Politiški oddelek.
Volilci, pozor!
Razbil se je kompromis, ki se je sklepal mej slovenskimi strankami zastran državnozborskih volitev in imeli bodemo zatorej hud boj. Narodna stranka ni želela boja in je pri dotičnih pogajanjih kazala največjo prijenljivost, varovala je samo svojo dosedanjo posest. Kompromis se je razdrl samo za to, ker nasprotniki niso hoteli sprave.
Volilno gibanje je sedaj v najboljšem tiru, nasprotne stranke že jako pridno delujejo. Socijalisti sklicujejo shod za shodom in agitujejo za svojo stvarv samo narodna stranka je dosedaj to vervenje nekako mirno gledala, zanašajoč se na nekdanjo disciplino svojih volilcev. Žal, da moramo reči, da jej zadnje deželnozborske volitve še niso bile zadosten nauk, kam se pride, če se pri volitvah mirno gleda. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je narodna stranka tedaj bila več mandatov zgubila po lastni malomarnost?, nego vsled velike agilnosti njenih nasprotnikov.
Sedaj so drugi časi, nego so bili nekdaj. Ne pomaga več samo izdajati oklicev, temveč je treba resno delati. Dandanes je zmaga samo mogoča, če vsakdo v stranki stori svoje dolžnosti. Treba je tiste gibčnosti in odločnosti, katere opazujemo povsod drugod, le pri nas je še pogrešamo. Če bodemo roke križem držali, pa narodna stranka zadene osodo Staročehov, ki so popolnoma zginili s pozorišča v žlic njihovim velikim zaslugam za narod češki. Take zasluge se pozabijo in ljudje le tistemu verjetno, ki razume agitacijo.
Volitve volilnih mož so se te dni začele. Od njih je vse odvisno v peti kuriji in pa v kmetskih občinah. Zato pa opozarjamo naše somišljenike na deželi, naj začno svojo  volilno   agitacijo   brez  odlašanja.   Ko  je   šlo   za
v
dr. Susteršiča je volilni  odbor katoliške  stranke  priporočal agitacijo od hiše do hiše in tej agitaciji  je pripi-
sovati, da je zmagal vzlic vsem naporom nasprotniške stranke. Pri narodni stranki so še mnogi, katerim se taka agitacija zdi nedostojna in divja in radi tožijo, da se s tem le ljudstvo vznemirja, a mi le toliko rečeno, da vsak čas svoje prinese. Dr. Lueger in tovariši na Dunaju bi nikdar ne bili izrinili liberalcev, da se niso po-služili vsakovrstnih sredstev. Pri nas se boje nekaterniki shod sklicati, ako je jednega nasprotna stranka razgnala, krščanski socijalisti na Dunaju se še za kaj tacega še zmenili niso. Koliko shodov so jim sprva liberalci raz-gnali, koliko škandalov je bilo, a niso se ustrašili in danes imajo v rokah vso oblast v mestni hiši. Kaj odločnost pomaga, vidi se v Ljubljani.
Kako malo zaslombe je imela socijalistična stranka v Ljubljani. Več shodov so jim krščansko-socijalni delavci razgnali, a dandanes se je pa toliko utrdila, da lahko brez skrbi zboruje in tudi že na kmete se upa. Ko bi pa bila se kar ustrašila, bi se danes nikdo zanjo ne brigal. Z jednako odločnostjo delovati bi morala narodna stranka.
Mi vemo, da bode nasprotna stranka se bahala z raznimi zaslugami pri volitvah, ki jih nima. Laskala se bode kmetom in delavcem. Kakšno je bilo njeno delovanje v tem oziru, bodemo navedli samo nekatere stvari, potem pa sami sodite. Koliko mara za delavce in za nižje stanove katoliška stranka, je pokazala najbolje pri volilni reformi. Taaffejeva volilna reforma je bila vse ugodnejša, nego je sedanja. Naša katoliška stranka se je tedaj bila zavezala z nemškimi liberalci, da je to volilno reformo preprečila. Združila se je torej z nasprotniki naše vere in narodnosti. Koliko zabavlja proti liberalizmu, a kadar je pa šlo za to, da se volilna reforma razširi, je pa zveza z liberalci ji bila jako po volji. Če se je pozneje dala volilna pravica tudi delavcem, se je le za to, ker so višji faktorji to želeli. Če so delavci dobili volilno pravico, niso jo dobili vsled potegovanja katoliške ali konservativne stranke, temveč samo zato, ker je preprečiti ni mogla. Narodna stranka je tedaj bila se na Dunaju odločila od konservativcev, ker ni hotela prevze-
mati odgovornosti za tako delovanje. To naj si dobro premislijo vsi novi volilci pete kurije in pokažejo vrata tistim, ki jim še volilne pravice privoščili niso. Ne sodite katoliške stranke po besedah, temveč po delih.
Z volilno reformo so pa preprečili še druge važne stvari. Poljedelski minister grof Falkenhayn je bil državnemu zboru predložil zakon o osnovi kmetskih zadrug in rentnih domovih. Posebno poslednji zakon je bil velike važnosti, ker bi bil omogočil, da bi se bilo posestvo, ki se sedaj proda na dražbi, ohranilo družini. Proti temu zakonu bili so posebno židovski liberalci. Minister Stein-bach je pa bil predložil načrt novega davčnega zakona, ki bi bil bogatine vse drugače prijel, kakor jih bode davčni zakon, ki se je pozneje sklenil, in kmetom olajšal breme, f S tem, da je [katoliška stranka pomagala vreči grofa Taaffeja, je onemogočila te zakone in preprečila znatno razbremenenje srednjih stanov. To dobro premislite kmetje in obrtniki, predno pojdete na volišče, narodnjaki na deželi, pojasnite to ljudem, da bodo vedeli potem, kako se ravnati pri volitvi, kje so njih prijatelji, in kje so njih sovražniki.
62