Št. 284 V Ljubljani, ponedeljek dne 12. decembra 1910. Leto L ! Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tadl ob nedeljah In prsznikih — ob 3. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K18 —, polletno K 9*—, četrtletno K 4*50, mesečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik, : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in uprovnlštvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo Rfedništvu, naročnina upravništva. Ne-lranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi *e ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša« nju popust. Za odgovor se priloži znamko Vraz. Dve leti že slavimo Vraza z raznimi slavnostmi in ni brez pomena, da ga slavimo, ne brez pomena zato, ker je Vraz kot oseba za nas velikega pomena, pa tudi ker ima njegova misel vpliv na naš razvoj. Ako po uspehih sodimo delo, moramo priznati, da je njegovo delo veliko in če po neuspehih časa presojamo velike ideje, moramo priznati, da je bila njegova ideja velika, ker se šele tekom časa uveljavlja v življenju. > . bmi sta izdali Matici Slovenska in Hrvatska krasno delo »Stanko Vraz", ki nam kaže Vraza v njegovih idejah in delih, pa tudi vsi naši listi so pisali o njem. Letos med počitnicami so slavili Stankov spomin v Cerovcu, na rojstnem njegovem domu, kjer se je vzidala spominska plošča in pred par tedni se je vzidala v Zagrebu vpričo hrvatskih in slovenskih zastopnikov spominska plošča v ono hišo, kjer je Stanko Vraz umrl. Včeraj pa je prišla na vrsto Ljubljana, da pod vodstvom »Slov. Matice" z akademijo proslavi njegov spomin. Tudi pri nas v beli Ljubljani je bilo treba slavja, ker je treba pokloniti se velikemu spominu, ko mora za vselej živeti med nami: ne da bi morali iznova zagotavljati naš smisel za skupno delo s Hrvati, ampak da ga v resnici pokažemo s tem, da se poklonimo možu, ki o njem lahko rečemo mi in Hrvati: je naš in je vaš. O nobeni osebi, ki je delala na našem kulturnem polju ne moremo to tako samozavestno trditi, Vraz je reprezentant ilirske ideje, on je delavec na hrvatsko-slovenskem polju, glasnik velike ideje skupnosti. Zato ga slavimo. Spominjamo se pri tem preteklih časov, gledamo uspehe sedanjosti, računamo na bodočnost. „Iz naroda za narod“, je bilo njegovo geslo in to geslo je sprejela tudi naša mladina. Zdi se nam, da ostane Vraz vedno mlad, ne zato, ker je umrl mlad, ampak ker ga vsa teža časa ni uničila in je z mladostnim poletom do zadnjega vršil svoje veliko narodno delo. V časih najhujšega absolutizma, reakcije in zatiranja, je nosil Vraz v nahrbtniku knjige po deželi štajerski, zbiral je narodno blago in pisal pesmi. Niso ga motili zasledovalci, ki so mu bili za petami, ne denuncijantje, ki so ga očrnili kot nevarnega panslavista, niti beda, ki mu ni dopuščala vršiti delo, kakor si je sam želel. Niti ni mislil na usodo in bodočnost, le en cilj je imel pred seboj: probu-jenje ilirskega naroda. Vraz je izraz našega prvega mladega poleta, glasnik prve slovenske mladine, odmev narodnega idealizma. Tekom časa se je izpremenilo marsikaj, realne razmere so nas učile realnosti, razmere so nas silile, da smo pustili idejo skupnosti, utihnila je navdušena pesem in prišel je resen čas dela. Iz naroda za narod, prosveta, kulturno delo, vzajemnost, vse je danes zopet — ali še vedno — na programu, toda danes se drugače izvršuje, nego nekdaj, ker so razmere druge. Danes imamo zbrano narodno blago, pesmi imamo mnogo, imamo knjig, imamo knjižnice, pa tudi politično svobodo na kulturnem polju, vzajemnost se zdaj vrši z združenjem društev, z zamenjavanjem knjig, z izleti, z zvezami in stiki, sploh, danes se lahko vrši delo po ideji, ki jo je imel Stanko Vraz. Le delavcev je treba. Toda takrat pred 60 leti ni bilo knjig, niti pesmi, niti knjižic, niti društev, vse je bilo treba šele zbirati, pisati, ustanavljati. Ni bilo sredstev niti za življenje, niti za delo. Zato je počasi šlo delo za veliko idejo. V takih časih je delal Vraz. Bilo je treba velikega idealizma, da ni delavec obupal. Danes imamo sredstva, danes moremo uresničevati idejo. Manjka pa nam poleta, trdne volje, dela, idealizma. In tega se učimo pri Vrazu, zato je potrebno, da slavimo njegov spomin, da oživljamo njegovo idejo v narodu, da jo uresničujemo z delom. „Iz naroda za narod" je rekel Vraz in mi gremo to pot. Večji pa bo naš uspeh, ako združimo to z idejo ilirizma in zbližamo narod z narodom, da drug drugemu nudita iz svoje' zakladnice. To delo prav vršiti se pravi uresničevati ilirsko idejo Stanka Vraza. Iz slovenskih krajev, Iz Senožeč. Sv. Miklavž je tudi letošnje leto posetil čitalnico, kakor je to njegova stara navada. Kakor on, tako je bilo tudi njegovo spremstvo krasnejše opremljeno od prejšnjih let. Sv. Mfklavž, ki je prav tako elegantno nastopil, nas je zapustil še-le ob 10. uri, dasiravno je bil njegov prihod naznanjen že ob pol 9. uri. Vzrok temu je bila velika udeležba, kar pohvalno omenjam. Prav take ali pa še večje udeležbe pričakujem pri prihodnji či-talniški prireditvi, ki bo na Silvestrov večer, česar se posebno nadejajo naši že znani diletantje, ki pripravljajo Štokovo burko »Mutast muzikant" polno dovtipov. Povem tistim, ki se je udeleže, da se bodo nasmejali prav iz srca. Nasvidenje torej! Predno končam, se najtopleje zahvaljujem vsem gg. darovalcem in darovalkam za bodisi ka-koršnekoli darove, katerih so bili otroci najbolj veseli. Bodo saj pomnili ta Miklavžev večer. Muzikant. Splošni pregled. Češko-nemška spravna pogajanja. Češko-nemška narodno-politična konferenca bo sklicana že koncem tega tedna. Čehi so že izvolili svoje delegate, Nemci pa jih bodo določili na svojem jutršnjem posvetovanju. Vlada stoji na stališču, da se morajo pogajanja nadaljevati na Dunaju in sicer pod patronanco vlade same. Naravno, da so nemški poslanci s tem predlogom jako zadovoljni, ker pričakujejo zelo ugoden izid zase. Vprašanje pa je, če bodo češke stranke pristale na to vladno nakano. Kakor je sedaj soditi, bodo Čehi enoglasno odklonili to vladno zahtevo, ker bi bili namreč v slučaju, da bi se nadaljevala pogajanja z Nemci na Dunaju, preveč oddaljeni od svojih volilcev in ne imeli prave zaslombe, dočim jo imajo Nemci že v vladi sami. Zlasti češki radikalci so odločno proti nadaljevanju pogajanj na Dunaju in groze, da ne bodo nominirali delegatov. Že danes pa lahko trdimo z vso gotovostjo, da tudi od teh pogajanj ni pričakovati stalnega sporazuma. Poljaki in Rusi. »Moskovsko društvo slovanske kulture" je sklenilo protestirati proti dogodku v Žulini, kjer se je zgodil znani slučaj Kochančik, ki se je uradno drugače kon-štatiral, nego ga je prineslo časopisje v prvem hipu. »Moskovsko društvo slovanske kulture," ki ima pri svojem delu resne namene, se je obrnilo na Slovanski klub v Krakovem ter je prosilo pojasnila, ker ni hotelo govoriti o stvari, dokler se ni v zadevi prepričalo. Predsednik »Slovanskega kluba v Krakovem" Marijan Zdziechovvski je odgovoril moskovskemu društvu v obširnem pismu, kjer opozarja društvo slovanske kulture na nekulturne razmere na ruskem Poljskem, kjer poljski otroci v šoli niti med urami ne smejo govoriti v svojem materinskem jeziku. Poljaki — pravi Zdziechovvski — lahko rečemo, da se pri nas nič takega ne godi. Na koncu pisma prosi Zdziechowski društvo slovanske kulture v Moskvi naj upliva na to, da se bo afera v Žulini prav razumela in naj skrbi, da bo pošteno in pravičnoljubna ruska javnost izvedela o nekulturnih razmerah na Poljskem, da se s tem odstrani krivica, ki se godi poljskemu narodu. Volinska gubernija. Posl. Dyinsza je v daljšem govoru branil pravice Poljakov v Volinski guberniji, toda predloga je že toliko, kakor sprejeta in njegov protest je brezuspešen. Leta 1913. se začno v guberniji nove ruske razmere. Izvrši se nekaj upravnih izprememb, Iz presidija se je priporočalo, naj vsi faktorji delajo na to, da se bodo prebivalci volinske gubernije čim preje čutili kot ruski podložniki. To je znamenje slabe vesti, ker bi tega ne bilo treba priporočati, ako je volinska gubernija res tako ruska, kakor trdijo oni, ki so jo odtrgali od poljskega kraljestva ter jo priklopili Rusiji. Volinsko vprašanje je s tem rešeno na videz, v resnici pa bo ostalo'na dnevnem redu. P/enarne seje v avstrijskem parlamentu Plenarne seje v avstrijskem parla- , mentu se bodo poslej zaključevale med 6 in 7 uro zvečer. To pa velja le za seje ob sredah in petkih, druge seje pa se bodo vršile, kakor doslej, lahko pozno v noč, ako bo tako želela zbornica, oziroma situacija. Angleške volitve. Angleške volitve za mesta so dokončane in niso prinesle unionistom nikakih posebnih uspehov. Začele so se takoj volitve po deželi, pri katerih upajo unionisti doseči nekaj uspehov. Tudi liberalci niso zadovoljni z uspehi tako, kakor so bili s početka in na deželi ne pričakujejo novih zmag. Belgijska zbornica. Belgijska zbornica je sprejela vse dele prestolnega govora z 65 proti 39 glasovom. Zahteve po obligatnem šolskem obisku iri po volilni reformi pa so bile, dasi z malo večino, odklonjene. Boji v Peru. Bolivanske čete so napadle peruansko posadko v Guayabal in je prišlo do boja, pri katerem je padlo nekaj vojakov. LISTEK. MICHEL ZEVACO: ----- Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [183] Abat Angelo se ni ganil izpred svojih priprtih vrat. V njegovi sobi ni bilo luči. »Tisto" je prihajalo bliže. Kmalu je bilo pred njim. Angelo je mahoma iztegnil roko. Njegova roka je našla tujo roko ter jo krepko zgrabila. Potegnil je postavo k sebi, v svojo sobo, in zaprl vrata. To se je zgodilo v trenotku in ob najglobljem molčanju. Samo abat je zamrmral : »Molčite! Sicer zakričim in vas ovadim! . . Nato je prižgal plamenico. In v njeni luči se je prikazala Maga. Brez jeze je zrla nanj, ki je bil vstal med njo in med papežem. Angelo ni bil izpustil njene roke. »Sedite,* je dejal tiho, »da se pomeniva. . . Vem, da prihajate z namenom, umoriti svetega Očeta ... Z eno samo besedo bi vas lahko dal prijeti, in to bi bila vaša smrt. Toda vi vidite, da ne izrečem te besede . . ." »Torej," je dejala Rosa Vanozzo s čudnim nasmehom, »je tudi vaš namen umoriti Rodriga Borgia?" »Ne! Jaz ne želim njegove smrti, ako bi bila njegova smrt brez koristi zame, kakor bi bila v tem trenotku. Toda mogoče je, verjetno in celo gotovo je, da mi bo nekega dne papeževa smrt služila ..." »Cesa torej hočete od mene?" »Da počakate." »In če nočem ali ne morem počakati?* »Potem zakričim in zbudim ljudi; primejo vas ter vas usmrtel In vi umrete v strašnem obupu, da niste mogli izvesti svojega maščevanja!" Rosa Vanozzo je pozorno pogledala abata. Na njenem okamenelem obrazu, kjer niso imela razburjenja niti toliko moči kakor nevihte na zamrzlem morju, se je za hip pojavila nekaka radovednost ter oživila njen mračni pogled. »Mladi ste," je izpregovorila počasi. »V tisti starosti se nahajate, ko človek ljubi in sovraži s silo, v času, ko čuvstvo gospoduje nad razumom ... In vendar, vaše obličje se mi zdi zagonetno. Kakšna je vendar tista tajna strast, ki vas tira, po vaši poti?" »Častihlepnost!" je odgovoril abat Angelo ter prijel starko za komolce. »Lahko vam povem to — vam, ki niste več človeško bitje, vam, ki se mj vidite kakor pošast maščevanja v lastni podobi . . . Častihlepnosti Ali me razumete? ... Ta strast je pač vredna vaše!" »Da, razumem!" je rekla Rosa, počasi majaje z glavo. »Vi ste živeli v ozračju, zastrupljenem od Borgijcev, in ta strup vas je prepojil do dna duše. Pojmili ste, kako lahko se je povzdigniti visoko nad hlapčevske trume, ako ima človek voljo, zadušiti v sebi sleherno ljubezen, sleherno sovraštvo, sleherno človeško strast . . . Prav imate. Vi ste sila zase, in vaša sila je vredna moje.,) »Torej ste pripravljeni počakati?" »Čakala sem leta in leta, zato lahko čakam tudi še nekaj dni. Torej kdaj pride tisti trenotek? . . »Kadar pride, vas obvestim." Rosa Vanozzo je povesila glavo, kakor da globoko premišlja. »Naj bo!" je dejala naposled. »Počakati hočem. In kadar pride čas, me boste vedeli kje iskati . . .“ Nekaj o naši poroti. n. Tak torej, kot dr. Kavčič v Novem mestu, bi moral biti tudi vsak predsednik porotnega senata v Ljubljani. Kdor pa zasleduje pri nas porotna zasedanja, mora z nami vred priznati, da ima novomeški vzor edinega posnemalca v Ljubljani v osebi sodnega svetnika Polca. Večina drugih gospodov je taka: eden še sedaj ne more pozabiti, da je bil dolgo časa državni pravdnik, drugi se le redkokdaj spomni, da ne predseduje senatu pri kazenskih razpravah deželnega sodišča. Zato pa slišimo v Ljubljani največkrat porotniške resumeje, o katerih se izmed poslušalcev čujejo pritajene kritike: To vendar ni predsednik, to ie državni pravdnik štev. 2. . . . Ta pa že tako govori, kot da je že prepričan, da bodo porotniki obdolženca gotovo obso- f1!1 • • \.Qhra™° ,le dvoje takih pritajenih kritik prihajajočih iz priprostih ust porotno razpravo zasledujočega občinstva. Ali že ti dve kritiki vsebujeti vse druge in povesti tudi vse drugo, take prikazni bi ne smele obstojati ne pri našem in sploh pri nobenem porotnem sodišču. Že radi verjamemo, da je zlasti v slučajih, ko je krivda obdolženčeva vsaj pravno dokazana, ali kadar se obdolženec očividno zagovarja z lažjo, za predsednika silno težko biti popolnoma nepristranski v svojih konenčnih izvajanjih, priznamo tudi, da je on navsezadnje tudi le človek, kateremu nehote uide njegovo osebno mnenje kot sodnik preko meje sa- Po tem srečanju sta imela z abatom še več razgovorov v votlini nad prepadom. Tisti dan, ko je papež na naglem odpotoval, jo je poiskal. »Papeža ni več v Tivoli," je dejal. »Vem," je mirno odgovorila Rosa Vanozzo. »Papež se je zatekel na Caprero k svoji hčeri Lukre-ciji. Cezarjeva armada je bila poražena . . . zgodila se ie pravcata katastrofa ... v Rimu in tudi drugod pa se razvnema upor.“ Starka je navidezno z veliko mirnostjo poslušala te podrobnosti. Zamrmrala je samo: »To je kazen, ki prihaja! . . , Slučaj mi je ubranil, da ga nisem umorila ono noč. Blažen bodi ta slučaj kajti zdaj lahko Rodrigo prisostvuje propadu svoje močil’ Toda odslej, mladi mož, se požurite . . ." In tiše, kakor da govori sama sebi, je dodala s tresočim se glasom: »Caprera . . . Dobro! . . « L VII. Oče in hči. Kako uro po odhodu Cezarja, ki se je vrnil v svoj tabor, kakor se bralec spominja, je šel abat k votlini nad Anijem. Po njegovem nervoznejšem vedenju in po temnem ognju, ki je gorel v njegovih očeh, je stara Rosa uganila resnico : »Ali je ura prišla?" je vprašala hladno. »Da, odhajam . . ." »Vi hočete reči: odhajava?" Angelo je nekaj hipov molčal. Dolga guba se mu je vlekla preko čela. Rosa ga je motrila z napeto pozornostjo. (Dalje.) mozatajevanja, preko ojnic po zakonu začrtane naloge predsednika porotnega senata. Toda take izrastke človeške slabosti treba ije pristriči, izrezati in najboljši nož za tako operacijo je odkrita le dobrohoteča javna kritika. Javne‘so naše porote, javno se razpravljajo grehi in zmote našega ljudstva in s tem je javnosti podana tudi pravica, javno in odkrito izreči o vsem tem svoje mnenje, kar se mu pri naši poroti ne do-pade. Javnost je edina kompetentna višja in najvišja inštanca nad porotnim sodiščem. Neradi se mi kot zastopniki širše mase izigravamo tudi kot tolmači te inštance. Ali resumeji, kot smo jih slišali ob času zadnjega zasedanja, nas naravnost silijo k temu koraku. Kajti nekateri teh resumejev so se nam zdeli za obtoženka, nevarnejši, kot utemeljevanje javnega obtožitelja, kot plai-doje državnega pravdnica. Mogoče, da iz pravnega naziranja niso bili taki toda gotovo je, da so bili taki, da so nam nehote vsiljevali utis, da so taki, kot bi po naši sodbi ne smeli biti. In ker moremo logično sklepati, da isti utis, kot mi, morajo zadobiti tudi porotniki, ki so kot mi tudi nejuristi apelujemo z vso odločnostjo, da se za bodoče občinstvu ne nudi več takih utisov. In če na to apelujemo, storimo to tudi v interesu predsednikov porotnega senata samih. Pomislite le, kak utis^napravi to na javnost: predsednik se v svojih konečnih izvajanjih trudi, da tudi porotniki dele njegovo pravno mnenje. Ko pa se porotniki vrnejo iz posvetovalnice in izrečejo svojo ravno nasprotno sodbo s tem, da s potrebno večino glasov, včasih celo soglasno, izrečejo: ne, obtoženec ni kriv ... ali ste že slišali, kako sodbo izreka potem prisotna javnost nad takimi nasprotji med ljudskimi sodniki in sodnikom po poklicu! Torej gospodje predsedniki bodite taki kot smo zadnjič omenili, kako si javno mnenje predstavlja predsednike porotnega senata. Je namreč res nekaj resnice na tem. Nejurist skuša če le more s svom mnenjem nasprotovati sodbi jurista po poklicu. Od tod — in to je naše mnenje — tudi ta nasprotja med novomeško in ljubljansko poroto. Čim manj se tam predsednikov re-sume prizadeva porotnike pridobiti za nje-, govo pravno naziranje, temveč je tam jed-nakih slučajev obsojenih po krivdoreku is porotnikov in — ta utis imamo namreč — ravno nasprotne uspehe imamo v Ljubljani. Da naša sodba o juristih in nejuristih ni tako napačna, dokazujejo tudi uspehi juristov zagovornikov. Dokazano je namreč po mnogih slučajih, da odvetnik, ki računa na uspeh svojega govora, pred porotniki kaj rad sleče jurista, pa ga raje zamenja z navadnim človekom in da raje kot tak govori v prilog svojemu klijentu, kot suhoparen jurist. Tudi nekateri državni pravd-niki raje udrihajo po struni človeške čutnosti, kot zgolj le po paragrafih, dobro vedoč, da z jahanjem paragrafov pri porotnikih kot nejuristih ne dosežejo svojega namena. V tern oziru je n. pr. dr. Neuperger nevarnejši od svojega šefa in ostalih kolegov. Drugi Neuperger je bil svojčas v Novem mestu Kessler kot namestnik drž. pravdništva. Toda o uplivu vraga in angelja bi bilo treba posebej izpregovoriti nekaj o naši poroti. Ravno tako pa je treba jasno izpregovoriti o izžrebanju, izbiranju odklanjanju ter o pouku porotnikov. Tu je treba temeljite reforme. Ali je verjetno, da bi žreb tako hotel, kot je včasih sestavljena porotniška klop, ali je prav, da nekateri porotniki presede vsako obravnavo celega zasedanja, dočim posebno domačini niti v enem slučaju ne pridejo na vrsto? Ali to odklanjanje porotnikov ni pravzaprav žaljenje za odklonjene porotnike in ali se s tem ne žali tudi vera, zaupanje v nepristranost ter prisego porotnikov? In ali je res treba dan na dan kratiti čas z suhoparnimi for-melnostmi pouka na naslov porotnikov, posebno v slučajih, če sta na vrsti na en dato dva slučaja pred eno in isto poroto? Toda mi smo obljubili izpregovoriti le »nekaj o naši poroti* in to smo vsaj za sedej že tudi storili. Vrazova slavnost. Stoletnico rojstva velikega Ilirca Stanka Vraza je proslavila včeraj »Slov, Matica" na jako lep način. Ob pol 11. uri dopoldan se je zbralo v veliki dvorani »Narodnega doma“ številno občinstvo, ki ga je pozdravil g. prof. Perušek. Zastopana so bila vsa naša kulturna društva in mnoge kulturne institucije hrvatske in srbske, katerih zastopnike je g. profesor Perušek posebej iskreno pozdravi! in se jim zahvalil, da so se odzvali povabilu »Slov. Matice” in prišli v Ljubljano k proslavi stoletnici rojstva Stanka Vraza. To so bili gg.: dr. Jovan Skerlič, vse-učiliški profesor kot zastopnik »Srbske književne zadruge” v Belgradu, profesor Jovanovič, podpredsednik »Matice Srbske* iz Novega Sada, dr. Oton Kučera, vseučiliški profesor in predsednik »Matice Hrvatske" v Zagrebu, dr. A. Baza la, vseučiliški profesor in tajnik »Matice Hrvatske", Emil Laszowski, veliki mojster »Bratov hrvatskega zmaja", dr. Livadič, zastopnik »Društva hrv. književnik dr. Gruber, zastopnik »Društva sv. Jeronima", Krešič, predsednik »Zveze hrv. pevskih društev", Medved in Škavič, zastopnika »Hrvatskega ped. književniškega sbora". Po pozdravnem govoru je zapel moški zbor »Glasbene Matice" našo narodno himno »Naprej zastava Slave", potem pa je predsednik »Slov. Matice" g. dr. Fran Ilešič imel slavnostni govor. G. dr. Fr. Ilešič je znan kot izboren govornik in zbrano odlično občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo njegovim izvajanjem o pomenu delovanja Stanka Vraza za Slovence in Hrvate in o potrebi kulturnega vjedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Govornikova izvajanja je pretrgalo občinstvo večkrat z burnim odobravanjem. Zaključena je bila akademija na čast Stanku Vrazu v »Narodnem domu" zelo jrimerno z »Lepo našo domovino", ki jo 'e tudi zapel moški zbor »Glasbene Malce", potem so se pa gostje podali v hotel »Tivoli" na banket. Vdeležili so se banketa, ki ga je naravnost izborno aranžiral g. Kenda in pri taterem so stregle gostom gospice gojenke ravnokar završenega kuharskega tečaja, hr-vatski in srbski gosti ter zastopniki naših kulturnih društev. Prisotna sta bila tudi gg. drž. poslanec Ivan Hribar in dež. odbornik dr. Ivan Tavčar, ki sta bila pri prihodu kakor tudi pri odhodu predmet prisrčnih ovacij. Med udeleženci je vladalo naravnost izvrstno razpoloženje in navdušeni govori so se vrstili eden za drugim. Govorili so vsi zastopniki hrvatskih, srbskih in naših kulturnih društev. Veliko pozornost je vzbudil govor g. dr. Jovana Skerliča, bel-grajskega vseučiliščnega profesorja, a zelo zanimiv je bil govor g. Kresiča, predsednik »Zveze hrv. pevskih društev", ki je — bil je takrat 6 let star — gledal v Zagrebu pogreb Stanka Vraza. Lep je bil govor g. drž. poslanca Hribarja o jugoslovanski ideji; posebno na hrvatske in srbske goste je napravil ta govor jako lep utis. Več gostov se je odpeljalo že ob pol 7. uri zvečer, drugi so pa prisostovali v »Unionovi" dvorani koncertu »Slovenske Filharmonije". In ta koncert je bil res, tak, da ni bilo nikomur žal, da ga je posetil. Vršil se je sicer pri pogrnjenih mizah, ali med izvajanjem posameznih točk bogatega programa je vladal v popolnoma zasedeni dvorani vzoren mir. Veliko pozornost je vzbudilo izvajanje Fčrsterjeve »Slovanske suite", ki je bila sinoči izpeljana sploh prvikrat. Občinstvo je priredilo navzočemu skladatelju prisrčne in navdušene ovacije. Zelo simpatično je sprejelo občinstvo umetnico na gosli gdč. Stello Krliger z Dunaja, ki je v polni meri zaslužila obilen in navdušen aplavz, ki se je razlegal po dvorani in kar ni hotel utihniti po vsaki točki, pri kateri je ona sodelovala s svojo violino. * * * Slovenci torej nismo »pozabili" na stoletnico rojstva Stanka Vraza. To je zasluga »Slov. Matice* in v prvi vrsti njenega zaslužnega in delavnega predsednika g. prof. dr. Frana Ilešiča, ki smo mu resnično hvaležni na popolnoma vspeli prireditvi. Dnem vesti. Javen shod na Tržaški cesti. »Politično in gospodarsko društvo za Dvorski okraj" je sklicalo za soboto zvečer na Tržaško cesto v gostilno »pri Franceljnu" javen shod. Vzlic slabemu vremenu in temu, da leži lokal na neobljudeni periferiji mesta, se je zbralo toliko občinstva, da so bili gostilniški prostori polni. Posebno z veseljem je bilo videti tudi večje število zavednih volilk. Shodu je predsedoval bivši občinski svetnik Primožič. Prvi govornik, deželni poslanec dr. Tavčar je govoril o novem cestnem zakonu in o deželnem deset-miljonskem posojilu ter o zlih posledicah, ki bi doletele Ljubljano, če bi tozadevni sklepi klerikalne deželnozborske večine dobili najvišje potrjenje. Dr. Švigelj govori o nasilstvih, ki jih uganjajo klerikalci napram svojim političnim nasprotnikom. Protestuje, da se klerikalci spravljajo z vso krščansko ljubeznijo na obrtnike, ter jih hočejo mate-rijelno uničiti. Gospod Ribnikar je razpravljal o bistvu klerikalizma in slikal kake sadove rodi klerikalizem kadar ima tudi vso državno moč v svoji oblasti. Govornik tudi obširno razklada jezuitsko propagando v Ljubljani. Občinstvo je izvajanjem govornikov z zanimanjem sledilo in jim končno burno pritrjevalo. Na shodu je bila sprejeta resolucija zoper sankcijo novih klerikalnih zakonov, ter zaupnica naprednim poslancem. Zaupen sestanek »Političnega in gospodarskega društva za Trnovo in Kra-kovo" se je vršil včeraj dopoldne. Dasi je bil spored določen v poravnavo notranjih društvenih zadev, vendar se je udeležilo sestanka toliko članov, da jih je bilo vsaj trikrat toliko kot poslušalcev na zadnjem dr. Peganovem shodu v Trnovem. Razpravljalo se je največ o notranjih društvenih razmerah in končno na splošno uredilo in poravnalo diference, ki so zadnji čas pro-vzročale v društvu manjšo delavnost. Razgovor pa je bil tudi o važnih gospodarskih zadevah in osobito o novih dokladah, ki bi jih provzročili novi zakoni klerikalnih poslancev, če bi dobili sankcijo. Debate se je udeležilo več domačinov, kot zastopnik »Izvrševalnega odbora" pa je prišel na sestanek tudi g. Ribnikar. Končno je bila sprejeta resolucija zoper klerikalne deželnozborske sklepe. Sestanek je tudi sklenil, da priredi društvo prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. popoldne v Trnovem velik javen shod, kot protestni shod zoper klerikalne nesramnosti in dr. Peganova izzivanja. Na „Obzorovo" brzojavko! »Obzor* je prinesel včeraj kukavičje jajce, da je škandal, ker se je jugoslovanskim gostom Vrazove Akademije na čast uprizorila Wag-nerjeva opera »Tann ha us er". Mi mislimo, da ta vest ni izšla iz vrste gostov, nego je le refleks lokalnih malenkostnih osebnosti. Zdravo to ni, in proti takim netaktnim izgredom, ki zabavajo le tujce, ni leka v tukajšnjih apotekah, ako ga ni v vesti dotičnika. Pri sestanku jugoslovanskih kulturnih društev je hotelo naše gledališče pokazati to, kar v tem hipu in z danimi sredstvi more podati najlepšega in najboljšega. Opera pa je najvišje, kar more naše gledališče podati. Da v tem hipu nimamo na repertoirju slovanske opere je slučaj, ki ga z našimi beraškimi sredstvi odstraniti ne moremo. Sicer pa je moglo poleg tega ozira ravnateljstvo slovenskega gledališča predvsem upoštevati želje abonentov, ki so opero »Tannhauser" zahtevali. Predstava je bila razprodana, za naše razmere častno in to je — glavno! Hrvatje in Srbi so občudovali Slovence, da morejo v danih razmerah in s takimi minimalnimi sredstvi dostojno uprizoriti delo najtežjega in najboljšega modernega komponista opernega. To je dokaz, da je kultura naša vzporedna z nemško, in to je — mislimo — le v čast jugoslovanstva! Namen posvečuje sredstva. Predvčerajšnjem so pokopali na Viču nekega mizarja, ki je imel to napako, da je bil soci-jalni demokrat. Revež je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok ter dober sloves med svojimi znanci in prijatelji. Nesrečna vdova je prosila pobožne viške frančiškane, da bi oskrbeli cerkveni pogreb, katerega bi plačala kljub svojim ne baš dobrim razmeram. Častiti duhovni oče pa je hotel ostati zvest svojim krščanskim načelom in ni hotel spremiti na poslednji poti »brezvernega" pokojnika. In to edino vsled tega vzroka, ker so mu njegovi prijatelji sodrugi poklonili za zadnje slovo venec z rudečiin trakom. Toda duhovni oče je dobil kljub temu skomine po lepih denarcih, ki bi mu zapadli brez posebnega truda in vsled tega je sledil mrtvaškemu sprevodu, da bi ga na pokopališču in med potom vsakdo videl. Na pokopališču je nato iz »usmiljenja" opravil svojo krščansko dolžnost, pokopal »brezverskega" mizarja ter tako ustregel vsem. Tako cerkveni oblasti, da ni mrtveca oficijalno spremil, svoji nenasitni farški malhi pa, da ji je zadostil. Pobožni frančiškan sicer ni šel rad s pogrebom, a česa duhovniki ne store za denar? Je pač dobro, da vsaj denar nima strankarske barve, kajti sicer bi ga duhovniki zavračali kot brezverskega. Slovensko deželno gledališče. Vse kaže, da postane Wagnerjev »Tannhauser" še velika privlačnost; opera, ki doživi v Ljubljani ob četrti predstavi še vedno razprodano hišo, je rariteta, ki jo treba debelo podčrtati v zgodovini umetniško-glas-benih uprizoritev slovenskega gledališča. Predstavo so počastili s svojim obiskom srbski in hrvatski gostje Vrazove akademije: omenjamo med njimi zlasti gg. dr. Skerliča, dr. Kučero in dr. Bazalo. — Prireditev sama na sebi se je držala na hvalevredni višini, ako izvzamemo nesi-gurni zbor, ki niti pri tretji reprizi še ne obvlada svojega parta ter posamezne moteče nedostatke, ki so sporadično nastopili zlasti v drugem aktu. Gosp. Waszmuth je bil v tretjem aktu glasovno in igralsko boljši kakor v prvih dveh; v prvem dejanju mu je višinski piano pripravljal vidne in slišne težkoče, začetkom drugega akta pa je precej neugodno vplivalo delno neznanje teksta. G. Peršl je ugajal, g. Križaju pri obilici dobrih lastnosti ne zamerimo, ako mu v globoki nižini glas včasih ne doni tako polno, kakor bi sklepali po mogočnih srednjih legah. Ga. Foedranspergova bi se bila konec druge scene prvega dejanja lahko zahvalila za aplavz, ako bi ne bila v preveliki skromnosti raje ostala za kulisami. Največ hvale si prihranimo to pot za gdč. Nadasovo, ki je bila zlasti v drugem dejanju v duetu z g. Waszmuthom na višku. G. kapelniku je bil izročen po ouverturi lovorov venec s trakovi. — Včeraj popoldne se je uprizorila predstava za mladino Gornerjeva »Sne-gulčica". Razprodana hiša je odmevala smeha, s katerim je izredno hvaležni avditorij spremljal razvoj dejanja na odru. —a— Zaključek kuharskega tečaja v hotelu »Tivoli", ki ga je priredila gostilničarska zadruga se je izvršil v soboto popoldne s skupnim dinejem ob 2. uri popoldne. Dineja se je udeležil deželni glavar, kot zastopnik dežele, komisar g. Laschan v imenu mesta, obrtni nadzornik g. Santruček, zastopniki trg. zbornice g. Murnik, za obrtno-pospeševalni urad g. Windischer, odborniki gostilničarske zadruge itd. Opravičili so svojo odsotnost min. tajnik g. Hess, dež. predsednik Schwarz in nadzornik Blodig. Dine se je vršil v mali dvorani hotela »Tivoli*. Najprej je pozdravil goste g. Ivan Kenda, ki je povdarjal pomen kuharskih tečajev za našo deželo, v imenu dežele je govoril g. deželni glavar Šuklje, ki je omenjal veliko važnost tujskega prometa za deželo. Poročilo o tečaju je podala gdč. Golobova, pod katere vzornim vodstvom se je tečaj vršil. Bil je to 5., oziroma 3. kuharski tečaj gostilničarske zadruge. Začel se je 7. novembra in je trajal 6 tednov. Pouk je praktičen in teoretičen. Praktično je poučeval kuhanje kuhinjski šef g. Jan Fiala vsak dan od 8. do pol pol 1. ure in od pol 5. do 7. ure zvečer. Serviranje je poučeval načelnik gostilničarske zadruge in je poučeval tudi kalkulacijo. Vršila so se tudi predavanja in sicer je predaval g. dr. Rus o hotelski higijeni in g. tržni nadzornik Ribnikar o živiloznanstvu vsak po 6 ur. Tako je nudil tečaj vsestransko izobrazbo. Pod nadzorstvom gdč. voditeljice so pose-čale gojenke tudi gledališče. Priglasilo se je 37 gospodičen, sprejetih je bilo 22 in sicer: Marija Bratina, Mimi Gnezdova, Ivanka Rebečeva in Fanči Strletova z Notranjskega, Angela Cankarjeva, Rozina Jesenkova, Milka Hafnerjeva, Marica Orani-čeva in gospa Magda Pehlarjeva z Gorenjskega, Terezija Gorčeva, Anica Mevžljeva, Josipina Jajčeva, Vida Ogorelčeva z Dolenjskega, Marija .Grajzarjeva, Krista Miku-ževa, Ana Okornova, Marija Gašperutova iz Ljubljane, Justina Rožičeva iz Sežane. Želeti je, da se udeleže tudi gospodične iz drugih slovenskih pokrajin. Koncem dineja se je zahvalil g. Kenda vsem, ki so tečaj podpirali, ministrstvo za javna dela, deželni odbor, občinski svet, trgovska obrtna zadruga in obrtno-gospodarski urad. V imenu gojenk se je v laskavih besedah zahvalila geč. Berta Rusova. Končno je g. Ribnikar povdarjal potrebo gospodinjske vzgoje za na kmetih. — Pri dineju so stregle gospodične v narodnih nošah in so izkazale velik uspeh tega tečaja. Prihodnji teden si ogledajo gojenke klavnico, perutninarski zavod, kolinsko tovarno in druge zanimivosti. Draginja v Ljubljani. Prijatelj lista nam piše: Povedali so mi, kje se dobi v Ljubljani dober kraški teran. Podal sem se tam in si privoščil sledeče: s/s terana, 2 žemlji in 2 jajci, ocvrti po načinu voloskih očes. Teran je res izboren, ali stane — 1 K 44 vinarjev liter! Ves moj račun je znašal 1 K 20 vin. in sicer: 3/s terana 54 vin., 2 žemlji 8 vin., 2 jajci 58 vin., skupaj K IT-20. Torej 2 jajci staneta 58, reci oseminpedeset vinarjev, pa ne v kakem hotelu, nego v čisto navadni gostilni! O joj! Tragična smrt. Včeraj zjutraj se je obesil na Karlovški cesti v svojem stanovanju železniški nadsprevodnik v pokoju I. S. v 72. letu svoje starosti. Nesrečneža je bolezen svoje žene tako potrla, da je izvršil samomor, samo da ne vidi bede in domače nadloge. K pogavjlu o slabih cestah. Prejeli smo; Občinska cesta v Dobrunjah, zlasti v krajih St. Lenard, Sostro, Sodinja vas in Podlipoglav, je v tako slabem stanju, da v slabšem že biti ne more več. Tukaj bi se lahko zgodilo, da bi se komu na sredi ceste voz prevrnil, da bi si nogo zlomil, ali pa v blatu obtičal. Ta cesta že svojih 5 ali 6 let ni bila posuta, sploh nihče se ne zmeni z* njo. Res, krasne razmere! Ljubljanica je zadnje tri dni zopet močno narasla, tako da je del barja pod vodo. Povodenj v tem mesecu je nekaj nenavadnega, a za ljudi in živino uprav neznosno. To je pa že preveč. Nemški duhovniki so začeli kar sistematično beračiti po Slovenskem. Podjetni župnik iz Gabena na Nemškem je razposlal menda na tisoče svojih »prošenj* po naših krajih, ker pošiljajo v pogled te prošnje iz vseh krajev, svetujemu vsakemu, ki bi dobil tako »prošnjo", naj jo vrne vsiljivemu nemškemu župniku s primerno opazko, ker dosti beračijo še domači duhovniki, sedaj nam pa prihajajo še duhovniki iz Nemčije s svojim beračenjem! Nezgode. Hlapec Franc Starc, usluž-ben pri zidarskem mojstru Ivanu Ogrinu, je tako nerodno iz voza razsul pesek, da je zadobil pri tem na prsih in na levi nogi težke telesne poškodbe. — 12 letni posestnikov sin Ivan Zakovšek iz Doropolja pri Krškem je pred domačo hišo tako nesrečno padel, da se je na obeh očesih težko poškodoval. Smrtna vožnja. Dne 5. t. m. so našli na državni cesti v Rebrnici pri Postojni ob 10. uri ponoči 48 letnega hlapca Franca Spilarja iz Hraš pri Postojni, mrtvega. Špilar je namreč peljal težko obložen voz samih sodov v Vipavo in se je na potu tako napil, da je padel iz voza in bil na mestu mrtev. Božične počitnice na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah se prično v petek 23. decembra in bodo trajale do 2. januarja 1911; ta dan je zopet pouk. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. RazBe vesti. * Skrivnosten umor. Rimska policija se peča sedaj z zelo skrivnostnim umorom. Gospa Peters, večkratna ameriška milijonarka, je bila mreč poročena z nekim rimskim advokatom. V noči od nedelje na pondeljek so sosedni stanovalci naenkrat zaslišali glasne klice na pomoč. Ko so prihiteli na ulico, so zapazili na cestnem hodniku gospo Peters popolnoma razbito. Nfen mož zatrjuje sedaj, da je v trenotni blaznosti skočila skozi okno in se tako ubila. Policija pa domneva, da jo je mož sam umoril in je imenovanega advokata tudi aretirala. * Čenstohovski škandali. Včeraj sta bila v Čenstohovu aretirana samostanski igralec Tortkiewicz in njegova hči. Mlada deklica je imela namreč razmerje s patrom Maczochom in drugimi samostanskimi brati in to z vednostjo svojega očeta. * Oporoka grofa Tolstega. Sinova umrlega ruskega pisatelja in filozofa, grofa Leva Tolstega sta že došla v Petrograd, da ovržeta očetovo oporoko. Vdova grofica Tolstoj in ostali otroci pa stoje na stališču, da se mora zadnja želja velikega pesnika na vsak način izpolniti. Najaovejša telefoiska h tojavaa poročila. Kritičen položaj v državni zbornici. — Poljaki in vlada. — Demisija Bienertho-vega kabineta. Dunaj, 11. decembra. Položaj državne zbornice je jako kritičen. Vlada se nahaja v groznih stiskah. Poljski klub odločno vstraja na svojem stališču in zahteva, da se vprašanje glede vodnih cest reši v najkrajšem času in sicer za Poljake ugodno. Vsled tega je situacija v državni zbornici skrajno kritična in pričakovati je splošne krize. Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci. Ministrski predsednik je razložil cesarju kritičen položaj v zbornice, ki je nastal vsled opozijonalnega stališča Poljakov. Kakor se poroča, je Bienerth cesarju že danes predložil svojo demisijo, katere pa cesar ni sprejel. V pozni noči so došla poročila, da se je položaj tako silno poostril, da v slučaju, ako Poljaki vstrajajo pri svojih zahtevah, lahko že z gotovostjo računa na razpust državne zbornice, ker stoji krona na stališču, da mora zbornica na vsak način sprejeti proračunski provi-zorij, katerega sprejetje pa je vsled opozicije »Poljskega kluba“ v skrajni nevarnosti. Vlada bo sicer še nadaljevala pogajanja s Poljaki, vendar pa ni pričakovati nikakega vspeha. Ministrski predsednik baron Bienerth je vsled teh dogodkov skrajno razburjen. Kriza je neizogibna. Govori se že celo o namestnikih Bienertha. V poštev pridejo zlasti: bivša ministrska predsednika baron Gautsch in dr. Kdrber in sedanji minister za notranje zadeve dr. Haerdtl. Dr. Prade se umakne Iz političnega življenja. Praga, 11. decembra. Bivši nemški minister-rojak dr. Prade se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Kakor se poroča, bo sedaj odložil tudi svoj državnozborski mandat in se popolnoma posvetil privatnemu življenju. Ministri o vladni večini. Praga, 11. decembra. Vsled zadnjih dogodkov v državni zbornici, ko je bilo navzočih samo 81 poslancev, so se ministri izrazili, da se vlada nikakor ne more zanašati na zanesljivo večino in da je nevarnost, da vlada ne pride pri glasovanjih v velike zadrege. Supilo in koalicija. Zagreb, 11. decembra. Ker je poslanec Supilo nenadoma obolel, se včeraj ni mogel vršiti v Zagrebu shod, na katerem bi se vršila debata med Supilom in dr. Lorkovičem in Pribičevičem, da se razjasni položaj med koalicijo in Supilom in se je preložil na poznejši čas. Don Mlguel de Braganza. Berlin, 11. decembra. Kakor se poroča, namerava portugalski pretendent don Miguel de Braganza sklicati v kratkem v Avstriji konferenco svojih pristašev, na kateri se bo obravnaval sedanji položaj na Portugalskem. Nov Motu proprlo. Rim, 11. decembra. Papež Pij X. namerava v najkrajšem času izdati nov Motu proprio, ki bo velika senzacijonalnost tudi za klerikalce. Od sedaj naprej bodo namreč plačani samo oni duhovniki, ki bodo v resnici opravljali svojo cerkveno dolžnost. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani Gospod ki bi hotel z drugim gospodom skupaj stanovati, se sprejme na hrano in stanovanje. Istotam se sprejme več gospodov na hrano in stanovanje. Stari trg 26, II. nadstr. Milko Krapeš Marčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrže. Hiša ob Bohinjskem jezeru obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva. Natančnejša pojasnila daje lastnik FRANC ŠKANTAR p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko. VI priSars&Mit© d ©mar! Automatični namizni pri-žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. I.CJI«! TTiT I.epo darilo 1 jfSsk. <8®» cdarilo! JAgiP CrHITNnFP tehnična pisarna Dunaj XIII., OA,liUlNL»L.IV HOtteldorlerstrasse 237/V. Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. A. I. 135/10/26 Oklic s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I., naznanja, da je umrla dne 1. februarja 1910 v Ljubljani gospa Renko Marija, zasebnica iz Poljšnika pri Litiji, ne da bi zapustila kako naredbo poslednje volje. K zapuščini so se dosedaj priglasili Helena in Polona Renko v Lokah št. 14 in Martin Renko iz Košiče št. 25. kot dediči iz naslova zakona. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim nadaljnim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vse nadaljne osebe, katere nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino ali del te zapuščine za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazivši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika gospod Karol Franke v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, do-čim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot btezdedično. C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I., dne 7. decembra 1910. TapetnikD.Puc Ljubljana, Marije Terezije c. 16. se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni. Tekoči kri! Min! Prihranek mleka v gospodinjstvu. Kil! daJ'e sam0 dr- P*- Trnkoczy-ja L sladni čaj, imenovan „Sla- TVTrjAl din“! Dobi se pri vsakem ____ trgovcu, zavojček l/* kg W 50 Zdravje) 50°|o prihranka! pY3fn?v Najboljši zajtrki s<^"f“1. narjev, katere se pošlje v znamkah. Toni Jagpr v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Predli skarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Božična darila! 1’rcdno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarno ur v Švici z varstveno znamko „Iko“. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakltov itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št.273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj iu poštnine prosto! SSS^SESSSESSrJSSSSSSESSSSSSSSsS&SSšESSSa Šivilja se priporoča cenjenim damam za šivanje na dom. — Naslov pove upravništvo »Jutra*. — Model 1910. — Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje | in poniklanje ter izposojevanje koles. | - Točna, solidna in cena Izvršitev. - E K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki nit željo brezplačno. .... Nizke cene! Nizke cene! J osipinaHerriscli Ljubljana, Židovska ulica št 7. Priporoča veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev. Gamaše, galoše in prave gorske čevlje (Golserce). Zunanja naročila se točno izvrše. Nekaj izborno ohranjenih automobilov O TrseiL -velilcosstl se ceno proda. Moje Ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JBEIJ TIEJ, Dunaj XVII., Santergasse 13. immmvmmimi Največja božična s® okasion prodaja v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila. Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. iRBHBB