krste se dobe vsakovrstne in pe najnižjih cenah. Mestna hranilnica v Rado vljici Je prvi najvarnejši tnlnajvetyl zavod za nalaganj® ienarja V poleOlfeKadoVljica tu GorujsMn Mestna^ hranilnica v Radovljici obrestujefvse hranilne vloge po|4Vs od sto. Vse narasle'Min nedvignjene obresti pripisuje dvakrat naj leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 t od sto čistih obresti in poleg tega se dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obresto vanje jamči v smislu ode. k r. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K* :: Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije ln drugi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri te] neštet hranilnici. — Kdor zeli iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico t Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po poŠti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obresto vanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti Vračilu na 14, 16Vi, 19Vs, 25 ah' 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje t 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela lznebi, dasl plača v celi dobi že za 97 v man]. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod t polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 166 -% Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici« HtttcčHi žulji za farovSfo trcbnbc! Tako mestno, kakor kmetsko prebivalstvo stoka pod težo vsakovrstnih bremen, da ne more več dihati. Država, dežela, občina, cerkev in druge javne naprave zahtevajo od ljudstva vedno večje davke in doklade, ki jih ljudstvo že sedaj ne zmaguje. Tem zlom se je pridružila v zadnjih letih Se draginja. Pomislimo, kako se je podražil živež, obleka, stanovanje, kako so se povekšale plače poslov in delavcev! Potem se ne smemo še čuditi, da se ljudstvo pogreza boljinbolj v dolgove, da tako pogostoma prihajajo posestva na boben in da ljudstvo trumoma zapušča svoje domove in se seli v mesta ali v Ameriko, da si po svetu išče kruha in zaslužka, ki mu ga domovina ne more dati. A odiranja pri nas še ne bo konec! Še vedno se nahajajo razne pijavke, ki niso dovolj site ljudske krvi, ki hočejo izprešati od ljudi zadnji življenski sok! In te pijavke zahtevajo od meščana in kmeta, od uradnika, obrtnika in delavca, da naj le plačuje še več kakor doslej, potem naj on ali pa njegova družina tudi strada ali pogine če hoče! Vendar, če je žrtev že dovolj, se mora tudi najbolj ponižno ljudstvo upreti 1 Ako hočete od nas, da venomer in samo plačujemo, pustite nas saj živeti. Tako in slično so davkoplačevalci škofjeloške župnije premišljevali in se med seboj pogovarjali v pondeljek, 22. avgusta 1910 zjutraj ob 8. uri, ko so se zbirali pred mestno hišo, v kateri se je pred c kr. okrajnim glavarjem z Kranja imela vršiti konkurenčna obravnava za-stran ureditve plače župnemu orga-ništvu in cerkovniku. Vsi meščani in kmetje so za to, da naj bo župni organist in cerkovnik za svoje delo pošteno plačan. Mestni župnik, ki nastavlja in odstavlja organista in cerkovnika, ki mu odkazuje delo v cerkvi in izven cerkve, ki ga rabi za razne agitacije pri volitvah in shodih i. t d., naj seveda tudi skrbi, da bo za vse to plačan, ali da bi župnik jemal denar iz žepov davkoplačevalcev, zato ni ogromna večina loških župljanovl Doslej je župnik tudi plačeval organiste in cerkovnike iz cerkvenih denarjev, ali odslej pravi, da ne bo, ker hoče še to breme zvaliti na nas davkoplačevalce za to, da obvaruje stroškov našo župno cerkev, ki po župnikovi trditvi nima več premoženja kakor — 58 kroni Mi se le čudimo, kako je mogel župnik za same načrte za povečanje te župne cerkve p o-trošiti čez 8000 kron, a je res, da ima premoženja samo 58 kron in mi se še čudimo, kako se še upa sploh lotiti tega dela, ki bo stalo bogve koliko tisočakov, če je res, da je cerkev tako beraška. Toliko kunštni še nismo, da bi razumeli take račune. In obrnil se je župnik v zadevi organistove in cerkovnikove plače na škofijski ordinarjat, ki je zahteval od c. kr. okr. glavarstva v Kranju, da je razpisalo konkurenčno obravnavo. C. kr. okrajno glavarstvo je podalo vsem trem interesiranim občinam: Škofja Loka, Stara Loka in Zrainec razglase, v katerih smo čudom čitali, kako župnik trdi, da dobivata organist in cerkovnik skupaj samo 220 kron letne plače. Župnikova zahtevaseglasi, d« naj davkoplačevalci k tej plači pri- spevajo na leto še 1000 kron, tako da bo cela letna plača znašala 1220 kron. Kdor je čital ta razglas, ali pa slišal o njem je moral debelo pogledati. Kajti nihče ni bil tako zabit, da bi bil to verjel. Seveda se je župnik izvijal in izgovarjal, da je onih 1000 kron plačeval iz cerkvene blagajne, odslej pa da ne more več plačevati, ker je v cerkveni blagajni razen onih beraških 58 kron — vedno suša! Zanimivo je bilo gledati mrzke in resne obraze možakov in žena, ki so napolnili zadnji kotiček mestne dvorane, v kateri se je začela živahna debata. Tudi zunaj na hodniku so se zbirale vedno večje gruče ljudi, da bi protestirali zoper župnikovo zahtevo. Milo je razlagal mestni župnik, v kakih stiskah se nahaja cerkev, sam c. kr. okrajni glavar je prigovarjal navzoče, naj se zadovolje z župnikovo zahtevo, češ, da je v postavi tako zapisano, in da se tega plačila ne moremo ubraniti. Ogorčeno so odgovarjali meščani in kmetje, da naj župnik plačuje svojega organista in cerkovnika iz onih sredstev, kakor jih je sedaj dobival, da novih bremen ne morejo več prevzemati, ker so še ti preveliki. Pikre besede so letele na posvečeno župnikovo osebo. Ako še nikoli ni vedel, se je vsaj pri tej konkurenčni obravnavi lahko prepričal do dobrega, kako priljubljen je župnik pri našem ljudstvu, še nunskega spirituala je Župnik seboj privlekel zato, da je tudi on slišal, kako ga Gorjanci oštevajo. Pristaši klerikalne stranke so ga pa tudi res oštevali in ozmerjali, klicali mu, naj se pobere proč iz fare, on in kaplan, ker so ju že siti. Župnik pa se je izkušal zagovarjati in opravičevati, kar pa je imelo nasprotni učinek. Le še bolj so ga meščani in Gorjanci napadali in stiskali proti njemu pesti. Slišali so se izmed mnogih klici, kakor: vampež, kurji britof Ltd. Sam c. kr. okrajni glavar se je lahko prepričal, kako spoštujejo našega župnika lastni farani, pristaši napredne in klerikalne stranke. C. kr. okrajni glavar je izkušal pomirjevati navzoče loške farane, a vse ni nič izdalo, kajti o kaki novi dokladi ni hotel nihče ničesar slišati. Župnik je trdil, da dobiva organist od vsakega pogreba po 1 krono, kmetje so pa vpili, zakaj pa mu ne daste več, saj so pogrebi zdaj dražji, kakor v prejšnjih letih in če je c. kr. okrajni glavar priznal, da včasih dobiva po kako svečo v dar, so mu kmetje zabrusili v obraz: Ne po eno svečo, ampak na cente sveč dobi župnik. Niti na eno besedo niso Gorjanci molčali mestnemu župniku. Kar vsak sproti so pobijali in župnik je bil tako razburjen, da je komaj še s tresočim glasom odgovarjal na napade, kar pa mu ni nič pomagalo, ker so ga razi učeni kmetje še bolj prijemali Ko je g. mestni župan vprašal, če želi še kdo besede ali kakega pojasnila, se je takoj oglasil davkoplačevalec g. Žigon ter je v imenu vseh izvajal približno sledeče: ,Ker se tu gre za ob remen jen je nas davkoplačevalcev, imamo tudi pravico zahtevati, da se vpelje pri cerkvenih računih kontrola. Ljudstvo samo naj voli na vsaka tri leta cerkvene ključarje, ne pa kakor se zdaj dela, da jib župnik izbira po svoji volji in dosti- krat imenuje celo take, ki se še podpisati ne znajo, kamoli da bi ti bili zmožni računanja ali pa pregledovanja kakih računov. Do takih ključarjev ljudstvo ne more imeti nobenega zaupanja. Saj so vse javne uprave podvržene kontroli in zakaj bi se ravno cerkveni računi ne pretresavali in pregledavali po izvoljencih ljudstva in jih ne postavljalo na upogled kakor n. pr. občinske račune? Ako se pošteno dela, se ni treba bati nobene javne kontrole I Gospoda župnika prosim, naj nam pojasni to zadevo!" Ničesar ni vedel na to odgovoriti mestni župnik. Na vse navzoče davkoplačevalce je govor gosp. Žigona napravil najboljši utis, vsi so mu pritrjevali. Župnik je prosil c. kr. okr. glavarja, naj odgovori in c kr. okrajni glavar je župniku rade volje ustregel. Pravil je, da dosedaj v tem oziru ni nič urejenega postavnim potom. Davkoplačevalci naj se obrnejo do svoji h poslancev, ki naj izposlujejo tak zakon. Glede cerkvenega premoženja pa pravi c kr. okrajni glavar, da znaša komaj 58 K, ki se itak ne sme uporabiti. Ali ste slišali to, kmet je-volile i? Na pritisk župnika ste volili take poslance, ki so vam jih župniki usiljevali in sedaj jih vprašajte te vaše poslance, ali vam bodo izposlovali take postave, ki bi bile v prid vašim interesom. Dvomimo. Drugič storite zopet tako, in volite take poslance in občinske odbornike, ki bodo všeč župnikom in kaplanom in od teh se smete že zanesti, da bodo skrbeli zato, da se Vam bodo nalagali vedno večji davki in doklade za cerkve in duhovniki pa bodo skrbeli, da od vaših žuljev bogate. Saj ni dolgo tega, odkar so ti raši poslanci izposlovali postavo, da so se plače duhovnikom povečale, kaj so pa storili za vas, vsi veste I Nič, ampak večje davke in doklade imate in slabe ceste. Davkoplačevalec g. Žigon je na odgovor c. kr. okrajnega glavarja pripomnil, da se tu ne gre za cerkveno imovino ali kapitale, pač pa za vse cerkvene dohodke, ki so gotovo tako veliki, da se iz njih brezdvomno lahko plačujejo organist in cerkovnik. Ako se nam ne dovoli kontrola v cerkvenih računih, potem naj se nas davkoplačevalce ne nadleguje, da bi mi plačevali cerkvene nastavi jence. Cerkev naj jih plačuje sama, kakor moramo tudi mi davkoplačevalci sami plačevati svoje posle. C. kr. okrajni glavar je ponovno zatrjeval, da se davkoplačevalci nikakor ne bodo mogli izogniti temu plačilu, in je izjavil, da bo izdal na vsa tri županstva: Škof jo Loko, Staro Loko in Zrainec razsodbo, po kateri bo mestni župnik prisiljen polagati vsaj do meseca oktobra vsakega leta natančen račun o vseh prejemkih organista in cerkovnika. Ta račun bo glavarstvo odposlalo vsem trem županstvom, da ga pregledajo in v slučaju potrebe tudi organista in cerkovnika osebno zaslišijo o resničnosti računa. Proti tej razsodbi bodo imela županstva pravico vložiti rekurz na upravno oblast Tega pa nam ni povedal, v čigavo malho bo šlo potem onih 1000 kron, ki jih zdaj cerkev plačuje za organista in cerkovnika. Ali bo potem tudi imela cerkev samo 58 kron premoženja, kakor danes? Navzoč Župani »o te za tedaj zadovoljili z glavarjevo odločitvijo, vendar ljudstvo je slejkoprej klicalo, da ne bo plačevalo ničesar in je še bolj razburjeno zapustilo dvorano. Najzvestejše svoje pristaše je vide župnik proti sebi. To ga je neizrečeno peklo. Noben kmet ni župnika pozdravil na cesti. Ko so se kmetje razšli, so vpili kot besni, da naj se Župnik le še prikaže, kadar bodo kake volitve, mu bodo že oni navili uro. Nobenega klerikalca ne maramo več, smo jih že zdaj spoznali, kako skrbe za nas. Nič prostovoljnih darov, nobenega velikega pogreba več, nobene sveče ne bo dobil župnik, tako so kričali Gorjanci. Vprašali so se, kje so mestni klerikalci Tomažev Pepe, Thaler, Migut, Lah in drugi, zakaj ti niso prišli, da bi bili povzdignili svoj glas v prid mestnih in kmetskih davkoplačevalcev. A ti možje so se poskrili doma, ker se ne marajo zameriti župniku. Še celo nekateri cerkveni ključarji so se odločno postavili na stališče davkoplačevalcev. Ljudem se je čudno zdelo, zakaj je tudi c. kr. okrajni glavar zagovarjal župnikovo zahtevo. Čudili so se, kako je to, da je bilo v razglasu zapisano, da se oni, ki ne pridejo h konkurenčni obravnavi, bodo smatrali, kakor da pritrdijo župnikov! zahtevi. Na konkurenčni obravnavi pa se niso nič šteli glasovi in se torej ni moglo vedeti, kdo je navzoč in kdo ne. Sicer celo postopanje c. kr. okrajnega glavarstva je bilo vsem nerazumljivo. V razglasu c. kr. okrajnega glavarstva št 16.927, je zapisano, da se bo vršila konkurenčna obravnava, sam c. kr. okrajni glavar pa je na dan obravnave naglašal, da to ni prava konkurenčna obravnava, ampak da je namen razgovora le ta, da se sliši mnenje ljudstva, ki bo podlaga za nadaljni ukrep okrajnega glavarstva. Ureditev plače organista in cerkovnika da je utemeljena v zakonu in se temu ne more nihče upreti. Če je to res, zakaj se potem razpisuje konkurenčna obravnava, ki ni nobena konkurenčna obravnava in zakaj se zaslišuje ljudstvo, če se ne more ubraniti tega, kar zahteva župnik. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da nismo mogli najti v državnem zakoniku iz 1. 1863 zakona z dne 20. julija 1863 št. 12, na katerega se sklicuje glavarstvo v svojem razglasu. Razburjenje, ki ga je provzročila ta konkurenčna obravnava, se ne bo tako hitro poleglo Zlasti ker se pričakuje še drugI, hujši napad na žepe davkoplačevalcev. Meščani in kmetje naj se le pripravijo, kajti vprašanje zastran povečanja mestne župne cerkve še ni rešeno in v kratkem bo morda padla odločitev v tem zmislu, da se bo morala cerkev povečati. Če je ta konkurenčna obravnava provzročila tako razburjenje, prihodnja bo pa, ker se bo šlo za mnogo večje izdatke, lahko provzročila — vihar 1 - Založila uprava ..Gorenjca" v Kranju — Tiskal Iv, Pr. Lampret v Kranju. INGER šivalni stroji za vse le mogoCe II-:: nalne namene, z Dobe se v vseh naših prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. «5"-M Podružnice povsod. Podružnice povsod. Kranf It. 53, nasproti c lir. pošte. Zagrebški^ ^* oooooooooooooooooooooo kot lovamli&o znamKe pnporocujemo fT/ji/h/ ' kot priznano I tli i I/L pridatek / za kavo I s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši ' 172 8 Franoa Šnšteršlča na Primskovem pri »Železnem mostu". Tónnies v Ljubljani 52-15 133 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vso ■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londo: a in v Pariza s prvini darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem In veliko zlato kolajno pi.poroča cenjenimi občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, taristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega s akna. — Naročila 89 Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in moto tar ss sprejemajo popravila. Specijtiist v Izdelovanju frakov li saionskifc soteij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno, po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52— 24 Hajvelja trgovina na Barajston. Rudolf Rus urar v Kranju Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnine. Ceniki poštnine presti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema. :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leta 1885. Konc. zobarski atelje ni ve( tlsst od sedaj nadalje samo v Stritar**' ilica 7. 44 52—84 Konc. zobotehnični atel.j O. «©>rcil fittbtjani uuuDuuuuDu ■ ■ SI Električna gonilna sila.. ■ ■ Totfarna oljnatih bar?, liti in firneža Brata fterl2 črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja f IstfsilaMtt Miklošičeve ulice 0, iJIIOljsfliS nasproti hot.,Union' Ustanovljeno 1842. ,62—51 Telefon 164. DDDDÜODDDD Vina Štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-8 8 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova oesta 20 f| Catlff M^rt^ota oesta 20 Postajališče električne cestne 07^0) WB>C&a»8gtj železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—6 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. iiradnikov Bogati zaloga pohištva vsake vrste r vseh cenah. Ogledala, sliko r rata velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljailtota: Gostilniški stoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički po vsaki asa/. Hcdrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-ianske trave ali žime, prve vrsti vedno v zalogi. Zt spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobi, salone, pred-sobe, oels garniture. za sodo ¡ pentlja, nočna ornarlo, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo. špeelJiMttt v nevestinih bili*. Vsilil prostori, pritlično In v I, nadstropju, čudovito pooenl zi hotele, vile In zi letovišča 62 gld. «4 ^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri »lojzijn VoduiU« kamenarskem mojstru » ulica = t 11 ) h )• i; r m H i ri in-fl! r\\{)Y)h :i 1 i: ht-v. IHii i ;i j K ijf ii-T t ! t ! € h ;i ):)! i: )i( ■( j( - •i ■ ~ ^ipnm<& • I §7 : Edini : zobo tehniški .\ atelje Olf voiniii dr.Eduard I\ialljll Globočnih u Isti hfši, kjer Je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52-61 Čitajto In priporočajte 1 ff Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo. Uhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta In sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN... Cena 23O vinarjev. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv Pr. tast K«npf, Beljak (Villach). Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. 56 10—10 J OS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA Slomftkova ulloo sat. Stiviiio-osebo li koistrokcljsko kllocaviiCarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 52-24 valjični zastori (Rollbalken). POSOJILNICA V RADOVLJICI reglstrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Baaorvna aaklada ianaia: i brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1909: il Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. nre pop. lzvzemšl nedelje in praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 181 52-4 Izdaja konaorci) «Gorrajca». Odgovorni urednik Miroslav Ambrotie, Lastnina ia usek Iv« Pr. Lampreta v Kranju.