Gospodarstvo. KUGA N0SEMA CEBEL. V eni zadnjih številk našega lista smo objavili pouk o znamenjih in bistvo nalezljivih bolezni čebelne zalege. Danes pa naj opisemo bolezen nosema, ki je po mnenju najznamenitejših čebelarskih strokovnjakov razširjena po vsej Evropi. — Umiranje čebelnih družin v velikih nmožinah spomladi povzroča zajedavec (Nosema, apis), ki živi v srednjem delu čebele in tvori trose slične bakterijam. Ti trosi se izločajo z odpadki in pridejo oavadno s pitno vodo čebel zopet v čebelno črevo, ikjer se nastanijo, razvijejo in povzrocijo smrt čebel. Opazi se jih kot podolgovato-okrogla, precej svetla telesca v precejšnji množini na ta nacin, da se izmeoka srednje črevo, ali raztopijo lise odpadkov, ter spravi vsebina brez vsakoršnega barvila pod drobnogled ob 400kratnem pove&inju. Bistveno znamenje bofezni obstoji v odmiranju Čebelvd.eJ.avk v panju ali izven njega kljub temu, da imajo do^olj hrane in matico. Koža čebelnega črevesa, ki je pri zdravih čebelah rjavo-rdeda, postane veokrat bela kakor mleko, je navadno močno razširjena in redno krhka. — Umiranje, ki je odvisno od večje ali manjše zalruženosti družine, od letnih časov dn drugih okoliščin, utegne imeti hitrejši ali počasnejši potetk. Najhujše nastopi kuga v prvih pomladanskih mesecih, ako je zajedavec napadel skoraj vse delavke, ki so šc precej vezane na dom. Dokler čebele ne morejo trajno izletavati, se odlocijo bolne od zimskega klopčiča, padejo s satovja na tla panja in lezejo vznemirjene in iboječe s perutnicami trepetaje ter z bolj ali manj napihnjenim zadnjim delom telesa proti žrelu na prosto. Nesposobne za letanje popadajo na tla, da tam pomrjejo v daljšem ali krajsem gasu. Ob vremenu, ki je ugodno za izlet, se utegne dogoditi, da zapustijo v teku malo dni vse bolne čebele panj, pomfjejo izven njega in ostane večkrat matica med dvema satoma na pol otrpela v pergišču čebel. Zalega je povsem zapuščena in odmre kmalu. Ker je pogostokrat satje onesnaženo z madeži odpad!kov, podaja tudi staro umazano satovje vir trajne nevarmosti za zdrave čebele. Zatiranje kuge noseme je ibistveno težavneje kot ono 'bolezni zalege, ker se nahaja kuživo ne le na satovju, mar vee je raztreseno tudi po okvirjih in stenah panja ter izven čebelnjaka in tiči v preživelih čebelah. Pred vsem je treba vsa napajališča, kamor čebele navadno zahajajo, po možnosti odstraniti, ker tvorijo navadno kužišče, in napraviti na drugem kraju nova napajališča, pri čemur je paziti na to, da se uporablja kolikor mogoče tefeoča ali ikapljajoča voda za napajanje in zabrani, iia čebele napajališče onesnažijo z odpadki. Priporočajo se torej z mnogih strani sesališča, ki so narejeiia tako, da sesajo čebele vodo s spodnje strani poveznj&he posode, ki je napolnjena z vodo, pa pokrita s komaj prepuščajočo tvarino, n. pr. 8 tkanino. Napajalisča, opremljena s slamo, z mafcom ali zamašiki, je opustiti in mlake v bližini čebelnjakov po možnosti osušiti. ¦ , :-KW.-\-*'¦,¦>,*-¦¦«'"¦¦ Posode, nastavljene za napajanje, naj se vsak dan temeljito osnažijo. Združenje vsled noseme boLnih družin z zdravimi bi imelo kot posledico okuženje slednjih.