občinski porocevo
ec
114*». lahni* m uradnik Franc
Marija fukl In Joža Skok Malhi ■ralu, Id.: 711 _ Izhak v nakladi 11.000 Uvodov In >• tska Dalavaka unlvarta Domiala. RokoprM ipra)ama odaovornl uradnik. LkikHanaka M. Domiala. na-a Domini«. Kolodvoraka »TRokonlaov na vracanao.
tal. lllOll. odaovornl uradnik Ravnikar. I al.: Tli -0(1. GlaiUo
a oajaaa aprai*ma DaUvaka uaruaraa Domini«. Kolodvoraka t. ftokopiaov na « fotoarartti pa la izumoma GlaaUo Ja na podla«! akhpa kavana 4311 /71 r dna 1*74 Sakratarlala aa Informacija Izvrtana* rvala SR Slovanu« onroaiano plačila lama||naaa davka od prometa proizvodov. .
Glasilo ja bilo dna 26. 7. 1970 odlikovano i Priznenjam Skuptči-na občina Domiala za utpaino informiranja, dna 24.4. 1974 pa t irabrnim Priznanjam Osvobodilna fronta slovanskags naroda za utpaino informiranja dal ovnih ljudi in občanov občina Domisli.
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE    Domžale,-20. april 1981,LaJtoXX
St.5
40 LET OSVOBODILNE FRONTE
40 LET VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
MOGOČNA POT MAJHNEGA ARODA PO ŠTEVILU, VELIKEGA ODLOČNOSTI IN DEJANJIH
Odločitev je padla v Vidmarjevi hiši na Večni poti v. Ljubljani. Vse svobodoljubno ljudstvo se je po svojih^ predstavnikih zedini/o, da se ustanovi Protiimperia-listična fronta slovenskega naroda, ki je kasneje postala Osvobodilna fronta.
Zaživele so ideje svobode, enotnosti, revolucionarnih sprememb, pa tudi ljubezen do domovine, odločna pripravljenost za odločilen boj za nacionalne in sooWne pravice. a
Štiri leta jeOF pod vodstvom KPS in Tita povezovala vse slovensko ljudstvo v neenakem boju s sovražnikom, bodri/a in krepi/a vrste borcev na položajih in v slehernem mestu in vasi vlivala pogum pregnanim in zaprtim. Mobilizacijska sila OF je zagotavljala, da je fronta bila strnjena in vse močnejša. Zato je OF s polno pravico po izbojevani zmagi v letu 1945 dopolnila svoje temeljne točke, sprejete na vrhovnem plenumu v letu 1941:
— da je OF kot tvorec svobode in e irna mora/no pravico predstav/jati si njegovo ljudstvo;
— da OF varuje pridobljeno enotn vsakomur kot največjo pridobitev* vojne slovenskega naroda in iu9oSPrV^^W^^^^ največjo pridobitev demokratičnegaslovefiskegai^^mg.
Kako čudovita in trajna resnica, stična zveza de/ovnih ljudi. Le f, napredno ljudstvo, ki mu je pri zem, ne glede na vero, barvo ali st
SZDL povezuje v enotno fri za varovanje in razvoj po I i ti č samoupravljanja. To je dane^,
stabilnost, to je reševanje vsakodnevnih vprašan) življenja delovnih ljudi, ki najde svojo potrditev v samoupravnih Planih.
F
vstat zma,
7*/1~
To je odločanje ljudi samih o njihovi perspektivi in razvoju, to so bile davne težnje razvijajočega se delavskega gibanja, ki je bilo podlaga za široko ljudsko frontno dejavnost.
Ponosni pričenjamo obeleževanje 40.obletnice vstaje slovenskega naroda. Žal brez Tita, pa vendar z njim v vseh naših hotenjih, z dragoceno dediščino njegovih genialnih iniciativ in vzpodbud. Titova Jugoslavija nadaljuje pot samoupravnega socializma in je kot celota odgovorna za nenehno uresničevanje programa OF, čebinskih sklepov in utrjevanje aktivne politike neuvrščenosti. Dosledna ljudska demokracija, programirana ob taji slovenskega naroda, uresničevana po izbojevani agi, je prerasla v samoupravno demokratično gibanje, tem nam v današnjem času pomaga dragocena O V A ideja o nadaljnjem poglabljanju samoupravnih "benoekonomskih in političnih odnosov o kolektiv-delu in odgovornosti.
'm delavcem in delovnim ljudem ter občanom čestitke k prazniku OF in 1. maju.
JI ŠTEVILKI BERITE:
uresničujemo temeljne točke OF slednosti pri uresničevanju sklepov in najsrečnejši
delu izvršnega sveta in občinskih organov em vestniku Odloke o davkih in javnih razgrnitvah
Pred nami so temeljne točke OF, dopolnjene v letu 1945. Četudi je od tedaj minilo že 35 let, vsebina teh točk ni v ničemer izgubila na globini svojega revolucionarnega poslanstva in dragocenega, zavezujočega izročila. Iz objavljenih točk vidimo, da tem takrat daljnosežnim vizijam prihodnosti danes vnovič z vso voljo, hotenji in obvezo sledimo.
Jugoslovanska armada, ustvarjena v narodno osvobodilni borbi, je kot oborožena pest svobodoljubnih jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita maja in junija 1945 osvobodila vse slovensko ozemlje ter tako izpolnila osnovno med „Temljnimi točkami Osvobodilne fronte", postavljeno na njenem Ustavnem sestanku 27. aprila 1941.
Osvobodilna fronta, ki je navzlic : razkosanosti slovenskega ozemlja združila Slovence v krvavem, štiriletnem boju za zmago svobodoljubnih narodov proti okupatorju in fašizmu, proti njenim domačim hlapcem, naglasa zato znova in z neuničljivo moralno pravico življenjsko zahtevo slovenskega naroda:
Združitev vseh Slovencev v federativni Sloveniji demokratične in federativne Jugoslavije.
* * »
Zgodovinska zmaga nove. demokratične in federativne Jugoslavije, ki temelji na ljudski demokraciji, zrasli iz narodno osvobodilne borbe ljudskih množic naših narodov, je uresničila program OF, postavljen in sprejet leta 1941 in 1942, odnosno je utrla učinkovito pot njegovi doslednji izvedbi.
Novo Jugoslavijo je izvojevaio pod Titovim vodstvom jugoslovansko narodno osvobodilno in ljudsko demokratično gibanje, katerega neločljiv, bistven sestavni del je bila in je Osvobodilna fronta Slovenije.
Nova Jugoslavija ne izpolnjuje torej samo življenjskih narodnih in demokratičnih teženj našega naroda in naših ljudskih množic -teženj, ki so narekovale Osvobodilni fronti Temeljne točke iz leta 1941 in 1942 - temveč predvsem je in ostaja njihova živa, utelešena ostvaritev.
Potemtakem:
Državna korist nove Jugoslavije, vsestransko utrjevanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih obrambnih sposobnosti je najvišja zapoved za slehernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana.
Ljudska demokracija nove Jugoslavije je živo nasprotje protidemo-kratičnega, hegemonističnega, protiljudskega ustroja stare Jugoslavije. Ustroj stare Jugoslavije je neogibno dovedel do zloma in propada države, ljudska demokracija nove Jugoslavije je v epskem, junaškem, zgodovisnko tvornem poletu povedla jugoslovanske narode in njihovo skupno državo v zmago in vstajenje.
Zato izpoveduje Osvobodilna fronta:
Ljudska demokracija je bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države in obratno: prospeh nove, Titove Jugoslavije je bistveni pogoj za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, enakopravnost, bratsko enotnost jugoslovanskih narodov. Varovanje, utrjevanje in nadaljnji razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe sodijo med osnovne naloge Osvobodilne fronte.
Zato nikoli več in v nobeni obliki - starega stanja izpred aprila 1941!
V bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki ju je v boju za življenje in smrt s krvjo in z življenji naših najboljših sinov in hčera posvetila jugoslovanska narodno osvobodilna borba, zre Osvobodilna fronta:
z normalnega vidika najplemeni-tejšo in zato najvišjo pridobitev narodno osvobodilnega boja;
izraz usodne in naravne povezanosti jugoslovanskih narodov;
osnovno jamstvo za svobodo in neodvisnost Jugoslavije kot celote, kakor za svobodo in enakopravnost slehernega naroda posebej;
pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj naše ljudske demokracije, ki po svoji vsebini, po svojem bistvu mora narode zbliževati in družiti.
Zato naglasa Osvobodilna fronta:
Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enotnosti jugosic-vanskih narodov - ena najplemeni-tejših,  najvišjih  pridobitev naše
narodno osvobodilne borbe - je obvezna zapoved za slehernega državljana.
Izkušnja narodno osvobodilne borbe proti nemškemu in italijanskemu fašističnemu imperializmu neizpodbitno dokazuje, da korist narodne svobode, narodne in državne suverenosti in resnične demokracije kategorično terja, naj izkoreninimo iz lastnih narodnih vrst vse tiste vplive in postojanke tujega imperializma, ki povzročajo narodno izdajstvo in ogrožajo demokracijo.
Osvobodilna fronta se nepopustljivo bori proti slehernemu notranjemu vpli\u in pojavu med našim narodom iz katerega lahko v korist in v službi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo.
» » »
Domovinska ljubezen, ki jo goji Osvobodilna fronta, temelji na globoko demokratičnih osnovah. Zato nima naš patriotizem, ki je razvil v ljudskih množicah neskončno mržnjo do imperialističnih osvajalcev in nesluteno požrtvovalnost za domovino, prav ničesar skupnega z nacionalnim šovizniz-mom, h kateremu podpihujeta protiljudska, protidemokratična reakcija in imperializem.
Osvobodilna fronta, pobornik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki, kajti kakor izvira šovinizem tudi iz zaostalosti, tako je sredstvo najtemnejše reakcije in imperializma.
Šovinizem prinaša konec konca najhujšo škodo lastnemu narodu. Patriotizem novega kova ne zadržuje demokratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov, njegove demokratične osnove jih družijo in zbližujejo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demokratične in človečanske ideale.
Smisel in vsebina ljudske demokracije sta v tem. da oblast je in ostane v rokah ljudstva. Ljudska demokracija mora nuditi ljudstvu sredstva in jamstvo, da lahko ubrani sebe, demokracijo, narod in državo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, pred domačo in inozemsko reakcijo. Demokratične pravice morajo krepiti ljudstvo, ne pa ljudskih in narodnih sovražnikov. Resnična svoboda ni svoboda protiljudske klike, da more zatirati velikansko večino naroda. Resnična svoboda je svoboda ljudske večine v narodu.
Dejanska demokracija mora hkrati množicam delovnega ljudstva odpirati pot za učinkovito borbo proti socialnemu izkoriščanju. Izvirna izkušnja Narodno osvobodilnih odborov, ki so zrasli iz narodno osvobodilne borbe kot pristni ljudsko demokratični organi, dokazuje, da Narodni odbori kot osnova demokratične ljudske oblasti, njene državne zgradbe in njene zakonitosti, najbolje ustrezajo gornjim načelom.
Zato:
Utrjevanje in razvoj narodnih odborov - od najnižjih do najvišjih - skladna zgradba in skladen ustroj naše države, njenega poslovanja in vse njene zakonitosti na njihovi osnovi, aktivizacija najširših ljudskih množic z ženami in mladino - v njihovem okviru in okrog njih - tak je program Osvobodilne fronte glede demokratične ljudske oblasti.
Več kot tisoč let je naš kmet ječal pod jarmom tuje gospode. Stoletja se je boril proti graščakom za „staro pravdo". Toda niti v veličastnem puntu Matije Gubca niti v poznejših bojih proti grofu in proti sodobnim veleposestnikom se mu ni posrečilo v celoti izvojevati pravico do zemlje, ki jo poji s svo-
(Nadaljevanje na 3. strani)
"»C
■ * ^ A V L_kJ A ( j A 81 i
(Nadaljevanje z 2. strani) jim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačanstva.
Osvobodilna fronta je kot demokratična zveza ljudskih množic poklicana uresničiti stoletne težnje našega kmeta po zemlji.
Zato geslo Osvobodilne fronte: Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Veeleposestnikom nobene odškodnine!
Z zavestjo, da je po eni plati treba pobuditi vse gospodarske sile naših narodov in jih usmerjati v obnovo in da se po drugi strani borba med domovinsko in ljudsko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigrava zlasti na gospodarskem poprišču, proglaša Osvobodilna fronta v gospodarskem pogledu naslednj načela:
Posvetimo vse gospodarske sile naših narodov obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor koristi ljudski skupnosti.
Zadružništvo naj postane v Pogojih ljudske demokracije pomemben činitelj za dvig ljudskega blagostanja, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost. Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, vodila množice delovnega ljudstva in socialnega izkoriščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe.
Spekulaciji na račun države in ljudske skupnosti brezobziren boj!
* * *
V stari Jugoslaviji je bilo delo predmet brezobzirnega izkoriščanja. V pogojih ljudske demokracije je postalo temelj naše ljudsko demokratične državne oblasti in postaja izvor našega ljudskega blagostanja.
Zato:
Delo, dviganje njegove produktivnosti, je osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državlja-nja. Zato je država dolžna nuditi delu vso socialno zaščito.
V preteklosti so reakcionarne sile zapirale ljudskim množicam vrata k prosveti in kulturi. Ravnale so tako, ker so se zavedale, da je nad nevednim in neprosvetljenim ljudstvom laže vladati kot nad izobraženim in prosvetljenim.
Zato si Osvobodilna fronta postavlja za svojo nalogo:
Ljudska demokratična oblast mora širokim ljudskim množicam omogočiti čim popolnejšo brezpla-
čno izobrazbo in zagotoviti neoviran kulturni razvoj slehernemu državljanu.
Danes, po zaključku štiriletne osvobodilne vojne, slovesno ugotavlja Osvobodilna fronta, da ne bi bilo vojaške zmage jugoslovanskih narodov in da ne bi bila ustvarjena demokratična in federativna država jugoslovanskih narodov, če ne bi bile ljudske množice teh narodov vodile svojega boja proti fašizmu in domačim izdajalcem združene v trdno enoto. Osvobodilna fronta slovesno ugotavlja, da ne bi bilo njenih veličastnih zmag, uresničenja njenega nacionalnega in
ljudsko demokratičnega programa, da ne bi bilo preporoda slovenskega naroda, če se ne bi bila razvila Osvobodilna fronta v popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva.
Zato:
Osvobodilna fronta varuje pridobljeno enotnost povsod in proti vsakomur kot največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov, kot največjo pridobitev demokratičnega ljudstva.
Osvobodilna fronta kot tvorec svobode in enotnosti ima edina moralno pravico, predstavljati slovenski narod in njegovo ljudstvo.
I
r
Programska volilna konferenca ZK:
EČ DOSLEDNOSTI I URESNIČEVANJU SKLEPOV
Člani občinske konference in delegati iz osnovnih organizacij ZK so na programsko volilni konferenci 30. marca ocenili dosedanje uresničevanje sprejetih sklepov in razpravljali o dejavnosti komunistov pred IX. kongresom ZKS in XII. kongresom ZKJ. Številni razpravljala, med katerimi je bila tudi izvršni sekretar CK ZKS Ivanka Vrhovčak, so opozorili na dosežene rezultate in kritično ocenili dejavnost na posameznih področjih. Konferenca je še za eno leto izvolila za predsednico tov. Marico Jerman, ki je dobila kot kandidat tudi vso podporo v osnovnih organizacijah ZK.
Iz obširne razprave in programskih usmeritev, ki pomenijo istočasno tudi neposredne naloge vseh komunistov v občini, povzemamo nekaj bistvenih:
- Kljub relativno dobrim ocenam glede delovanja delegatskega sistema, čakajo komuniste v naši občini še velike naloge pri utrjevanju tega Sistema, pri prizadevanjih za stalno usposabljanje in aktivno vključevanje v vse postopke, ki jih bosta vodili Socialistična zveza in Zveza sindikatov v predstojećih volitvah v letu 1982.
- Stabilizacija na vseh področjih pomeni eno izmed prvenstvenih nalog dela komunistov, saj gre za konkretno razreševanje vsakodnevnih vprašanj proizvodnje, pridobivanja dohodka, sistema nagrajevanja, kakor tudi razreševanja samoupravne organiziranosti.
- Posebno pozornost bodo morali komunisti posvetiti razreševanju številnih vprašanj na področju kmetijstva, kjer je potrebno realizirati že sprejete sklepe v delegatski skupščini, kakor tudi vseh problemskih konferenc glede nadaljnjega razvoja na tem podro-
čju: združevanje vseh obstoječih organizacij in kmetijske kooperacije, izvajanje melioracij in načrtno usposabljanje za uporabo kmetijske mehanizacije. Veliko večjo pozornost bo potrebno posvetiti dosežkom znanosti na tem področju.
- Stabilizacija mora biti prisotna na vseh področjih, kar pomeni tudi nova prizadevanja na področju skupne in splošne porabe. Velike naloge, v katere se bodo morali aktivno vključiti komunisti, je preobrazba samoupravnih interesnih skupnosti, združevanje nekaterih administrativnih in tehničnih opravil na področju osnovnega šolstva in uvajanje srednjega usmerjenega izobraževanja.
— Posebne naloge morajo sprovesti komunisti na področju kadrovske problematike, kjer je potrebno urediti odprta vprašanja štipendiranja v vseh oblikah in tudi razreševanja socialnih razmer delavcev, predvsem pa študentov. Pri tem mora priti do tesnejšega povezovanja z občinsko konferenco ZSMS in študentskim klubom.
- Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postajata sestavni del politike in samoupravljanja, oblikovanje in usposabljanje komitejev za SLO in DS v vseh sredinah pa ena od pomembnih nalog komunistov in vseh subjektivnih sil in samoupravnih organov. Podružbljanje tega področja je tudi naloga vseh, saj je obramba in zaščita del uresničevanja ustavnih pravic, komunisti pa morajo postati idejni nosilci teh nalog.
- Posebno pozornost bo potrebno posvetiti nadaljnjemu vključevanju in povezavi članov občinske konference in osnovnih organizacij ZK, kajti ob tej povezanosti bo prišla do večjega izraza usklajenost dela in tudi pretok informacij bo večji, kar bo pozitivno vplivalo na stanje na tem področju.
- Konferenca zadolžuje vse komuniste, da se dosledno zavzemajo za uresničevanje že sprejetih sklepov na področju socialnih vprašanj, gradnje samskega doma in ostalih nalog, ki so povezane z vsakodnevnimi problemi in odprtimi vprašanji v mnogih sredinah.
- Ena izmed metod dela bodo tudi problemske konference, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki s posameznih področij tako, da bo ocenjeno stanje in sprejeti sklepi ter oblikovani akcijski programi za razreševanje posameznih odprtih vprašanj. Tej obliki dela bo v bodoče posvečeno več pozornosti, saj posamezni problemi terjajo takšno obravnavo.
Organi občinske konference ZK bodo poskrbeli tudi za tesnejšo povezavo z osnovnimi organizacijami ZK, kakor tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na nivoju občine in v vseh drugih sredinah.
Kušar
Ena izmed tem kongresa samo-upravljalcev je tudi ocena delovanja delegatskega sistema in začrtanje njegove nadaljnje poti. Prav o tej temi pa sta razpravljali tudi dve delovni organizaciji v naši občini in sicer TOSAMA in HELIOS. Razprave so bile izpeljane na osnovi prej izdelanih ocen delovanja delegatskega sistema, ugotovitve pa so bile zelo podobne. Ob koncu razprav so sprejeli vrsto zaključkov, od katerih naj omenimo le najpomembnejše:
— še več pozornosti bo treba posvetiti izobraževanju delegatov in pri tem zlasti uporabljati šolo
samoupravljanja, ki deluje v okviru Kluba samoupravljalcev,
- Tesnejše povezovanje pri oblikovanju stališč, predlogov in mnenj s samoupravnimi organi v posameznih TOZD in DO kot celoti, kakor tudi z vsemi delavci,
- še izboljšati način informiranja in bolje upoštevati povratno informacijo.
O vseh teh zaključkih so na svojih sejah že razpravljale tudi vse delegacije, od delegatov v njih pa je odvisno, uresničevanje stališč. Vse ugotovitve pa bodo upoštevali tudi pri pripravah na volitve v letu 1982.
Zbrani so se strinjali s tem, da je bilo v naši občini veliko narejenega na tem področju in da bo potrebno s tem delom še bolj smelo nadaljevati, saj je letošnje leto, ko praznujemo 40-letnico vstaje, tisti čas.
ko moramo zbrati vse tisto, kar je pomembno za današnjo stvarnost, katere korenine so globoko pognale leta 1941 tudi v naši občini.
K. K.
r
Ob podelitvi Zagarjevih nagrad:
PRIZNANJE STANETU HABETU
Izobraževalna skupnost Slovenije je tudi letos podelila Žagarjeve nagrade za zgledno in ustvarjalno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Med sedmimi nagrajenci iz Slovenije je bil tudi Stane Habe, ravnatelj Glasbene šole Domžale. Priznanje, ki ga je prejel, pomeni veliko zahvalo za njegovo delo na področju glasbenega poustvarjanja ne samo v naši občini, ampak tudi v glasbenem življenju na Slovenskem.
V obrazločitvi ob podelitvi je bilo zapisano:
OBISK V DOMŽALAH
Ob svojem življenjskem jubileju je bila na obisku v Domžalah tova-rišica Lidija Šentjurc, in sicer v spremstvu Sergeja Kraigherja, pod-
skih krajih. Še posebej pa se je zadržala ob pomembni dejavnosti pri obujanju tradicij NOB in ljudske revolucije, pisanju s tega pod-
predsednika Predsedstva SFRJ. Na priložnostnem srečanju so predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij dali jubilantki skromna spominska darila in se z gostoma zadržali v krajšem prijateljskem razgovoru.
Tovarišica Lidija je bo tej priložnosti poudarila velik pomen Simpozija o krajevni zgodovini, ki je bil leta 1977 v Domžalah. Ta simpozij namreč pomeni prelomnico pri obravnavanju krajevne zgodovine v mnogih drugih sloven-
ročja in poudarila vidno vlogo dr. Miroslava Stiplovška pri tem, da je našel pravilno razumevanje do tega vprašanja tudi Institut za zgodovino delavskega gibanja, kakor tudi Sekcija za zgodovinopisje  pri  CK ZKS in Univerza.
Ravno simpozij v Domžalah je nakazal velike potrebe po pisanju iz časa NOB in ljudske revolucije, oziroma opozoril na to, da je sedaj že skrajni čas, da zabeležimo še vse tisto, kar je živo prisotno med ljudmi v mnogih krajih.
„Stane Habe je prejel Žagarjevo nagrado za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju glasbene vzgoje niadih rodov. Po nekajletnem učiteljevanju na Vrhniki, se je Stane Habe leta 1952 preselil v Domžale in najprej poučeval glasbo na osnovni šoli. Leta 1959 je postal ravnatelj Glasbene šole. Pod njegovim vodstvom se je Glasbena šola razvila v šolo s preko 500 učenci, v kateri poučujejo skoraj vse instrumente. Poleg individualnega pouka pa šola goji tudi skupinsko muziciranje in je znana po mnogih instrumentalnih skupinah. Sok je postala znana kulturna ustanova, ki širi in žarči svoj vpliv na vse kulturno delo v občini Domžale in kot vzgled na delovanje ostalih glasbenih šol v Sloveniji. Vodil je pevske zbore mladih in odraslih. Postal je mentor mnogim mladim učiteljem glasbe v osnovnih šolah, organizator predavanj, seminarjev in glasbenih revij otroških in mladinskih pevskih zborov. Ni mogoče prezreti njegovih prizadevanj za povezovanje dela osnovnih in glasbenih šol ter njegovega sodelovanja pri oblikovanju interesnih dejavnosti v celodnevni osnovni šoli."
Stane Habe
Tudi delovni ljudje in občani se pridružujemo čestitkam, ki jih prejema naš nagrajenec z željo, da bi še dolgo deloval na glasbenem področju in tako skupaj z ostalimi delavci na tem področju doprinašal h kulturnemu poustvarjanju in kakovostnemu glasbenemu napredku v naši občini.
Kušar
OBČANI DOMŽAL!
Tudi v letošnjem letu poteka pot ŠTAFETE MLADOSTI skozi našo občina
Mladinci iz Domžal bomo štafeto sprejeli v ponedeljek, 27. aprila.
Osrednja proslava s kulturnim programom ob tej svečanosti bo pred halo Komunalnega centra s pričetkom ob 8. uri zjutraj (štafeta bo pred halo KS okoli 9. ure).
Mladina, delovni ljudje in občani vabljeni!
OKZSMS
iz naših temeljni
^rganizacii
MALA ANKETA V ZDRUŽENEM DELU
KAKO USPEŠNI SMO V STABILIZACIJI?
Tovarna UNIVERZALE Domžale je znana po svojih kvalitetnih In modernih izdelkih. Smučarska oblačila, kavbojke in pokrivala (kape in slamniki) so njihovi izdelki.
Stopi/i smo torej do delavcev in jih vpraša/i kako izvajajo stabilizacijske ukrepe, kakšno je informiranje v njihovi organizaciji združenega dela in kako z rekreacijo.
Odgovorili so:
J
šolsko izobrazbo težko razjasni.
Poredkoma izkoristim prosti čas za pravo rekreacijo. Največkrat je to v nedeljo, pa še to je bolj oddih na svežem zraku, v naravi, kot pa sistematska rekreacija.
Matija SVOUSAK - direktor
Takoj moram opozoriti, da je proizvodnja v naši OZD vezana na dobavo materiala iz domačih tkalnic. Naši izdelki so kot tudi produktivnost na evropski ravni. Tudi stroje kupujemo v domačih tovarnah, tako da se že vseskozi obnašamo stabilizacijsko. Edino kar lahko še povečamo, oz. izboljšamo, je izkoristek delovnega časa in preskrba z repromaterialom.
Naši delavci so redno informirani o vseh zadevah v tovarni. Predvsem se informiranje vrši na zborih delovnih ljudi, preko ozvočenja in gradiva, kije izobešeno na oglasnih deskah. Tudi o tovarniškem časopisu smo že premišljevali, vendar za to nimamo kadrov. Ker pa je zaposlovanje omejeno, bomo do nadaljnjega ostali brez časopisa.
Rekreaciji namenjamo precej sredstev. Na morju in v hribih imamo kar deset počitniških enot, vendar bomo število še povečali za eno enoto na leto. Delavci pa se seveda ukvarjajo tudi s kegljanjem, malim nogometom, šahom in smučanjem.
Franc HROVAT - obratovodja
Zavedati se je treba, da so stabilizacijski časi. Vsak dinar, kot tudi delovni čas, je treba izkoristiti do maksimuma. Precej preglavic nam povzročata dobava in kvaliteta materiala za našo proizvodnjo.
Na zborih delavcev se veliko pove in mislim, da je odkrit pogovor v veliko korist. Tudi ostale oblike informiranja naših delavcev so zadovoljive. Ne rečem pa, da se ne bi dalo izboljšati.
Organiziramo smučanje, kegljanje in mali nogomet. Tudi izleti so na programu. Potrebna pa bi bila večja organiziranost pri tej človekovi tako nujni dejavnosti.
Angelca KOSIRNIK - kontrolor
Veliko je odvisno od delavcev, ki krojijo izdelke. Material je zadnje čase nekakovosten, glede na kvaliteto, ki jo je imel pred leti. Zaradi tega je precej več odpadka, kot bi ga po pravilu smelo biti. Poleg tega pa je tu še stabilizacija, tako da je kvaliteta materiala in njegova pravočasna dobava naš največji problem.
Težimo k izboljšanju obveščenosti delavcev. Preveč je številk in podatkov, ki si jih delavec z nižjo
Milica VAVPETIČ - vodja oddelka
Dandanes je potrebno varčevati tako doma, kot tudi v proizvodnji. V proizvodnji se to še posebej pozna pri prihranku z energijo in materialom. In vem, da se tega naši delavci zavedajo in temu primerno ukrepajo.
Mislim, daje obveščenost delavcev zadovoljiva, vendar bi rada opozorila na napake informiranja, ki se pojavljajo. Predvsem je obveščanje zastarelo in včasih tudi nepravočasno. Zelo pogrešam delavski list, ki bi pripomogel k izboljšanju.
Bilo bi potrebno organizirane] še izvajanje rekreacije v okviru OZD.
Franc KOCJAN - obratovodja
Stabilizacijo občutimo vsi, tako na svojih domovih, kot tudi v proizvodnji. Prvo se zadržimo pri osebnih dohodkih. Mi jih usklajujemo kolikor je mogoče, vendar je težko dohajati glede na poprečno rast cen osnovnim življenjskim potrebščinam. Ljudje so veliko manj zahtevni, bolj marljivi, vedo da morajo več narediti. Mislim, da
se bomo s tako dobro zavestjo naših delavcev stabilizaciji zlahka postavili po robu.
Informiranje naših delavcev je po moji oceni na visoki ravni, vendar to ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah. Naša DO je in bo še težila k še boljšemu informiranju svojih delavcev.
Angelca KUHAR - delavka
Osebno delam v skupini, ki pretežno dela izdelke za izvoz. Seveda je tudi tukaj prisotna stabilizacija. Morali smo znatno povečati proizvodnjo zaradi možnosti prislužiti deviz. Opozorila bi rada, pa ne samo v tej skupini, da je zavidljiva delovna disciplina. Imamo pa seveda tudi probleme in to z materialom.
Osebno pogrešam tovarniško glasilo, v katerem bi zaposleni lahko odkrito pisali o problemih, pa tudi literarne članke in podobno bi lahko objavljali.
Mislim, da je šport privilegij mlajših. Mi pa, ki imamo družine, nimamo časa ukvarjati se še s tem.
Vinko SAJEVEC - obratovodja
V našem oddelku dajemo precej poudarka izkoristku materiala. Delavci sami se zavedajo, daje dvig produktivnosti v njihovo in skupno korist.
(Nadaljevanje na 8. strani)
40 LE I NK'A VSi A J.      40 LETNICA VSTAJE      40 LETNICA V A.J1
Iz spominov in dela naše brigade:
ZBOR ŠLANDROVCEV V DOMŽALAH
Na svojem letnem zboru so se v Domžalah zbrali delegati-borci VI. SNOUB Slavka Šlandra, na katerem so pregledali svoje dosedanje delo in izvolili tudi novo vodstvo. Prišli so iz vseh krajev Slovenije, zavedajoč se velikega poslanstva brigade, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Šipku. Brigada je bila prva večja partizanska enota, ki je delovala v Savinjski dolini in na Štajerskem. Prisotne borce so pozdravili pionirji Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale in jim izročili tudi rdeče nageljne ter z njimi vzbudili pri borcih občutek domačnosti.
Zbor ..Slandrovccv" program dela
v Domžalah, na katerem so pregledali svoje delo in sprejeli
Delo Šlandrovcev je podal predsednik odbora narodni heroj Mirko Jerman, ki je izmed številnih opravljenih nalog poudaril tudi naslednje:
- prizadevanje, da je brigada našla pravo mesto za svojega naslednika na Štajerskem, in to v Celju, kjer tamkajšnja kasarna nadaljuje bojno tradicijo brigade Slavka Šlandra;
- brigada ima svoj domicil v štirih krajih in to v Domžalah, Mozirju. Žalcu in Ljubnem, prizadevala pa si bo. da bi dobila še petega v Celju, kar bi bilo povezano z nadaljevanjem tradicije;
- Šlandrovci so v tem obdobju dobili obširno monografijo o svoji bojni poti, ki jo je napisal dr. Miroslav Stiplovšek, kar pomeni velik doprinos k njihovemu doprinosu v
času NOB in ljudske revolucije;
- vodstvo brigade in borci so poskrbeli, da so bila pri spomenikih te brigade na Šipku, Limbarski gori, Veliki vasi, Murovici in tudi drugod številna srečanja nekdanjih borcev z mladino in da so bili številni dogodki iz življenja in dela same brigade posredovani kot spomini na mnogih šolah. Kritično so borci ocenili nekatere kraje, kjer le s težavo pridejo do mladine, kar bo potrebno v bodoče izboljšati;
- ugodno so ocenili srečanja borcev v posameznih krajih, kakor tudi povezavo z borčevskimi organizacijami predvsem v tistih krajih, kjer ima brigada svoj domicil.
Med številnimi nalogami, ki so jih sprejeli na zboru v Domžalah naj omenimo naslednje:
(Nadaljevanje na 7. strani)
Pionirji Osnovne podelili cvetje
šole Slandrovc brigade Domžale so Mirku Jermanu in borcem
Jure VULKAN, st.
S POTI SPOMINOV:
(Drugo nadaljevanje)
Planino Lipovec zapustiva vsa pod vtisom tega, da mora biti v poletju pa tja do jeseni tukaj prav prijetno. Smerokaz kaže proti jugozahodu in ta čas je tukaj prav trda zima. Škoda, je najina kasnejša ugotovitev, saj bi se vse do Sipka in se dlje lahko smučala. Snega je vedno več, sledi gozdne divjadi pa se še kar naprej križajo, nahrbtnika pa se nekam sumljivo zarežeta v rame; zdi se, da je moj nekam preveč obtežen.
Snega je že kakih 30 cm, mestoma se pojavijo na slabo obdelano pot zameti, ki jih je veter napihal, saj se noge udirajo po pol metra. Prehajava v počasne ovinke, lep iglast gozd se polagoma temni, gosto posejana drevesa skrivajo v njem
svoje čare. Temna ovinkasta grapa pelje morda prav z vrha hriba od leve tja proti dolini na severu, prav v smeri špitaliča. Tiho prečka pred nama najino pot pet srnic, ki se z velikanskimi skoki zgubijo v globeli pod okrilje gozdov. Presenečenje je enkratno in res je lep doživljaj, ko naju je v tej- samoti navdušila ta plemenita divjad. Vsa pod tem lepim vtisom si ogledava stopinje pri preskoku čez pot. Vsi lovci so pri tem poslu enaki.
Markacija pelje vse bolj po položni poti, gozd postaja sem ter tja v presledkih bolj redek. Lep dan sva ujela in pogleda se obračata proti Menini; ozračje proti severu ni posebno čisto.
Ob meglenem pogledu skozi razredčeni gozd se Menina kaže vsa v svoji mogočnosti. Kako velika je,
sem spoznal prav v začetku meseca prve dni maja v letu 1945, kol se spominjam, ko smo jo prečkali s Slandrovo brigado. Že nekaj dni preje smo takrat kurirji po nalogu članov okrožja Kamnik iz Kamniške Bistrice čez Črnivec preko Motnika prišli v brigado pri Zagorju ter ta kraj zavzeli. Po tem napadu smo odšli preko Ocmšcniškc planine, mimogrede ujeli kakih 700 verma-nov, prečkali glavno cesto skozi Motnik in šli na Mcnino. V Ljubnem smo Nemcem zaplenili nekaj tovornjakov ter se z njimi podali proti Celju ter ga osvojili.
Ves čas hoje nama pogled sili v dolino v Tuhinjsko dolino proti Motniku, sploh po vsem hribovju ter naju spominja na že davno preteklost.
Pri vstopu na planoto se nama v daljavi že kaže spomenik na Sipku. Ce malo pohitiva, sva skoraj že tam in bova porabila do najine prve kontrole, kljub slabim pogojem komaj dve uri in pol; čeprav „ VODIC" navaja, da je od Trojan do Sipka tri ure.
Ob 9,15 uri sva pri obeležju, kjer je bila 6. avgusta 1943. leta ustanov-- Ijena slavna brigada Slavka Šlandra. Milan komaj odlepi od skrinjice zamrznjen žig, iz nahrbtnika pa domače delo, blazinico s tušem izdelane iz škatlice za kremo, vendar je udarjeni žig v knjižici zaradi zmrznjenega pečatnika nekam sumljivo razmazan. Z daljnogledom si ogledava proti Tuhinjski dolini vas ( cšnjice, nad njo iščeva kočo na Bibi, pa je ne opaziva. Ob dolgi poseki povprek je značilen nekakšen trikotnik. Ob vseh gozdni masi gozda je bilo tu menda največ uplenjenih petelinčkov. Mu že verjamem, ko pa tako zavzeto pripoveduje. Obvezno se ob spomeniku še ovekovečiva, pa šilček vsakemu za korajžo. Po 15 minutnemu postanku greva naprej -ob markacijah naslednji kontroli nasproti. Burja od severovzhoda čez greben naju požene proti zaselku Gabrjc. Zelo je mraz, prsti so čisto ledeni in nove sledi traktorja prečkajo to planino. Pod brunaricami je zopet nova sled, tokrat sled koles osebnega avtomo-
(Nadaljevanje s 6. strani)
- veliko proslavo, ki bo v Zasavju, kjer so borci XI. brigade skupaj s Slandrovci prešli preko Save in kjer bodo odkrili tudi spomenik;
- borci brigade bodo posvetili se večjo pozornost pisanju spominov in zbiranju gradiva za ureditev posebne spominske sobe v kasarni v Celju;
- prizadevali si bodo, da bodo posamezne komisije: za zgodovino, za tradicije NOB in za kadre dosegle še večjo popularizacijo same brigade in to preko prenašanja bogatih spominov na mlade rodove in tudi skrbeli, da bodo borci prejeli zaslužena priznanja;
- v sodelovanju z dr. Miroslavom Stiplovškom bo pripravljena
Eosebna brošura o sami brigade, atero naj bi dobivali vojaki v kasarni v Celju in ki bi naj istočasno bila dostopna vsem tistim, ki govorijo o poti te slavne brigade v različnih sredinah;
- za slovesnost ob odkritju spomenika ob prehodu preko Save bodo pripravili posebno oddajo „Se pomnite, tovariši" in tudi več tovariških srečanj s Pohorsko brigado in aktivisti, ki so sodelovali na tem območju.
Na zboru so sprejeli nova pravila, ki omogočajo tudi ustanavljanje pododborov v tisih krajih, kjer živi več borcev te brigade. Izvolili so tudi novo vodstvo, ki šteje 25 članov in za predsednika izvolili Janka Sekirnika-Simona, za podpredsednika Mirka Jermana, za tajnika Albina Pavlina in za blagaj-ničarko Boženo Habjan.
Veliko tehtnih misli je bilo izrečenih na zboru, vendar pa izstopa predvsem ena: borci bodo morali več delati z mladino, saj bo le-ta takšna, kolikor bo oborožena z bogato tradicijo NOB in ljudske revolucije, katerega soustvarjalci so bili tudi Slandrovci.
Kušar
MLADINCI DOMŽAL!
V letu 81 organiziramo občinsko delovno akcijo
»Crni graben 81"
od 27. junija do 11. julija
udeležili se bomo tudi Republiške delovne akcije
..Brkini 81"
od 6. do 27. junija
Prijavite se lahko na OK ZSMS Domžale. Ljubljanska 70
mestni odbor zb nov domžale
razpisuje
natečaj
ZA UREDITEV GROBOV PADLIH BORCEV NA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH
1. Natečaj je splošen, javen, anonimen in sega lahko udeležijo vsi s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji.
2. Namen natečaja je pridobiti najboljšo programsko in arhitektonsko zasnovo prostora grobov padlih borcev v NOV na pokopališču v Domžalah.
Udeleženci natečaja morajo predložiti:
— za natečajno območje programsko zasnovo v merilu 1 : 100
— tekstualni del, ki mora obsegati ustrezno obrazložitev predlogov.
3. Vsak udeleženec ali skupina lahko sodeluje na natečaju samo z enim natečajnim elaboratom. Na natečaju lahko sodelujejo vse strokovne skupine, pravne in fizične osebe.
4. Razpisovalec bo najvišje ocenjenim elaboratom podelil:
I. nagrado — 5.000 din
II. nagrado -3.000 din
III. nagrado -2.000 din
Celotni nagradni sklad bo izplačan v primeru, da razpisovalec prejme vsaj tri projekte, izdelane v skladu z določili razpisa. Za vse elaborate, ki ne bodo nagrajeni ali odkupljeni, a bodo izdelani v skladu z določili tega razpisa, bo ocenjevalno razsodišče določilo odškodnino.
5. Ocenjevalno razsodišče:
Pavlin Albin, Štrukelj Zdravko, Skok Zdene, Skok Aleksander.
6. Razpisne podatke in informacije dobijo interesenti pri PAVLIN Albinu, Domžale, Tabor št. 4, telefon 721-687.
Rok za morebitne informacije je do 15. maja 1981.
7. Natečajna dela je treba oddati do 15. julija 1981 na naslov: Mestni odbor ZB NOV Domžale, Kidričeva 14, z oznako „NATEČAJ UREDITEV GROBOV".
8. Natečajni elaborati bodo javno razgrnjeni v času od 20. julija do 31. julija 1981, v stavbi Komunalnega centra Domžale.
9. Ocenjevalno razsodišče bo končalo z delom 6. avgusta 1981. Rezultati izida natečaja bodo objavljeni do 30. avgusta 1981.
bila z verigami. Postane nama sumljivo, kajti ob pobočju spomenika je gaz smuči proti vrhu. Morda si je kdo zamislil, da si žig kar prismuča. Ob tem se razvije obširna debata, sled in strmina navzdol naju podita proti vse manj zasneženem zaselku. Samo pot je ledena, tudi sonce je vroče, ki ogreva južno pobočje obeh Rakitovcev Velikega In Malega. Zmrzali sicer še ne stopi, je pa južna stran skoraj že čisto brez snega, le mestoma v senci so ga še posamezne zaplate. Smuči bi v tem trenutku bile že čisto odveč, saj sva peš čisto zadovoljna, ko v Gabrjah zagledava vse štiri hiše. Pri prvi, kjer najin kolovoz zavije v desno ima
Espodar pravkar opravka z lesom, terega je privlekel čez Sipek domov, tja z one strani. Ob pogledu na nov velikanski hlev pove, da se kmetija usmerja. Ima 30 ha zemlje za živinorejo. Žena, tudi partizanka (bila je v Kamniškem bataljonu), je že štiri leta v postelji, hči z majhnimi otroki pa postori le najnujnejša opravila. Tako mu je le zet, ki pa je zaposlen v dolini, še v največjo
pomoč. Prijeten*možak gospodar, ki skriva svojih 65, pa je Še vedno prava hribovska grča. In ko ga vprašava, koliko imava do Cešnjic nad Blagovico, si naju ogleda: „Fanta, mislim, da bosta v eni uri tam!" Krepko mu stisneva roki, pa adijo in negotov zaledeneli korak naju nese Selcem nasproti. Dve zenički ob hiši, ki jo sonce že prav prijetno
?eje, se nama že od daleč smejita. e odrasla šolarka cepi drva; beseda da besedo, od kod, kam, kako pa zakaj, pa dobro se imejte. Prijazni ljudje ni kaj, toda čas priganja in ura kar teče. Iz doline v levo, tja v smeri Zasavja se nad Črnim grabnom kaže Limbarska gora v svoji vabljivosti. „Tudi ti prideš v naslednji etapi na vrsto, si misliva, saj sedaj sva tukaj, kjer na novo urezana pot v pobočje Rakitovca polagoma hiti navzgor v manjše ovinke. Teloha je vedno več, zato se moi popotni tovariš poda v strmino, plezanje mu je v navadi, meni se ne da. Strokovno ugotavljava, da so tudi čevlji lahko utrujeni, pa tudi v gležnjih je nekam trdo, saj se človek čez zimo poleni,
zato tudi noge niso navajene dolge poti. Hoja prehaja v počasno strmino, zato Je tudi vzpon bolj zaspan ter končno po eni uri seveda pri Osredkarju v Češnjicah sedeva za mizo, k še čisto nič potrebni malici. Čevlji že počivajo v kotu, Osredkar-jeva nama skuha res dobro kavico, mladi gospodar se pa nama prikupi z domačim sadjevcem, katerega se dobi tudi večja količina, pa niti drag ni.
Obvezen žig nosi št. 12, vpis v knjigo kontrole, datum 16.1.1981, Vulkan Jurij in Erdani Milan pod tekočo številko 194 in 195 pomeni, da se nas je od lanskega leta, ko so domžalski planinci s člani komisije pri ZZB trasirali pot spominov, tudi toliko vpisalo. Radovedno sva prelistala knjigo in ugotovila, da se je pred nama vpisal Ivan Leban in njegov brat, oba iz Rodice. Za Ivana vem celo, da ie vso krožno pot prehodil že dvakrat ter ima celo že tretjo knjižico. Veliko znancev je vpisanih, cele družine z otroki, pa skupine ter tudi kakšen posameznik. Toda tistih, ki so bili tukaj že
večkrat, je se nekaj, med njimi pa vzbuja posebno pozornost, da ju omenim Anton Ahčin „Pavle" in njegova žena Pavla. Prvi vpis imata že iz junija lanskega leta, zadnjega pa 25. januarja letos. Naredila sta že tri celotne pohode in sta tik pred zdajci, da jo končata tudi četrtič. Tisti, ki Antona poznajo, že vedo, ostalim pa v pojasnilo, da je bil borec partizan, kurir, da je 100 % vojaški invalid in kot tak navdušen pohod-nik.
Predlanskim ga je za 90-kratni obisk Rašice odlikovalo istoimensko planinsko društvo. Znano je, da je bil lani na Rašici 118 krat. Večkrat naredi turo iz Vižmarij čez Grmado na Šmarno goro, preko Rašice na Dobeno in seveda čez Trzin v Domžale. Do sredine februarja ima že petindvajset sprehodov na Rašico, skoraj vedno v spremstvu žene. O vseh napravljenih poteh pa si vodi že šest let ustrezne beležke.
(se nadaljuje)
NAJMOČNEJŠI IN NAJSREČNEJŠI
S spoznanjem alkoholizma v gospodarstvu, še posebej v proizvodnji pridemo do ugotovitve, da prekomerno pitje alkohola zavira doseganje boljših delovnih učinkov, dosego ciljev delovnega procesa in škoduje zdravju posameznika. Dokazano je, da alkoholik vedno znova moti-ovira učinkovito izvršitev delovnih nalog. Popolnoma je razumljivo, da taka osebnost ne dela problemov samo sebi, temveč tudi okolju v katerem se nahaja-ali izvršuje delovne naloge. Glede na to moramo že takoj na začetku ugotoviti, da se v naših delovnih organizacijah (TOZD, SOZD) ta problem vse preveč pogosto jemlje preveč lahkomiselno.
Iz delovnih organizacij dobivamo take odgovore.
Imamo 15 do 20 takih, ki pijejo, poznamo jih, drugih problemov pa nimamo in ne vidimo razloge, da bi se na tem področju posebno zavzeli. To jasno kaže, da se v nekaterih okoljih problemi alkoholizma ne jamljejo dovolj resno.
Kaj je z vidika dela v obnašanju človeka, ki ga razjeda alkoholizem značilno?
J
Občasno zamujanje na delo, odsotnost z dela, odhodi z delovnega mesta, zapuščanje delovnega mesta z različnimi izgovori že kažejo, da s tem delavcem nekaj ni prav. Izostanki se navadno opravičujejo s kakšno boleznijo, čeprav sodelavci in neposredni vodje lahko vidijo, daje vse to posledica pijačevanja. To v primerih ko tak delavec pride k zdravniku po bolniški stalež ve tudi zdravnik obratne ambulante.
Nevarnost, ki jo predstavlja alkoholik za svoje sodelavce in za sebe ter možnost, da vsak čas povzroči tudi večjo materialno škodo delovni organizaciji, stroški, ki jih povzročajo izgubljeni delovni dnevi ter stroški za bolniške dneve nam dovolj močno kaže potrebo po stalnem in organiziranem boju proti alkoholizmu in zdravljenju alkoholikov.
Razširjenost uporabe alkohola v vsakodnevnem življenju, naši običaji, da vsak osebni, družinski ali skupni praz-
nik, prav tako vsak uspeh izdatno zalijemo in to da vsak alkoholik svoj, čeprav še tako očiten alkoholizem taji, nam bodo naš boj vedno oteževali. Misel tovariša Tita, da bo „Nacija, ki ji bo uspelo gostilne spremeniti v čitalnice, imenitni dar narave in človekovega dela - sadje in grozdje pa predelati v koristno hrano namesto v alkohol, bo postala najmočnejša in najsrečnejša med vsemi," jasno kaže kako je opredeljena naša družba in kakšne smeri akcije moramo zavzemati. Te misli delujejo spodbujevalno ker i točno definirajo podlago našega programa, s tem pa je olajšana konkretizacija aktivnosti. Izhajajoč od teh Titovih stališč, ustavnih načel, stvarnih potreb in možnosti zakona o združenem delu in naših dosedanjih izkušenj v boju proti alkoholizmu bodo v delovnih organizacijah organizirali boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim.
Že dosedanje raziskave v naši občini
(Nadalievanie s 5. strani i
Čisto v redu poteka informiranje naših delavcev. Mislim, da so zadovoljni.
Glede na stabilizacijsko ravnanje v naši tovarni: skrčili smo program rekreacije, pa čeprav to ni preveč v redu. Tako je pač. Tudi tu varčujemo.
Branka DIMEC - delavka
Človek si težko zapomni vse
tiste številke in statistične podatke, ki so včasih obešeni na oglasnih deskah. Včasih ti pridejo prav šele čez čas, vendar jih je težko izbrskati iz spomina. Časopis, kot ga imajo druge OZD, bi pri tem veliko pomagal.
Razen kakšnega nedeljskega izleta si težko najdem čas za rekreacijo. V sami organizaciji je ta dobro organizirana.
kažejo na to, da je treba začeti takoj z nekaterimi ukrepi kot so:, prepoved vnašanja alkohola v delovne organizacije, prepoved vstopa na tovarniško dvorišče če je delavec pijan, prepoved dela pod vplivom alkohola, kontrola pri vstopu in izstopu iz tovarne oziroma v tovarno (alkoskopi).
Podatke strokovnih služb", zdravstvene, socialno kadrovske, službe higiensko tehnične zaščite (HTZ) povezane z alkoholizmom je potrebno dostavljati delavcem, skupaj s poročili o ekonomskih uspehih dela delovne organizacije s poudarkom kako in koliko je alkoholizem zmanjšal delovni uspeh. S tem bo dosežena večja motiviranost pretežnega dela delavcev, ki niso zasvojeni od alkohola, na močnejše angažiranje za izrivanje alkohola iz delovne organizacije in njegovega škodljivega vpliva v proizvodnji. S širjenjem takega delovanja tudi na krajevne skupnosti: prepoved točenja alkohola v dopoldanskem času v bifejih, gostilnah, kavarnah v bližini delovnih organizacij, zapiranje bifejev, gostiln, kavarn v določenem času zvečer, organiziranje kulturno zabavnega in športnega življenja in podobno bodo delavci iz združenega dela storili resne napore, da se delavci ohranijo, obvarujejo ter da se fizično in psihično pripravijo za svoje delovne dolžnosti.
Ko ugotavljamo negativne vplive pijančevanja na doseganje delovnih učinkov se spomnimo še drugih posledic pijančevanja, izguba lastnosti delavca v združenem delu - dela, razveza zakonske zveze, nesreče pri delu, nesreče v prometu, razdiranje družin, vzgojno zanemarjanje otrok in podobno, kar vse nas veliko stane skozi interesne skupnosti za zaposlovanje, pokojninsko invalidsko interesno skupnost, zdravstveno interesno skupnost, skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva in druge, katerim moramo za reševanje teh problemov nameniti višje prispevke. Čeprav je alkoholizem bolezen, so s tem v zvezi mnoga vprašanja preprečevanja te bolezni, ki se morajo reševati normativno. O tem jasno govori zakon o združenem delu, ko v 179. členu delavce zavezuje, da v splošn.h aktih poleg ostalega določijo zaščito pri delu, ukrepe s katerimi se ohranja, varuje in zboljšuje delovno okolje delavcev in podobno v 182, 190, 194, 199, 205, 217 in 652. členih se govori še posebno o delu pod vplivom
alkohola, o odgovornosti, o ukrepih zaščite in kazenskih postopkih. V 194. členu je zapisano: S samoupravnim splošnim aktom s katerim se ureja delovno razmerje, se lahko kot hujše kršitve delovnih obveznosti določijo . .. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnosti za delo, povzročanje nereda ali pretepa v temeljni organizaciji, neopravičeno izostajanje z dela, neiz-vrševanje, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog. Na koncu nekaj predlogov za takojšnjo rabo v boju proti alkoholizmu:
1. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in sestavljenih organizacijah združenega dela je treba formirati posebne komisije za preventivo, zgodnje odkrivanje alkoholizma in zdravljenje alkoholikov. Komisija svoje delo programira v sodelovanju z koordinacijskim odborom pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, dispanzerjem za mentalno higieno v zdravstvenem domu Domžale in klubom zdravljenih alkoholikov Domžale;
2. Aktivnejši in uspešnejši bodo v akciji boja proti alkoholizmu če bomo vse temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri SZDL, zdravstveni dom, klub zdravljenih alkoholikov, rdeči križ in drugi sodelovali;
3. V pravilnikih o higiensko tehnični zaščiti (HTZ) je nujno vključiti tudi dolžnosti za preventivno in kurativno delo boja proti alkoholizmu;
4. Prepoved točenja alkoholnih pijač pred 10 uro dopoldan, zapiranje bifejev, gostilni in podobnih beznic ob 20. uri zvečer, ukinitev bifejev in drugih lokalov, ki točijo samo alkohol in se nahajajo v bližini tovarn in podjetij;
5. Ker izkušnje kažejo, da je skrb za delovni ljudi tudi alkoholike občutno večja v delovnih organizacijah oziroma delovnih sredinah v katerih imajo organizirane socialne službe, predlagam da vse' temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela ustanovijo socialne službe;
6. Podatke zdravstvenega doma -obratnih ambulant - ambulant medicine dela in strokovne službe socialnega skrbstva v zvezi z alkoholizmom je potrebno dostavljati delavcem.
ŽICA
So pač taki časi, da se borimo za vsako ped obdelovalne zemlje. Na vsak način želimo doseči, da obdelovalne kmetijske zemlje ne bi pozidali, da bi bilo čimveč površin, ki lahko dajo hrano — tudi obdelanih.
Hotenja obdelovati zemljo je sicer več kot včasih, pa še tam kjer ga je dosti — to mnogokrat ni mogoče.
Pred dnevi me je poiskal možakar, ki ima v najem velik pašnik ob magistralni cesti. Ogorčen je bil.
Moral sem sesti v njegov avtomobil in imel sem kaj videti. Na travniku je bilo nekaj kupov ožganih ostankov avtomobilskih gum in kar je najhuje — celi kupi ožgane jeklene žice, so bili tam, žice, ki je po požigu avtomobilskih gum ostala.
Prizadeto mi je pripovedoval, da je travnik že čistil. In to večkrat, pa se mu je vendarle zgodilo, da je živina s senom požrla tudi kos žice. Do najhujšega ni prišlo, bile pa so velike težave, tudi operacija je morala biti izvršena.
„Ali ni bolje," je rekel, „da vse skupaj pustimi Če bom očistil, bodo spet kurili I Razlika bo le v tem, da bo kup žice in odpadkov na drugem mestu."
Komentar ni potreben!
M. Brojan
krajevnih// \shnpn<
PRENOVLJENA RESTAVRACIJA »POŠTA«
V domžalskem Napredku te že nekaj let ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, ki je bila doslej bolj razvita med zasebniki in v pogodbenih organizacijah združenega deta.
Sprva so gostinci v Napredku poslovali celo z izgubo, v zadnjem času pa se stvar obrača na bolje. Po dograditvi restavracije SLAMNIK ter renoviranja nekaj drugih gostinskih objektov se je ta dejavnost zelo razvila, saj od nekdaj dnevno pripravljenih nekaj sto obrokov pripravljajo v Napredku že 4.200 toplih obrokov.
Z novimi zmogljivostmi pa se je postopoma s solidarnostjo vseh tameljnih organizacij v Napredku
izboljšal tudi položaj gostinstva. Tako so zmogli tudi sredstva za prenovo restavracije POSTA, ki so jo uspeli renovirati v mesecu in pol. t novo pridobitvijo gostincev v Napredku ne bodo le izboljšani pogoji za delo deseterice zaposlenih, z objektom je tudi omogočeno, da se bo družbeno gostinstvo približalo zasebnemu in pogodbenemu sektorju. V tem novem sodobnem gostinskem obratu so povečali tudi zmogljivosti; od dosedanjih 200 obrokov jih bodo poslej lahko pripravili kar 500, obetajo pa tudi, da se bosta poslej v bistveni meri izboljšali tudi izbira in kakovost.
MAB
r
AKTIVNEJŠI MLADI NA HOMCU
Spet kritiziram, boste dejali! Ampak mimo tega ne morem. Mladina iz krajevne skupnosti Homec-Nožice ni ravno slovela po izredni aktivnosti, toda stvari se izboljšujejo. Naša osnovna organizacija ZSMS Homec-Nožice si je precej natančno izdelala program aktivnosti za tekoče leto. Med drugim smo obljubili sodelovanje tudi na tekmovanju za najboljši ,JMaš klub 81". In začeli smo. Najprej smo izbrali primemo obliko klubske dejavnosti. Za mesec februar smo predvideli klubski večer z glasbo in recitalom, ki naj bi bil posvečen spominu na pesnika Franceta Prešerna. Pripravili smo zanimiv splet pesmi, povezanih z razumljivim in vsem dostopnim veznim tekstom (vsaj sodelujoči smo takega mnenja!). Mislimo, da se nam izvedenega klubskega večera ni potrebno sramovati.
Do sem še vse lepo in prav, boste rekli. In kje tiči tin?
Tukaj: sodelujočih ji bilo šest, gledalcev oz. bolje rečeno poslušalcev pa trikrat toliko - osemnajst. Nismo si delali utvar, da bo prijetna, čeprav za enkrat še nekoliko hladna dvoranica v domu Gasilskega društva iz Homca polna, ampak samo petindvajset prisotnih pa je tudi nekam nenavadno, kaj mislite!? Zavedamo pa se, da v našem okolišu (in ne samo našem - v celi domžalski občini, če sem iasnejša) tako nobenega zanimanja več za kultume in i družabne dogodke, pa najsi gre za proslavo ali veselico.
Zanima me, kje je naša zavest? Mar resnično ni nihče tistih, ki so nam posvetili celo svoje življenje (Prešeren, Cankar, borci iz NOV, pioletarske žrtve) vreden tolike zahvale, da bi se vsaj enkrat na leto spomnili nanje? -Ali pa je tu nekaj drugega? : nezaupanje
do mladih in poniževanje našega prizadevanja? Ampak mi hočemo ustvarjati. Mi delamo. Pripravljeni smo prijeti za marsikatero delo. Samo kaj, ko pa gredo vsi (za enkrat še neznatni, vendar smeli) sadovi našega dela tako mimo vas!
Naj bo še nekaj kot dokaz za to, da govorim resnico! - Povabili smo tudi Center za klubsko dejavnost pri občinski konferenci ZSMS Domžale, naj nas obiščejo, da si bodo lahko ogledali naš prvi (zares prvi!) klubski večer, ker imajo menda komisijo, ki ocenjuje delovanje klubov po OO ZSMS. Pa jih ni bilo. Niti nobenega glasu nam niso poslali! Mi pa tako vljudni!
Komu naj se zahvalimo? ! To nam je res izredna vzpodbuda že za sam začetek!
In kdo vse je temu kriv? Ti, (predvsem) tudi ti, dragi moj bralec! Ko boš prihodnjič spet kje zagledal prijetno vabilo na kakšno podobno prireditev, ne
obmi pogleda (nalašč) vstran in si ne misli: oh, saj to se pa mene ne tiče! Tiče se te, pa še kako se te tiče! Vsak izmed nas je dolžan zahvalo tudi našim kulturnim ustvarjalcem preteklosti. Pa je ne izkazujemo! Ne! Ker preprosto nočemo, ker se ne potrudimo, ker prepričujemo sami sebe, da nimamo časa,... ker smo postali avtomati!!!
(Kako prav ima Tomaž Domicelj, ko
poje tisto o avtomatu: .....za vsakim
vogalom stoji avtomat, avtomat, avtomat,.. .")
Ampak ne, mi nočemo obešanja slave na veliki zvon! Radi bi samo trenutek vaše pozornosti. Zahtevamo preveč?
Olga Ccrar
HUMANOST
NAŠI KRVODAJALCI V BRATSKI REPUBLIKI SRBIJI
Krvodajalci HELIOSA, ki že polni dve desetletji z veliko požrtvovalnostjo vsako pomlad darujejo kri, so letos že tretjič svoje najzaslužnejše krvodajalce napotili v bratsko republiko Srbijo. Namen tega obiska je bil, svojim stanovskim tovarišem v tovarni DUGA v Beogradu vrniti obisk in s tem dokazati, da želijo še v bodoče sodelovati v najhumanejši akciji v naši državi - PROSTOVOLJNEM DAJANJU KRVI. Njihov moto je: „Kri rešuje življenja in utrjuje bratstvo".
Skupaj se je te akcije udeležilo 21 delavcev tovarne HELIOS in predsednik komisije za krvodajalstvo 00 RK Domžale. Zelja 00 RK občine Palilula v Beogradu je namreč bila, da bi se oba občinska odbora RK pobratila in tako izmenjala svoje obiske in izkušnje. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in toplo. Predsednik 00 RK Palilula je 00 RK Domžale v znak prijateljstva poklonil knjigo: ..Beograd, koga volim", predstavnik 00 RK Domžale pa jim je izročil majolko s posvetilom. Tudi krvodajalci tovarne DUGA so nam v spomin na to srečanje podarili knjigo „SRBIJA", naš predstavnik pa jim
je  poklonil  knjigo ..Zgodovina
Slovencev".
Skupno s krvodajalci DUGE smo položili šopek cvetja na grob našega dragega predsednika Tita in s tem počastili njegov spomin. Ogledali smo si Beograd, Novi Sad in Sremske Karlovce ter Petrova-radinsko trdnjavo. Vseskozi smo bili s strani tovarišev iz DUGE deležni izredne pozornosti in prijaznosti, posebno pa nas je presenetila gesta, ko so m čast našega obiska pripravili posebno značko s simbolično povezavo: zaščitni znak Duge in zaščitni znak Heliosa povezuje med seboj kaplja krvi.
Izrazili so željo, da bi tudi v bodoče svojo humano akcijo prirejali na takšen način, da bi se vsako drugo leto srečali krvodajalci obeh tovarn na skupni akciji izmenoma v obeh mestih.
Slovo je bilo prisrčno in težko. Zaželeli smo si še veliko sodelovanja in srečanj s prav posebno željo, da v teh težkih mednarodnih dogodkih še bolj utridmo bratstvo med našimi narodi in poskušamo čimbolj dosledno izvajati naše moto: „KRI REŠUJE ŽIVLJENJA IN UTRJUJE BRATSTVO"
Marija Omahna
' / S S -T V V J
' S S SSS;
ZAHVALA
Vsem dobrim sosedom, številnim gasilskih enotam ter dijakom internata IMP v Domžalah i se iskreno zahvaljujem za hitro in nesebično |Jornoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v ponedeljek 16. marca 1981. Če ne bi bilo take hitre pomoči bi ne pogorelo le ostrešje, seno in bil uničen strop, temveč bi bila nesreča še veliko hujša.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Srečo Cerar, Podrečje 25
s
^sss-s
v spomin
ivanu Spornu
V letu 1895 je bilo prvič zapisano ime Ivan Sporn in posiednjič v letu 1981 meseca marca. Od tedaj in do poslednjega dne njegovega življenja je prešlo šestinosemdeset let. Rodil se je v skalovju, zato je bilo tudi njegovo življenje in telo trdo kakor skala. Služil si je kruh za volovsko vprego. Značaj m Poštenost si je pridobival ob naravi, katero je smelo presajal med svoje sorodnike in znance. Bil je še mladenič osemnajstih let, ko je moral zlesti v vojaško obleko ter je bil poslan v prvo svetovno vojno. V borbeni črti je bil kmalu zajet in poslan v ujetništvo. Znak »Autore , da se je pričela Ruska revolucija, revolucija, ki je dvignila ves prolc-tariat na svetu, je tedaj predramil tudi Pokojnega Ivana Sporna, prijavil se je v domovinsko vojsko, moral pa je ostati še v ruskem ujetništvu.
Prišel je domov prazen, ali ne prazen Po izkušnjah, znal nam je pripovedovati o težkem in lepem življenju, kaj je težka in lahka zemlja. Znal je povedati, kako se je težko ločil od dobrih ruskih ljudi ter njih zemlje, ki je bila tako radodarna. Se vseeno pa mu je bila le domovina prva.
Prevzel je dom, z domom je prišla družina, številna družina, katera je brusila cesto v dom kulture, šolo v Mengeš. Treba je bilo živeti številno družino v hiši in tudi v hlevu. Res, sila trdo je bilo življenje Ivana Sporna.
S tako prekaljenim življenjem, s takimi izkušnjami je pričakal tudi drugo svetovno vojno. Dobro se je zavedal, kaj je in kako je služiti tujcu. Zato se je tudi zavedal, kjer mu je pot, da je edina pot prava pot proti okupatorju in na strani osvobodilne fronte. To svoje delo je zvesto upravljal vse do konca vojne. Po končani vojni pa se je zopet spoprijel s težkim delom za obstoj svoje družine in kmetije tam gori na Dobcnu. Preskrbel je tudi za svoj bodoči rod, ki naj bi šel se dalje po brazdah svojega očeta v prid sebi in našemu ljudstvu v ponos.
I. Dobovšek
ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega sina ROBERTA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje in cvetje. Zahvaljujeva se vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: Marinka in Janez Sare
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta DIVJAK FRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD OLJARNA za lep venec ter Krajevni skupnosti Jarše-Rodica, ZB Domžale in upokojencem.
Žalujoči:
žena Marija, sin Vojko z družino, Franci, Bojan in hči Marinka.
IN MEMORIAM:
JANKO SMRKOLJ
Na pokopališču v Sentožboltu
smo se 9. novembra 1980 poslovili od tovariša Janka Smrkolja iz Sent-ožbolta 5.
Rodil se je v Sentožboltu leta 1915. Med NOB je bil najprej borec Slandrove brigade, konec vojne pa je dočakal v Trstu, kot spremljevalec zavezniške misije.
Leta 1946 se je vrnil iz JLA. Tako kot med vojno, ko je bil tovariš Janko neustrašen borec, tako se je tudi po osvoboditvi predano vključil v izgradnjo porušene domovine in v družbenopolitično življenje domačega kraja. Aktiven je bil v kmetijski zadrugi, gozdnem gospodarstvu, krajevni skupnosti. Več let je bil odbornik, bil je tudi predsednik krajevne konference SZDL Trojane. Bil je tudi ustanovni član lovske družine Sentožbolt, pa lovske družine Blagovica in Cemšenika. Lov mu ni pomenil le ubijanja živali, ampak je menil, da je naloga lovca predvsem čuvati divjad, da se le ta razvija in živi v naravnih pogojih in ravnovesju. Mnogo je prispeval tudi k delu gasilskega društva.
Kljub temu, da je mnogo svojega časa porabil za delo na svoji kmetiji, pa je vseeno utegnil najti tudi čas, ki ga je namenil za družbo. Poznali smo ga kot krajana, ki je govoril vedno preudarno in izkušeno; njegove ideje in zamisli smo skupaj nemalokrat tudi uresničili. Mnogo pa je še idej, katerih realizacije ni dočakal, toda njegovi sokrajani se čutimo dolžne, da jih uresničimo, čeprav brez Jankove pomoči. Za svoje aktivno delo je prejel več odlikovanj in priznanj. Za družbeno dejavnost in za hrabrost v NOB je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod in medaljo za hrabrost. Prejel pa je tudi priznanje lovske organizacije in dve lovsfti znački za zasluge.
Ob zadnjem slovesu so se njegovemu spominu poklonili vsi, ki so ga poznali, med vrstami borcev je ostala še ena praznina.
Ob odprtem grobu sta se mu za njegovo nesebično delo zahvalila tov. Lado Goričan, predsednik skupščine KS Trojane in tov. Ivan Novak, predsednik lovske družine. Spomin na tovariša Janka bo trajno živel v srcih vseh ljudi, ki so delali in živeli z njim. Janez KUSAR
ZAHVALA
Ob izgubi naše tete
kristine sustar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delovnemu kolektivu Helios in praporščakom za darovane vence in cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Svoljšku za zdravljenje in župniku za opravljen obred. Humar-jevi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atita, sina, brata, strica in svaka
JOŽETA KUZMA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrazili besede tolažbe, ga spremili na njegovi zadnji
poti in darovali cvetje. Se posebej se zahvaljujemo za pomoč in poslovilne besede podjetju ZlTO Ljubljana TOZD Mlini, podjetju CIBES Ljubljana, Napredku Domžale TOZD Gostinstvo in turizem, proizvodnja slaščičarna, Službi družbenega knjigovodstva Lendava, župniku za poslovilni obred, pevskemu zboru Svoboda, godbi Mengeš ter osebju Zdravstvenega doma Domžale.
Žalujoči:
žena Marija, sin Branko in hči Tatjana.
„Saj ni umrl -le trudne oči je zaprl"
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
franca merela
iz Sp. Javorščice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskali med težko boleznijo. Se posebej hvala sosedom za pomoč v času bolezni in žalosti. Posebna hvala naj velja OO ZB Vrfipolje in tov. Peterku za poslovilne besede, OS Jurij Vega iz Moravč, DO Univerzale in DO Mlinostroj za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala duhovnikom za lep obred in bratom Pimat za prelepo petje.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVAL/
Ob prerani in težki izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in strica
matevža burkeljca
iz Prilesja 3 pri Blagovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem iz Gaberja, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem delovnih organizacij: Mojca Lukovica, STOL Duplica, POZD Repovž in Mladinski knjigi Ljubljana za darovano cvetje, gasilskim društvom za številno spremstvo, duhovniku za pogrebni obred, Antonu Florjančiču za poslovilne besede in vsem, ki ste se poslovili od našega dragega Matevža. _
ZAHVALA
JKmm
Ob nenadnem, bolečem slovesu našega dragega moža, očeta, brata in strica
ANDREJA URANKARJA
iz Prevoj 74 pri Lukovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena
sožalja ter darovano cvetje. Iskrena zahvala DO ..Litostroj" in njenim godbenikom, pevskemu zboru Lukovica, tov. Kočan Srečku za poslovilne besede ob grobu, župniku za opravljen pogrebni obred, krajevnim organizacijam ZB NOV Prevoje, Lukovica in Domžale ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči domači.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame
MARIJE KOČAR
rojene Klopčič iz Vrbe 11 pri Lukovici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in nad vse dobrim sosedom, ki so z nami sočustvovali, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji
darovali cvetje, katerega je imela tako rada. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku Pipp dr. Marku, ki je s toliko človeške topline pomagal naši dobri mami v njenih najtežjih trenutkih. Vsem se enkrat najlepša hvala.
Kočarje vi.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete ANTONIJE SORN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za poklonjeno cvetje, sočustvovanje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi Krajevni organizaciji ZB NOV Vir za poslovilne besede in duhovniku za lepo pogrebno slovesnost.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
rudija bod laja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali venec ali kakorkoli drugače počastili njegov spomin ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Petru Cerarju, medicinskemu in strežnemu osebju B oddelka Onkološkega inštituta, posebej pa zdravnici dr. Stanovnikovi. Zahvaljujemo sc tudi DO Papirnice Količcvo, društvu upokojencev za poslovilne besede, pevcem in godbi ter duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame. prababice, sestre in tete
frančiške sušnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje ali nam v težkih trenutkih kako drugače stali ob strani, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem dobrim sosedom, pevcem in ihanskemu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Kot žrtev prometne nesreče je mnogo prekmalu končal svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, brat in stric
GOSTIČ JANKO - JUR
borec NOV, praporščak in nosilec več odlikovanj
Ob smrti našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in so borcem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovnim organizacijam HELIOS Domžale, TOSAMA Domžale, Skupščini občine Domžale in AVTOSERVIS Domžale za darovano cvetje, godbi na pihala Domžale, vsem govornikom, KO in OK ZZB NOV, KS Prevojc in pevcem KUD Janko Kersnik Lukovica. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili so žaljene poklonili njegovemu spominu in na njegov grob položili toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo vsem praporščakom za poslovilni pozdrav.
Vsem iskrena hvala. Žalujoči domači.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega sina
NIKOLE PETROVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala dr. Janezu Svoljšku in tov. Ladu Konjarju za prizadevanja, govornikoma za tople poslovilne besede, razredničarki in učencem 4. c razreda ter ičencem in učiteljem ICRM Kamnik, OOZSMS Venclja Perka Domžale, domžalski godbi in pevcem za zapete žalostinkc. Posebna zahvala sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih in pri organizaciji pogreba.
Žalujoči: mamica in oče v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, svaka in starega tta
franca majdica
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili v tako težkih trenutkih, darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili
na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovi delovni organizaciji TAMIZ Mengeš za posebno pozornost in pomoč, kakor tudi govorniku za ganljive in resnične besede ob grobu. Lepa hvala tudi gospodu župniku, pevcem, godbi in gasilcem.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
ANE KOMAR
iz Vošc pri Blagovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom In znancem, ki ste jo spremili na zadnji pori in darovali cvetje ter izrekli sožalje. Zahvala tudi vsem sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih prišli na pomoč. Posebna hvala gospodu župniku in pevcem za opravljen obred ter Antonu Florjančiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
KAJ BO NOVEGA V MENGŠU?
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINE DOMŽALE
Predsedstvo ZPM občine DomZale na podlagi sklepa .6. seje predsedstva
RAZPISUJE prosta dela in naloge
SEKRETARJA Zveze Domžale
prijateljev mladine
Pogoji:
srednja izobrazba - pedagoške smeri 5 let delovnih izkušenj kot učitelj organizacijske sposobnosti družbenopolitično aktiven delavec dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v desetih dneh po objavi na naslov: ZPM občine Domžale, Ljubljanska 62 (Glasbena šola).
POPRAVILA
GOSPODINJSKIH APARATOV DOMZALE, Savska 33
Popravljam pralne stroje, električne štedilnike, hladilnike in drobne gospodinjske aparate (sesalce, loščilce, likalnike, mikserje, fene, brivske aparate ...)
SPREJEM STRANK vsak dan od 8. do 12. ure ponedeljek in sredo od 16. do 18. ure
Sprejem naročil in informacije dobite tudi po telefonu vsak dan od 7. do 8. ure na štev. 722-107
SE PRIPOROČAM
AHAClC ZDENE
r
OGLAS
Prodam tri dobro ohranjene fotelje.
Glavan, Prešernova 28, Domžale.
OGLAS
Mlad zakonski par išče stanovanje za dobo 3 let, na območju Domžal ali Mengša.
Cenjene ponudbe oddajte na   uredništvo   pod šifro
(„poletje").
v:
r
POSTANI TUDI TI NAŠ DOPISNIK'
Avtovlečno službo vršim na vseh relacijah NON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel. (061) 722-933
V začetku marca je bil v sejni dvorani skupen posvet sveta KS. komisije za komunalno, stanovanjsko, finančno in materialno poslovanje, članov 10 KK SZDL, članov UO ZZB in članov OOZSMS Mengeš. Vodila sta ga predsednik skupščine KS Mengeš Marko Hribar in predsednik KK SZDL Slavko Pišek.
Največ časa so se navzoči pomudili ob srednjeročnem planu in o planu za leto 1981. V obdobju 1981-1985 naj bi bile realizirane nekatere stvari, ki se vlečejo iz prejšnjega obdobja kot: zdravstvena postaja v Mengšu, sanacija Doma počitka, vrtec za 256 otrok, 186 stanovanj, 59 individualnih hiš, dve transformatorski postaji, ojačitev vodovoda, ureditev križišč in avtobusnih postajališč, priključitev kolektorja Domžale-Trzin-Mengeš in še nekatere stvari iz dolgega seznama. Morda je bolje, da si ogledamo, kaj bo novega v Mengšu letos, kar je bolj oprejem-ljivo in tako rekoč že zagotovljeno, oz. finančno pokrito: Končana bo cesta Mengeš-Topole, most v Loki, modernizacija cest Stara pot in Kersnikova, I. faza kanalizacije na Muljavi, trafo postaja Jug II, I. faza vrtca (dokončan 1982/83), pove-
zava na centralno čistilno napravo, trafo postaja na pošti in avtobusni izogibališči pri Lovcu in Pavovcu. Glede centralne občinske deponije smeti v mengeškem glinokopu še tečejo razprave, vendar pa - kot kaže - bolj ustreznega mesta ni možno dobiti drugod. Športnega parka 8. julij letos zaradi znanih prepovedi negospodarskih investicij ne bodo dokončali. Nekaj sredstev bo porabila krajevna skupnost tudi za stroške vzdrževanja cest, komunalnih objektov, popravil Kulturnega in godbenega doma, vzdrževanja javne razsvetljave, za čiščenje cest, za novoletno obdaritev otrok, jubilantov in starejših krajanov, za čiščenje okolice ter seveda za stroške poslovanja.
O vsem tem so se krajani pogovarjali še na zboru krajanov, ki so bili v drugi polovici meseca v Mengšu, v Loki in Topolah.
Glede skupne občinske akcije NNNP pa je bila dana informacija, da bo akcija potekala 16. in 17. maja, priprave nanjo pa v vseh okoljih že pospešeno tečejo. Da bo letošnja akcija čim širša in čimbolj mobilna, je treba narediti nekaj preizkusov in drugih priprav.
I. SIVEC
PRIDITE NA DRUŽINSKO TRIM AKCIJO!
V Mengšu že 21 let uspešno deluje Turistično olepševalno društvo. O delu v preteklem letu in o letošnjih načrtih sem se pogovarjal s predsednikom Milanom Jenči-čem.
Na letni konferenci v februarju so ugotovili, da so vse akcije TOD do,bro uspele, od čiščenja Mengša, do popravila in ureditve trim steze in predavanja o zaščiti zelenja in cvetja. Posebno hvaležno so krajani sprejeli načrt Mengša s kratko zgodovino ob 825-letnici Mengša. Ob 75-letnici Turistične zveze je dobilo deset članov mengeškega društva priznanja za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju turizma v Sloveniji. Letos in deloma lani je dobra dva meseca obratovala na Gobavici vlečnica, ki je bila dobrodošla predvsem za mlajše. Prizadevno jo je upravljal Franc Štele.
Tudi letos namerava TOD pomagati pri čiščenju Mengša, pripravilo pa je tudi že dvoje predavanj in sicer Po Jugoslaviji
(predaval prof. Hubad) in Vzgoja okenskih in okrasnih rastlin (predaval inž. Zgonc). Razveseljivo je, da je bilo na zadnjem predavanju veliko mladih gospodinj, tako da se je predavanje z vprašanji vred zavleklo skoraj tri ure. TOD namerava s predavanji jeseni nadaljevati, maja pa bo organiziralo tridnevni izlet v Beograd, za 1.040 din.
V okviru praznovanj 40-letnice vstaje pa bo 26. aprila pripravilo na mengeškem hribu, na eni najlepših trim steza v Sloveniji, zanimivo družinsko trim akcijo. Z njo hočejo poživiti mengeški športni uktrip, predvsem pa pokazati trim-sko stezo še komu drugemu. O natančnejših pravilih bodo občane in tudi širšo javnost še obvestili. Zaenkrat, pravijo, je dovolj, če na trim stezi trenirate.
TOD Mengeš ima 176 članov, razveseljivo pa je. daje v njihovih vrstah tudi 30 osnovnošolcev -Zelene straže, ki se vedno odrežejo pri čiščenju domače okolice.
I. SIVEC
KULTURA/KULTURA/KULTURA KULTURA KULTURA
NOVA KNJIGA IVANA SIVCA
Naš mengeški sodelavec prof. Ivan Sivec je pred dnevi izdal v Kmečki knjižni zbirki pri ČZP Kmečki glas že svoje sedmo delo. Tokrat povest: SETEV POMLADNEGA VETRA.
Gre za povest iz kmečkega življenja. Pripoveduje jo v prvi osebi mlad gozdar, ki v nasprotju z osebnimi načrti opusti dobro službo ter se priženi na kmetijo. Po tej odločitvi pa se zanj odpre kopica problemov, začnejo se tudi nekateri konflikti. V ospredju je konflikt s starokopitnim tastom, ki mlademu ne želi dati na kmetiji nobene veljave, četudi sam vidi, da ne more spremljati oz. dohitevati naglega napredka drugih kmetij. Konfliktne situacije se kopičijo, nekatere druge osebe pa spoznanje o zavoženosti življenja mladega Poljan ca samo še poglabljajo. Tudi v njegovem primeru je pijača kot k pozabi in utehi.
Sivčevo pisanje je verističen prerez današnjega življenja in neha-nja pa tudi še vedno toge patriarhalne organiziranosti današnjih kmetov na podeželju. Knjigo odlikuje izredno dobro znanje o temeljnih problemih iz kmečkega življenja; morda mestoma to izredno dobro poznavanje kmečke problematike in njihovo vpletanje v povest arhitekturo zapletanja in razpletanja fabule celo moti.
Zaradi dejstva, da je Sivčeva povest - izredno dobra informacija o temeljnih problemih slovenskega kmeta hkrati pa po svoji fabuli ter ob uporabi ustreznih jezikovnih sredstev zanimivo branje, ga bralcem toplo priporočam; zlasti še, ker je avtor občan naše občine.
Tudi zato, ker domnevam, daje problematika ali vsaj nekatere značilnosti kmečkega življenja vzeta iz življenja kmetov v naši ali bližnji kamniški občini. To pa je tudi eden od razlogov za to, da boste knjigo z zanimanjem poiskali in vzeli v roke.
M Brojan
r
»GOSPA MINISTRICA« V TRZINU
Po krajšem premoru so nam v dneh 20., 21. in 22. marca 1981 člani KUD-a Franc Kotar Trzin uspešno predstavili komedijo srbskega dramatika Branislava Nušica „Gospa ministrica".
J
Zares enkratna je bila igra Živke Popović „Gospe ministrice", ki jo je predstavila Ada Lovše. Ostale vloge so pravtako uspešno tolmačili: Sima Popoviča-ministra Ivan Ručigaj, Daro, njegovo hči - Irena Zupan, sina Raka - Toni Kralj, zeta Čeda - Marjan Vehovec, dr. Ninkoviča - Tone Vehovec, Rista Todoroviča - Tone Volčini, strica Vasa - Tone Ipavec, teto Savko - Mici Peme, teto Daco -Ančka Štefe, Kristino njeno hči -Barbara Lovše, Sojo ločenko -Mirni Cotman, Savo Mišića -Zoran Rink, strica Jakoba - Ivan
Ručigaj, Jova Pop Arsina - Marko Bukovec, Anko služkinjo pri Popo-viču Cveta Brvar, Pero Kaleniča -Jože Štih, Pera pisarja pri Popoviču - Jože Dolinar, slugo - Zvone Brojan, policijskega pisarja -Rajko Podobnik, žandarja - Zvone Brojan in tiskarskega pomočnika -Stanko Vehovec. Režijo je tokrat prevzel Milan Stante, pomočni režiserje bil Ivan Ručigaj, kostume je odstopilo Šentjakobsko gledališče; za masko je poskrbel Ivan Ručigaj, za razsvetljavo Peter Pelan, nepogrešljiva šepetalkaje pa bila Breda Plaznik.
Pohvaliti je prizadevnost te igralske skupine, saj so to zares zahtevno delo naštudirali v 32 dneh.
Članom je ob koncu uprizoritve v imenu Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij čestital tajnik Zveze kulturnih organizacij Tomaž Bole. To dramsko delo so si
Ea ogledali tudi člani dramske omisije pri Zvezi kulturnih organizacij Domžale.
S tem delom bodo člani KUD-a Franc Kotar Trzin tudi gostovali, pri čemer jim želimo čimveč uspeha, predvsem pa lep obisk.
Tone Ravnikar
KULTURNE VRSTICE
Za nami so že trije meseci letošnjega leta, v katerih se je odvila vrsta kulturnih dogodkov v naši občini. Težko bi bilo o vsakem dogodku pisati bolj podrobno, prav pa je, da se nekaterih vsaj bežno spomnimo. Februar in z njim slovenski kulturni praznik sta odprla novo sezono, ki se je začela z občinsko revijo pevskih zborov. Mešani, moški, ženski zbori in okteti so se zvrstili v enem večeru najprej v domžalski kinodvorani, nato pa še v mengeškem Kulturnem domu. Revija je pokazala splošen napredek zborov, vendar pa lahko rečemo, da se bodo morali v prihodnosti zbori posvetiti tako pridobivanju novih pevcev, kot še bolj izboljšati kvaliteto.
Na reviji otroških zborov, ki je bila v Domžalah na osnovni šoli Šlandrove brigade, so po dolgem času sodelovali tudi mladi pevci z osnovne šole Janka Kersnika z Brda. Revija je poakzala stalno kvalitetno raven domžalskih otroških zborov, saj so tudi tokrat mladi pevci navdušili občinstvo.
#, # «
Skupina ljubiteljev gledališča pri ŽICO Domžale je pripravila čudovit literarni večer v spomin na padlega slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. V čitalnici domžalske knjižnice se je zbralo nekaj ljubiteljev tovrstnih prireditev, vsekakor pa pričakujemo, da jih bo ob večih takih večerih vse več prišlo poslušat lepo slovensko besedo.
V Domžale so prišle na povabilo Okteta bratov Pimat pevke Ženskega okteta iz Obirja in skupaj so pripravili prijeten koncert. Koroška pesem je zazvenela v domžalski kinodvorani, v kateri se je nabralo precej ljubiteljev narodne pesmi.
Trzinci so v pičlem poldrugem mesecu, a seveda pod vodstvom
izkušenega režiserja Milana Stan-teta postavili na oder Nušičevo Gospo ministrico, s katero niso navdušili le domačega občinstva, ampak tudi selektorja Srečanja gorenjskih gledaliških skupin, kijih je uvrstil v letošnji program. S svojo predstavo so nastopili v Bohinjski Bistrici.
Prebudili so se tudi rokovnjači. Dramska skupina KUD Janko Kersnik iz Lukovice je po krajšem
Kimoni uprizorila igro Domen, akrat so uspešno nastopili pred domačim občinstvom in enkrat gostovali v Moravčah. Nedolgo za gledališčniki so se predstavili tudi pevci moškega zbora z letnim koncertom, na katerega so kot gosta povabili otroški zbor osnovne šole z Brda. Mladi pevci so popestrili program, tako sodelovanje pa je vsekakor zelo pohvalno, saj se na tak način zbližujeta kulturna dejavnost v šoli in v društvu.
Malo bolj inkognito je minila akcija za srečanje Naša beseda 81, v kateri sodelujejo mladi na različnih kulturnih področjih, povečini pa na gledališkem in lutkovnem. Ker letos še ni bilo občinskega srečanja, si je selektor ogledal le štiri prireditve, ki so jih organizatorji prijavili za konkurenco na gorenjskem srečanju. Sodelovali so člani dramske skupine osnovne šole Josip Broz Tito z Marinčevo Skrivnostjo rdeče stolpnice, recitatorke osnovne šole Radomeljske čete z literarnim večerom poezije Svet-lane Makarovič, lutkarji iz Krašnje s Sovico Oko Svetlane Makarovič in Kiplingovim Radovednim slončkom in Komkul, gledališka sku-
Kina pri OK ZSMS Domžale s larrisovim Androklesom in levom. Selektor je za srečanje v Kranju izbral zadnji dve skupini.
Tomaž Bole
\
GOZDNO GOSPODARSTVO:
Težave pri preskrbi z lesom za lesno predelovalno industrijo
POVEČATI SEČNJO PRI ZASEBNIKIH-KOOPERANTIH
V domžalski temeljni organizaciji kooperantov Gozdnega gopodarstva Ljubljana so ob izpadu blagovne proizvodnje lesa v začetku leta ukrenili vse, da to proizvodnjo povečajo zlasti pri zasebnikih - kooperantih, kjer je bil izpad največji.
Izpad blagovne proizvodnje 'esa, ki ga lesna industrija zelo potrebuje, je značilnost ne le za domžalsko temeljno organizacijo kooperantov Gozdnega gospodarstva Ljubljana, saj se z enakim Problemom ukvarjajo tudi na Gorenjskem. Notranjskem in drugod. Na domžalskem področju je izpad lesne proizvodnje posledica nekaj vzrokov, ki so vsak po svoje povzročili, da so v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana dosegli proizvodnjo nekako za 25.000 m3 lesa manj, kot so predvidevali. Ob pregledu vzrokov zakaj je temu tako ugotavljajo izredno hudo zimo, dosedanjo slabo stimulira-nost kmetov za proizvodnjo lesa, ugotavljajo pa tudi, da je velika večina kmetov kooperantov (70 odstotkov gozdov je v njihovi lasti) ostarelih oz. nesposobnih za težaško in nevarno gozdno delo. Mladi - v kolikor so na kmetijah - se za to težaško delo ne odločajo. Četudi bi želeli, v Gozdnem gospodarstvu doslej niso bili niti kadrovsko niti tehnično sposobni opraviti za kmeta-kooperanta različne usluge °z. gozdna dela, če jih sam ni zmogel.
Zaradi omenjenega dejstva in izpada proizvodnje lesa v začetku leta je v nevarnosti ne le uresničitev letošnjega gospodarskega načrta v Gozdnem gospodarstvu, ki je sicer do tega časa običajno opra-
vilo že 50 odstotkov letne realizacije, v nevarnosti je tudi uresničitev srednjeročnih planov. Ogrožen je zaradi manj dohodka naposled tudi letni načrt gozdnih komunikacij in vlek.
Ob povedanem je posebno zaskrbljujoče to, da se je zaradi pomanjkanja lesne surovine že znašla v precejšnjih škripcih tovarna Slovenijales iz Radomelj, ki je največji porabnik lesa v domžalski temeljni organizaciji kooperantov GG Ljubljana.
Slovenijales iz Radomelj je največji izvoznik v občini (kar 90 % proizvodnje izvozi na konver-tabilna tržišča), zato je s pomanjkanjem lesa ogrožen tudi izvozni načrt te delovne organizacije, kije sicer v največji meri pripomogla k pozitivni zunanjetrgovinski bilanci občine v preteklem letu.
Vse to, kar smo povedali je napotilo delavce v gozdnem gospodarstvu kot nam je v razgovoru povedal direktor domžalske temeljne organizacije kooperantov ing. Ljubo Pavlovič, da ukrenejo vse, da se preskrba z lesom pospeši. Na vsak način želijo zainteresirati kmete-kooperante za sečnjo in spravilo lesa (stimulacija za posekan les se je občutno povečala), hkrati pa so na terenu med kooperanti organizirali široko akcijo. V njej želijo z osebnimi Kontakti z vsakim   od kmetov-kooperantov
odpraviti nekatere razloge, ki so jih odvračali od sečnje in spravila ter jih tudi sicer motivirali za delo v gozdu. Ob tem so še zaposlili nekaj novih delavcev, kupiti pa nameravajo tudi več gozdne mehanizacije za to, da bi lahko kmetom, ki dela
sami ne zmorejo, opravili usluge sečnje in spravila.
Vse to bo - tako upajo - pripomoglo, da se bo preskrba z lesom v prihodnje bistveno izboljšala.
M. Brojan
KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE:
KAJ BODO DELALI LJUBITELJI PSOV V LETOŠNJEM LETU?
V petek 6.2.1981 je imelo društvo letno konferenco. Udeležilo se je 42 članov. Žal se na tem zboru srečujemo v glavnem isti ljudje, kajti nekateri člani se letne konference sploh ne udeležujejo, čeprav je poleg uradnega dela povezana tudi s strokovnim predavanjem.
Letos je dipl.vet. Damjan Gašperin predaval o steklini, ki močno ogroža skoraj vse slovenske občine, med njimi tudi našo. Po končanem predavanju smo zavrteli dva filma o dresuri in vzgoji psov ter pokazali nekaj diapozitivov o udeležbi naših članov na lavinskem tečaju marca 1980 in nekaj o delu na vežbališču.
Na konferenci je bilo podano poročilo o našem delu v letu 1980 in finančno poročilo. Kljub nekaterim težavam je bilo delo uspešno opravljeno, razen ene prireditve, to je pregleda mladih psov. Tega nismo mogli opraviti zaradi virusne bolezni, ki je napadala predvsem mlade pse in bi s to prireditvijo lahko povzročili več škode kot koristi.
Program dela in finančni plan za leto 1981, ki ga je potrdila konferenca, je precej obsežen in pester, zato bomo imeli člani lahko dovolj razvedrila in priložnosti za delo.
Program obsega naslednje prireditve in naloge:
Meddruštveno tekmovanje šblanih
psov - 10.5.1981 ob 8. uri;
Ocenjevanje zunanjosti športnih in
službenih psov - 30.5.1981 ob 8.
uri;
Izpiti psov, ki so obiskovali tečaj -20.6.1981 ob 7,30 uri; Srečanje vseh članov na vežbališču - 30.8.1981 ob 9. uri; Vzrejni pregled športnih in službenih psov, razen nemških ovčarjev -6.9.1981 ob 8. uri; Vzrejni pregled avtohtonih pasem -13.9.1981 ob 8. uri; Pregled mladih psov - 3.10.1981 ob 9. uri;
Drugi rok izpitov šolanih psov za tečajnike in ostale - 25.10.1981 ob 7,30 uri:
Sodelovanje na področju teritorialne obrambe;
Udeležba na meddruštvenih tekmovanjih;
Udeležba na lavinskem tečaju na Komni od 24. do 29.3.1981 z izpitom na Vršiču od 16. do 17.5.1981;
Udeležba na tečaju za reševalne pse izpod ruševin - april, maj, junij in september 1981;
Delovna akcija pi popravilu zgradbe, če jo dobimo v uporabo od strelske družine Domžale - obvestilo naknadno;
Organiziranje skupinskih pohodov s psi ali brez in sicer 2. maja 1981 Domžale (vežbališče) - Oklo -Vinje - Domžale - ob 8. uri; 4. julija 1981 Kamniško sedlo, odhod ob 6,30 uri iz Kamniške Bistrice;
Skupinski ogled z avtobusom razstave psov v tuzemstvu ali inozemstvu. Prireditve pod točko od 1 - 9 se bodo vršile na društvenem vežbališču.
Opozoril bi vse člane, da za prireditve in srečanja, ki so navedene v programu ne bo posebnih obvestil ali vabil, ker za tako število članov nismo v stanju člane pismeno obveščati zaradi preobsežnosti dela in finančnih razmer, kajti pošta je precej draga.
TEROR TOVORNJAKOV
Tovornjaki. Vlačilci. Prikoličarji. Avto vlak i... Niti ne nenadoma: počasi so prihajali v čedalje večjem številu v naše mesto. Sprva smo jih opazili na prostoru ob tovornem kolodvoru. Dva, tri morda. Pa kakega šoferja, ki je prenočil kar v kabini, smo srečali ob njih.
Pa ni ostalo le pri tem. število teh velikih transportnih vozil se je povečalo do te mere, da so zasedli v celoti poleg prostora ob železnici še Kolodvorsko ulico, pa druge parkirne površine. Najhuje je zjutraj: Poslovalnica Vektorja v Kolodvorski že pred šesto uro zjutraj privabi v naše mesto tovornjake od vsepovsod. Parkirišč ni, in tja do osme ure je nepopisna gneča v kateri vlada zakon močnejšega — tovornjaka.
Ta nadloga je postala tolikšna, da občane, ki živimo v centru mesta vse to že resnično zelo moti. Postavljeno je bilo tudi že delegatsko vprašanje — Zakaj in doklej takol - Teror tovornjakov pa se žal nadaljuje.
Urejamo ceste v centru, križišče rondo, zelenice, parke — neurejeno pa je vprašanje, ki smo ga omenili, da v celoti ustreza to, kar piše v naslovu. M. Brojan
TRIMSKI POHOD RAŠICA 81
Planinsko društvo .Janez Trdina" iz Mengša organizira v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda, 40-letnice ustanovitve OF, 40-letnice požiga prve slovenske vasi Rašica - trimski pohod „Rasica 81".
Mengeški planinci organiziramo ta pohod že vrsto let z namenom, da pohodnike seznanimo s konfiguracijo terena, spomeniki NOB, zgodovinskimi dogodki in kar je najvažnejše, privabimo delovnega človeka, da se giblje v naravi.
Pohod se bo vršil 25. aprila 1981 ob vsakem vremenu s priče t-kom ob 8. uri z več startnih mest:
1. Mengeš start ob 8. - 9. ure pred osnovno šolo Matije Blejca-Matevža - K. T.
2. Domžale start ob 8. uri pred „pošto" pri spomeniku NOB - K. T.
3. Črnuče start ob 8. uri pri savskem mostu
4. Črnuče start ob 8. uri pri zadnji avtobusni postaji /za vse pohode glej opis poti/.
Pravico nastopa imajo vsi, ki želijo hoditi in se počutijo dovolj močne, da bodo prehodili pot od startnega mesta do cilja na Mengeški koči. Predviden čas hoje je od 2. do 4. ur.
Pot je gozdna in označena s planinskimi markacijami ter dodatnimi oznakami /trikotne zastavice/.
Pohodniki hodijo na lastno odgovornost, zaželjeno pa je, da bo
fohod organiziran v skupinah pod vodstvom vodnikov posameznih D.
Na startnih mestih prejmejo pohodtiki kontrolni karton, katerega morajo na kontrolnih točkah potrditi.
Na cilju predloži vsak pohodnik pravilno potrjen kartonček komisiji. V zameno prejme trimsko značko in topli napitek.
Po končanem pohodu se bodo lahko vsi udeleženci pomerili v streljanju z zračnimi in malokalibrskimi puškami.
Iz Rašice do Mengeške koče bo organizirana tudi prva pomoč.
Za vse pohodnike iz Ljubljane, ki bodo organizirano prispeli preko Rašice na Mengeško kočo se šteje ta pohod v okvir „LJUBLJANSKE PLANINSKE SOBOTE"*. Pohodniki prejmejo za to poseben karton pri vodji pohoda, kar bo pravočasno objavljeno v dnevnem časopisu.
Ker nam je bilo že več let nazaj vreme na ta dan naklonjeno, bomo tudi letos poskrbeli, da bo planinska postojanka preskrbljena s pristno domačo hrano in dobro kapljico. Tudi zabave ne bo manjkalo z bogatim srečolovom.
Pohodniki oziroma vsa planinska društva, ki bodo izkoristila to spomladansko soboto za pohod na Rašico do Mengeške koče.pa prosimo, da popazijo med potjo na red in snago.
Vse informacije prejmete na telefonsko številko 722-012 ali 722-015 od 8. - 9. ure zjutraj.
Povratek udeležencev proti Ljubljani je mogoč vsake pol ure iz mengeških avtobusnih postaj. Vozni red bo vidno obešen pri Mengeški koči.
Pričakujemo vašo udeležbo!
Planinski društvi Mengeš in Domžale
Startno mesto: 1 MENGEŠ - Osnovna šola Matije Blejca-Matevža
Start: '   od 8. do 9. ure dopoldan
Smer pohoda: izpred šole poteka pot pod hribom mimo letnega gledališča, po Pristavi, asfaltirani cesti do opekarne, nato levo mimo lovske koče, mimo hiše pri Oražmu, skozi zaselek „Na Gmajni" do ceste na Dobeno ter nato mimo gostišča „Ručigaj" (kontrolna točka) na Srednje Dobeno mimo spomenika padlim do planinske postojanke na Rašici ter nato mimo stolpa (kontrolna točka) po grebenski poti do Mengeške koče, kjer je cilj pohoda, med potjo je kontrolna točka.
Čas pohoda:      3 do 4 ure smerne hoje
Kontrolne točke: Start Osnovna šola Mengeš - 1
Gostišče Ručigaj - 2
Stolp Rašica - 3
Grebenska pot - 4
Cilj Mengeška koča - 5
Startno mesto:    2 DOMŽALE - POŠTA - pred spomenikom NOB
Start: ob 8. uri
Smer pohoda: Po Ljubljanski cesti mimo črpalke Petrol -Avtoservisa po makadamski cesti mimo Depale vasi, nato desno v Trzinu mimo spomenika NOB, do gradu Jable ter po markirani poti do Sr. Dobena - mimo spomenika NOB na Zgornje Dobeno do planinskega doma na Rašici ter nato mimo stolpa /kontrolna točka/ po grebenski poti do Mengeške koče, kjer je cilj pohoda. Med potjo je Jcontrolna točka. Čas pohoda: 3 - 4 ure zmerne hoje Kontrolne točke: Start pred pošto - 1
Stolp Rašica     • - 2
Grebenska pot - 3
Cilj Mengeška koča
im.r pohod.
J/
J  h\ ) 4^25.april19BlSsj
00 P°',tlcri" org.Mahgia
Start:
Prijave:
RAZPIS - VABILO
SMUČARSKI KLUB IHAN prireja v počastitev 40-LETNICE VSTAJE tradicionalno tekmovanje „POHOD IHAN-OKLO 81" pod pokroviteljstvom TERMIT Domžale in EMONA TOZD Ihan
Prireditelj: Smučarski klub Ihan
Kraj in datum: Ihan, 25. april 1981, na športnem prosto-
ru v Ihanu ob 9. uri
Tekmovalne kategorije: Dolžina progre je 10 km za vse udeležence tekmovalnega in množičnega pohoda MOŠKI do 35 let /letnik 1946 in mlajši/ MOŠKI nad 35 let /letnik 1945 in starejši/
ŽENSKE do 35 let /letnik 1945 in mlajše/
ŽENSKE nad 35 let /letnik 1945 in sta-rcišc /
UDELEŽENCI MNOŽIČNEGA POHODA LAHKO NASTOPAJO NE GLEDE NA STAROST
Start je skupen, vendar ločen. Start množičnega pohoda je takoj za tekmovalnim pohodom
Prijave z letnico rojstva in imenom, nazivom organizacije sprejema SK Ihan, 61230 Domžale
Izjemoma bomo prijave prejemali še na dan tekmovanja, vključno do 8. ure ZA MNOŽIČNI POHOD NI STARTNINE Rezultati bodo objavljeni ob 11,30 uri na prireditvenem prostoru Zmagovalci posameznih kategorij prejmejo v trajno last pokale. Pri trije pa še kolajne Vsak udeleženec tekmovalnega ali mno-žičnega pohoda tekmuje na lastno odgovornost in stroške ali stroške organizacije. Prireditelj bo podelil posebne spominske značke vsem. ki bodo tekmovali ali opravili pohod v določenem času t.j. 2 uri TEKMOVANJE BO V VSAKEM VREMENU!
DOPOLNILO K RAZPISU:
Množični in tekmovalni del pohoda „IHANOKLO 81" bo pjtekal Po isti trasi kot pretekla leta s startom in ciljem na športnem parku v Ihanu, kjer je tudicilj. Proga bo potekala iz športnega parka mimo tole, kmetij „Zabje, Goropeč", nato mimo spominskih obeležij NOB, spomenika Oklo, kjer je padlo leta 1944 72 borcev Kamni-ško-zasavskega odreda, naprej preko Dobovelj, Brda na Tabor, mimo spomenika NOB v Ihanu in nato v cilj. Vsak udeleženec tekmovalnega, kakor množičnega pohoda bo prejel poseben kartonček, na katerega bo vpisal svoje ime, klub, društvo, TOZD ali katerekoli organizacije. Kartonček bo moral imeti obvezno potrjen od kontrol na trasi proge, katerega bo vsak tekmovalec oddal na cilju komisiji, ki mu bo izročila na podlagi kartončka spominsko značko.
Na ta tradicionalni pohod vabimo vse občane, člane delovnih organizacij, posebno še šolsko mladino, da se naužije svežega zraka in lepe narave in obnovi spomine iz časov NOB, ki je potekala na območju spominskega pohoda. Organizacijski odbor
Smučarski klub Ihan
Rezultati:
Nagrade in priznanja: Opomba:
Kf* ' -rj-s s s SSJ-ss- s s s ss~s s
\  RAZPISA ZA TEKMOVANJE V ODBOJKI IN STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZSS in Odbor za rekreacijo pri ZTKO Domžale
sta razpisala za MESEC APRIL dve tekmovanju in sicer za:
- odbojko in
- streljanje z zračno puško.
Prosimo, da čimpreje oblikujete ekipe in pravočasno posre-\  dujete prijavnice (rok: 20.4.1981) na naslov: ZTKO Domžale, p.p.
L*:
PROGRAM DELA Kolesarskega kluba „DISK" Domžale za leto 1981
MAREC 1981
Množičen KROS - TRIM, na relaciji Domžale: Vodovodna c. - po polju ZNAČKO"
Mengeš in nazaj za „TRIM
APRIL 1981
17. april ob 10. uri
1. TRIMSKA AKCIJA s kolesi „Vsi na kolo". Start hala KC Domžale-Ihan-Dragomelj-Domžale. Cilj hala KC.
Podelitev diplom.
/Predvideno pobiranje štartnine/
2. Člani kluba se udeležijo razpisanih krosov od drugih klubov.
MAJ 1981
1. Prvomajski kriterij po domžalskih ulicah (skupaj z ostalimi SD, pod pokroviteljstvom Telesnokultume skupnosti Domžale.
2. Nedeljo pred občinskim praznikom organizacija tekmovanja - šolske mladine (od 5. do 8. razreda).
3. Člani kluba se udeležijo razpisanih krosov drugih klubov.
4. Za občinski praznik občine Domžale organizacija in TRIM - ,S kolesom na Trojico".
5. Veteranski tekmovalci in člani kluba - udeležba na klubskih tekmovanjih v SRS
JUNIJ 1981
1. Organizacija dirke individualnih poslovodnih organov DO na območju občine Domžale.
2. Ekipna vožnja članov in drugih organizacij, /podelitev diplom/
3. Udeležba članov kluba „DISK" - 1000 km po Sloveniji.
JULIJ 1981
1. Člani kluba „DISK" za 4. julij, DAN BORCA v Kamniško Bistrico.
SEPTEMBER 1981
1. Množična TRIM akcija v Moravče
2. Klubsko prvenstvo aktivnih članov „DISK-a" (cestna in gorska).
OKTOBER 1981
Množična trim akcija „Vsi na kolo".
Start hala KC Domžale-Rodica-Jarše-Radomlje-Rova-Dontale.
Skozi vse leto (vsak torek in četrtek) potekajo treningi vseh članov kluba
- ob torkih izpred Bufet ORKIĆ pri bencinski črpalki
- ob četrtkih izpred METULJA (podvoz) Treningi so obakrat po 15. uri.
SMUČANJE NA MALI LASNI!
Lepi, za smuko primerni tereni in ugodne snežne razmere na 700 metrih nadmorske višine, že leta privabljajo ljubitelje smučanja in neokrnjene narave na Malolašcnsko planoto.
Med domačini se je leta 1977 porodila misel, da bi priredili tekmovanje v veleslalomu ter na ta način privabili na Malo Lasno tudi tiste, ki dotlej tja niso zahajali in jih potem zbrali v društvu.
Ze v naslednjem letu je bilo na pobudo Marka Potokarja, Mira Klop-čiča in Alojza Cijana ustanovljeno smučarsko društvo in izvedeno že tudi nekaj tekmovanj v veleslalomu za pokal ..Velink". Zanimanje za društvo je bilo predvsem med mladimi iz okoliških vasi precejšnje in že prvo leto je štelo društvo preko 40 članov.
Število članov se je vseskozi večalo in šteje društvo danes že preko 80 aktivnih članov. V teh letih je bila izdelana vsa najnujnejša oprema za izvedbo tekmovanj.
Velik razmah pa je društvo doživelo letos. Sneg, ki je ležal neprekinjeno od začetka novembra do marca, je omogočil izvedbo desetih tekem v slalomu in veleslalomu za pokal „Velink". Tekmovanj se je udeležilo preko 60 tekmovalcev, ki so nastopali v članski, mladinski in pionirski konkurenci. Največ uspeha
med člani je imel Franci Avbelj, med mladinci Igor Tekavec in med pionirji Simon Avbelj.
Vendar pa delo društva ni usmerjeno le v tekmovalno smučanje. Osnovni namen je privabiti na snežne poljane čimveč ljubiteljev lepe narave, smučanja in teka na smučeh.
Na sestanku v mesecu marcu, so člani ocenili delo v pravkar končani sezoni, podelili pokale in priznanja najboljšim tekmovalcem in sprejeli srrernice za delo v naslednjem letu, v katerem bodo največjo skrb posvečali množičnosti, za kar bodo poskušali nabaviti oz. izdelati manjšo prenosno vlečnico, uredili tekaško progo, dokončno pa bo potrebno urediti statut društva.
Okolica Male Lasne pa ni zanimiva le pozimi, ampak skozi vse leto. Sprehodi po prostranih senožetih in mogočnih gozdovih nudijo prijetno sprostitev po napornem delu. Najlepše pa je tu v vedrem, sončnem vremenu, ko se obiskovalcu nudi prekrasen razgled na Kamniške planine, Karavanke in Julijce. To so res nepozabni trenutki, ki jih je vredno doživeti.
Andrejka T.
ATLETIKA:
ZMAGOVALCA JARC IN RAVNIKAR JEVA
Ob koncu sezone 1980 je AK Domžale organiziral v hali Komunalnega centra v Domžalah klubsko prvenstvo v atletskem mnogoboju, kije imelo dvojen namen - zaključno tekmovanje v letu 1980 in pa tudi že prvo kontrolno tekmovanje, ki naj bi pokazalo, kako so tekmovalci pripravljeni za novo sezono. Čeprav udeležba ni bila najboljša, pa so bili boji zanimivi in izenačeni. Teknovalci pa so se pomerili v sledečm disciplinah: tek 20 m, skok v daljino z mesta in tek 1500 m.
Roman Lazar (AK Domžale mladinec)
Janez Blažič (Ak Domžale -mladinec)
85 točk 65 točk
V prvi disciplini - teku na 20 m se je zmagovalec odločil šele v iinalnem teku: zmagal je Jarc z rezultatom 3,0 pred Mavom z rezultatom 3,1, |»vedati pa moramo, da je slednji še pionir in da bo z prizadevnim delom svoje rezultate še izboljšal. Za njima sta se uvrstila Bratovž in Flerin.
Sledeča disciplina je bila iskok v daljino z mesta, kjer mnogobojec Jarc tudi ni imel prave konkurence. \S skokom 268 cm je zanesljivo osvojil prvo mesto pred tremi tekmovalci: Flerin, Mav in Bratovž, ki so skočili 235 cm.
Tako si je Jarc že pred zadnjo disciplino zagotovil prvo mesto. Zanimivo je povedati, da je bil ta tekmovalec pred leti eden najboljših v Sloveniji - v letu 1978 je osvojil drugo mesto na Republiškem prvenstvu v mnogoboju v Novi Gorici (za domačinom Urbančičem, ki je danes pri nas drugi najboljši tekač na 400 m ovire za Kopitarjem) in pa prvo mesto na odprtem prvenstvu Ljubljane. Svojih rezultatov v naslednjih dveh letih
ni več ponovil, kaže pa, da je pred novimi preizkušnjami v dobri formi in je torej pričakovati dobrih rezultatov.
V zadnji disciplini pa je vse svoje znanje pokazal Potrbin in dokazal, da na dolge proge nima konkurence v naši občini. Tudi ta tekmovalec je že dosegel odlične rezultate (leta 1978 na KROS DELA v Ajdovščini 3. mesto med člani in lani 2. mesto z ekipo Olimpije za Kladivarjem na teku Okoli okupirane Ljubljane), in se še danes nahaja v vrhu republiških dolgoprogašev. Za njim so se zvrstili Bratovž, Lazar in ostali.
Končni vrstni red je bil torej: Tomaž Jarc (AK Domžale -član) 125 točk
Janez Bratovž (SD Trzin -mladinec) 105 točk
Marko Mav (SSD Slandr. brigade - pionir) 95 točk
Andrej Flerin (AK Domžale -pionir) 85 točk
Jože Potrbin (AK Domžale -član) 85 točk
TEKMOVANJE V CIKLOKROSU DISK
Dne 28.3.1981 ob 9,30 uri smo s ciklokrosom pričeli sezono kolesarstva v Domžalah. Ciklokros je disciplina, kjer se del poti preteže in po preprekah kolesari do cilja.
Povabili smo učence osnovnih šol domžalske občine, mladince, mladinke, člane, članice in veterane.
V največjem številu so se udeležili pionirji osnovnih šol (38).
REZULTATI TEKMOVANJA
Pionirji       I.  Cerar Brane
II. Vidmar Primož
III. Gorjup Bojan Pionirke      I.   Zupan Jolanda
II. Dolenc Florenca
III. Kreč Alenka
Mladinci      I.   Leskošek Franc
II. Virant Brane
III. Grčar Marjan
Čas vožnje   Osnovna šola
5*42" 5'48" 5'52" 6'38" 6'44" 7*16"
519" 5*28"" 5'50"
516" 6'04"
6'10" 6'22"
OS Radomlje OS Venclja Perka OS Radomlje OS M. Blejc Men. OS M. Blejc Men. OS J BT Domžale
časna 2.500
Veterani nad 40 let
I. Gliha Franc
II. prof. Neubavcr
Neurich
III. Dovč Franc
IV. Hrovat Jože
Proga je bila za vse enako dolga z istimi preprekami.
Start je bil ob Jeretinovi jami in je potekal proti Grobliam skozi drevored, po Vodovodni mimo Majheniča, prešel pri Kralju na Slomškovo in po 2500 m v cilj. Udeleženci so prejeli zančko, štartno številko, prvi trije iz vsake skupine spominske diplome in dober čaj, katerega so skuhali v novi šoli Venclja Perka.
Zvezna sodnika Marko Ferjančič in Marjan Cajhen sta prireditev ugodno ocenila in točno sodila.
Kolesarski klub DISK je s tem dokazal, da ob najskromnejših sredstvih lahko organizira uspelo tekmovanje.
Ob tem naj povem, da od skupne vsote, ki jo zbira ZTKO in ki znese skoraj 558 starih milijonov je za naš kolesarski klub predvideno niti dva stara milijona in kolesarstvo tako ne bo moglo kaj prida zacveteti.
v soboto 25.4.1981 ob 10. uri bo ZTKO z DISK-omorganiziral spomladansko trimsko akcijo „Vsi na kolo" na relaciji hala Komunalnega centra Domžale - Ihan - Dragomelj - Domžale.
Vabimo vse, ki imajo kolesa, da dokažejo, da Domžale premorejo vsaj 200 kolesarskih navdušencev.
Jože CAJHEN
Med dekleti, ki so pravtako tekmovale v mnogoboju (tek na 20 m, skok v daljino z mesta in 800 m) pa je bila udeležba še slabša kot pri fantih, zato pa so bili boji bolj izenačeni.
V teku na 20 m je zmagala Ravnikar -jeva z rezultatom 3,5 pred Juvanovo in Pogačarievo - obe z 3,6.
Pri skoku v daljino je zmagala Juva-nova z rezultatom 211 cm pred Ravni-karievo 208 cm in Tarčo z 205 cm.
V zadnji disciplini - tek 800 m je zopet zmagala Ravnikarjeva z rezultatom 3 : 59,0 pred Pogačarjevo 4 : 25,0 in Juvanovo 4 : 30.
Naši rojaki na tujem:
Končni vrstni red pa je bil med dekleti takle:
Jolanda Ravnikar (AK Domžale - mladinka) 140 točk Evridika Juvan (AK Domžale - mladinka) 125 točk Bernarda Pogačar (A K Domžale - mladinkaf          105 točk Irena Veršnik (SK Domžale -pionirka) 80 točk Leja Tarča (AK Domžale -pionirka)                           65 toč k
Tekmovanje je potekalo fair in v mejah dovoljenega z nekaj izjemami (Bratovž, Jarc), dobro pa so ga pripravili in vodili delavci AK Domžale: predsednik Jurij Vulkan in pa trener Jože Smerdcl ter član 10 Marjan Gorza. Takih tekmovanj si še želimo.
Pismo s Švedske
18. januarja letos je bilo v Malmo-ju na Švedskem lokostrelsko tekmovanje, katerega se je udeležil tudi naš rojak Jože Stražar.
Tekmovanje z mednarodno udeležbo je organiziralo lokostrelsko društvo Grippen iz Malmo-ja, udeležilo pa se ga je 96 tekmovalcev.
V naše veliko veselje je zmagal Jože Stražar, ki je že. večkrat dosegel lepe rezultate v tem športu. Tako je 28. januarja v Sadertalju, kjer tudi živi in dela, premagal trikratnega švedskega olimpijskega reprezentanta Rolfa Svenssona. Naš Jože ji na tem tekmovanju zmagal z 282 poeni od 300 možnih. Do sedaj je sodeloval na približno 28 tekmovanjih, med drugim tudi na odprtem državnem prvenstvu Jugoslavije, kjer je zasedel zadovoljiv plasma. Časopisje na Švedskem redno poroča o tovrstnih tekmovanjih in seveda o uspehih našega rojaka, ki je drugače doma iz škocjana pri Domžalah.
Jože Stražar pa ni samo aktiven športnik, ampak tudi umetnik. Njegova umetniška področja so: skulptura, keramika in akvarel. V hudi konkurenci je bil po ocenah žirije sprejet v krog umetnikov
Sodertalje, je pa tudi član švedske zveze risarjev. Večkrat je že ime
razstave svojih del širom Švedske in tudi doma v Sloveniji.
Upajmo, da bo naš rojak tudi v bodoče tako uspešen, pa naj bo to v tujini ali pa domovini.
Mira Dekan it
TURNIR V MALEM NOGOMETU
Športno društvo v krajevni skupnosti Slavko Šlander Domžale organizira turnir v malem nogometu, ki bo od 8.5.1981 dalje ob petkih (od 16. ure naprej), sobotah in nedeljah.
Finalne tekme bodo predvidoma na dan občinskega praznika 23. maja 1981.
Pokrovitelj turnirja je Organizacija združenega dela HELIOS Domžale.
Pravila turnirja: žrebanje bo 24.4.1981 ob 17. uri v hali Komunalnega centra Domžale; prijave se sprejemajo v poslovalnici Loto * Domžalah (ob hali Komunalnega centra) vsak dan od 16. do 17. ure in sicer od 1. do 24.4.1981. Prijav-nina znaša 400,00 din.
Nagrade turnirja: pokali za I-> II., III. in IV. mesto, garnitura dresov za zmagovalno ekipo.