Sem) Poslanka v evropskem parlamentu Slovenski duhovniki so v preteklosti veliko naredili za slovenski narod. V današnjem času je za šolstvo dobro poskrbljeno in duhovniki na tem področju ne sodelujejo tako zelo aktivno. Vendar za človeka ni pomembno samo znanje, ampak tudi duhovna rast in na tem področju imajo naši patri in duhovniki tudi v današnjem času še precej dela. ETO XXXVIII, 3. MAREC 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR 9 77035 1 814014 (stran 4) TEMA MESECA Moj dom po mojih željah 220 let frančiškanske ljudske šole v Nazarjah mm ■ipFflBI umni ■t . ~-|8rw' *HHS» . 1 i| W r jii; 9 t JÉ&, JPf **• i ■X . N ip -'IR, . VJ E| 'jim. * ssese v*- i W . i i ’l 4, :v'J 1 v it -li ^ 1 ' M 'mm* w#s ^JL ¥ ' i i HP - fe'4 L > H 4 ; IH W K > A Zadruga mozirje V času od 6.3. do 18.3.2006 lahko pod usodnimi poso ji kupite v Blasovnici Ljubno tel.: 584-10-20 in Tekstilu Gornji Grad tel.: 584-30-36 POSTELJNINA - posteljne garniture - rjuhe - prešite odeje - vzglavniki -15% Qgealan| «rims Tkt?- ' Izdelava PVC in lesenega stavbnega pohištva. ST^mR pvc okna in vrata ŠTORE, tel. 03/780 55 80 Imamo kar iščete, naredimo kakor 03A839742>705041 //690 004 Janez Marolt s.p..Mozirje Cesta v Loke 10 VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLAŠČEV tlOVO* Izposoja in prodaja šestkolesnikov HITRO.KAKOVOSTNO.POCENI.VSE NA ENEM MESTU. Uredimo vam tudi Bankkredit! Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov. Hitri kredit Banke Celje gotovina takoj odplačevanje od 3 mesecev do 3 let brez odvečne dokumentacije upoštevamo vse prilive na vaš račun www.banka-celje.si 080 21 40 banka celje So stvari, ki jih lahko ponudi le dob OSREDNJA Tretja stran KNJIŽNICA----------------------------------------------------------------------- Z mesecem marcem začne veljati nova ureditev plač v javnem sektorju, o čemer smo v Savinjskih novicah že pisali. Najvišjim državnim funkcionarjem se plače nekoliko znižujejo, plače županov manjših občin in še nekaterih drugih javnih uslužbencev pa bodo odslej nekoliko višje. Na ta način naj bi država popravila nesorazmerja, ki so na tem področju trajala kar nekaj časa. In še en pomemben dogodek se je zgodil 1. marca. Slovenijo je prvič obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Na dvodnevni obisk je prišel v družbi komisarke za komunikacijsko strategijo Margot Wallstroem in sloven-skegakomisarjaJanezaPotočnika. Medtem ko je Barroso zapustil Slovenijo že včeraj opoldne, sta komisarka Wallstroemova in komisar Potočnik nadaljevala obisk s pogovorom z mladimi v Ljubljani, v Celju pa sta se srečala s predstavniki lokalnih skupnosti. n SSfeJfi -g Pomemben 1. marec 1. marec 2006 je Slovencem prinesel kar nekaj pomembnih novosti. S tem datumom se je pri nas začelo dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih, ki bo trajalo vse do sredine prihodnjega leta. Morda se bo le junijaletos malce spremenil menjalni tečaj, kajti trenutni (1 evro = 239,640 SIT) še ni dokončen. Po fiksnem tečaju bo s 1. januarjem 2007 izvedena menjava osrednje slovenske denarne valute. S prvim marcem je začela veljati tudi nova ureditev prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ker je več deset tisoč zavarovancev zamenjalo ponudnika dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ministrstvo za zdravje opozarja vse uporabnike zdravstvenih storitev, naj pred vnovičnim obiskom zdravnika na novo potrdijo svoje kartice na avtomatih in preverijo pravilnost podatkov. Pri tolikšni količini sprememb so namreč možne tudi napake. IZ VSEBINE: Aktualno: Občina Mozirje ustanovila novi javni zavod....................4 ZZZS: Napotki zavarovanim osebam pri uporabi kartice zdravstvenega zavarovanja...5 KS Rečica ob Savinji Bodo na mestu sušilnice hmelja zrasla stanovanja?..................7 Pust Mozirski: Častni naziv "krajevnemu stražmojstru".9 Ljubno ob Savinji: Slovesna podelitev L bralne značke za odrasle...........12 EèeLiL .Äl OS M Vinarska v Solčavi: Mlečni vinarji zaokrožili deset let dela.23 Na naslovnici: Na karnevala v Mozirju so se predstavili tudi črnogorski Feštaduni iz Budve ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 9, 3. marec 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBČINA MOZIRJE Po burni razpravi zavrnjen rebalans proračuna Mozirski občinski svetniki so lanskega decembra sprejeli proračun za letošnje leto. Eden izmed takratnih pogojev za sprejem je bila čimprejšnja priprava rebalansa tega odloka, ki naj bi upošteval realno stanje proračunskih sredstev ob koncu leta 2005. Rebalans seje zato na dnevnem redu pojavil že na prvi letošnji seji. Občinske službe so ob prejetju zadnjih dokumentov, ki so se nanašali na lanski proračun, izdelalejas-no finančno sliko poslovanja. Sled- nja izkazuje stanje proračunskih sredstev in zadolžitev, ki jih bo potrebno pokriti s sredstvi letošnjega in še nekaterih prihodnjih proračunov. Gre za obveznosti, ki so nastale v preteklih letih in za plačila MOZIRJE Izdelani turistični programi predvidevajo tesno sodelovanje z raznimi društvi, organizacijami in posamezniki s področij kulture in športa. Skupna organizacija bi bila zato smotrna in potrebna. Pri pripravi turističnih programov na srečanjih s krajani je bil izpostavljen še en problem. Gre za mlade, njihove interese, potrebe in težave. Zavoljo tega je prišlo do odločitve, da se v sklop novega zavoda poveže tudi mladina. Zavod bo začel z rednim delovanjem v zadnjih mesecih letošnjega leta. Sredstva za nakup potrebne opreme in pokrivanje zagonskih in stroškov vršilca dolžnosti je občina pridobila preko razpisa Interreg. Nadaljnji stroški se bodo v začetku delovanja pokrivali iz občinskega proračuna, kasneje pa bo del plače zaposlenih odvisen tudi od trženja storitev. kreditov, ki so bili najeti za izvrševanje večjih projektov. Med sprejetim odlokom o proračunu za leto 2006 in njegovim rebalansom je skoraj za 200 milijonov razlike in predvideva prihodek v višini milijarde in 350 milijonov tolarjev. Do povečanja je prišlo predvsem zaradi načrtovane prodaje stavbnih zemljišč na Krahel- Pripravljeni programi seveda še ne zagotavljajo dobrega delovanja zavoda. Domala vse bo odvisno od ljudi, ki bodo tam zaposleni, predvsem direktorja, na katerem bo slonelo poslovanje. Občinski svetniki so z odlokom do javnega razpisa in imenovanja direktorja imenovali vršilko dolžnosti. Na to mesto so postavili Marijo Praznik iz podjetja Negoj iz Slovenj Gradca, ki je doslej vodila postopke v zvezi z ustanovitvijo zavoda in naredila tudi poslovni načrt. Po sprejetem planu aktivnosti bo razpis za direktorja novega zavoda izšel avgusta, do takrat pa morajo biti imenovani strokovni sveti za posamezna področja in svet zavoda. Prostore bo institucija pridobila v novi poslovni stavbi v Podrožniku. Benjamin Kanjir novem in najetja likvidnostnega kredita. Predvsem slednji je razburil svetnike, ki so ugovarjali njegovi upravičenost. Pripravljavcem proračuna oziroma rebalansa večjih prihodkov ni bilo težko uravnovesiti z odhodki. Po daljši razpravi so svetniki smatrali, da so sredstva na prihodkovni strani preveč ohlapno določena, za marsikateri prihodek tudi ni Na Rečici jim ni uspela iztržiti gratinine od vseh najemnikov in tako je krajevna skupnost leto zaključila z nekaj več kot 18 tisoč tolarji izgube. Med večje odhodke vsekakor sodi vzdrževanje krajevnih cest in komunalnih naprav ter obnova mrliške vežice, ki je bila v lanskem letu tudi zaključena. Svetniki so se seznanili tudi s postavkami v občinskem proračunu, predvsem so jih zanimale investicije, ki naj bi bile letos izvedene v rečiški krajevni skupnosti. Med večje vsekakor sodi pokrivanje stroškov obnove mrliške vežice, jav- jasnih garancij, da bo realiziran. Ob tem sledi bojazen, da bodo projekti potekali naprej, zadolžitev občine pa se bo s tem še povečala. Zaradi mnogih pripomb in pomislekov so svetniki glasovali proti sprejetju rebalansa, pripravljavcem pa naročili, da ob upoštevanju smernic iz razprave pripravijo nov dokument. Benjamin Kanjir na razsvetljava na Rečici, pridobivanje projektne dokumentacije za kanalizacijo v Varpoljah, ureditev in rekonstrukcija ceste skozi Pobrežje vse do Homca ter daljinsko ogrevanje, ki pa naj bi bilo realizirano že do konca leta. Ob zaključku so obravnavali tudi prošnje za rekonstrukcijo ceste v Šentjanžu od Zvira do Prislana in odcepa ceste v Poljanah. Za obe prošnji so svetniki enotnega mnenja, da sta cestna odseka potrebna temeljite obnove, vendar bodo k temu pristopili, ko bodo na voljo finančna sredslva. Marija Sukalo BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-feb-23: Podjetje iz Velike Britanije, ki se ukvarja sskladiščenjem in distribucijo proizvodov in promocijskih predmetov, ponuja distribucijo omenjenega blaga, e-poslovanje, pakiranje in razpošiljanje izdelkov. EIC-feb-28: Romunsko podjetje specializirano za distribucijo pisarniške opreme bi rado postalo zastopnik tovrstne opreme za tuje partnerje, možnosti sodelovanja pa ponujajo še na področju joint venture, recipročnih proizvodnih dog- ovorov, tehnološkega sodelovanja ter podizvajalskih del. EIC-feb-32: Madžarski proizvajalec usnjenih izdelkov išče poslovne partnerje za tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-feb-37: Italijansko podjetje, specializirano za montažo avtomobilskih komponent in sorodnih logistik ter šivalnih strojev za pohištvo išče poslovne partnerje za vzajemno proizvodno in trgovinsko sodelovanje. Občinski proračun je prvega januarja 2006 izkazoval dobrih 230 milijonov tolarjev obveznosti, kar ni malo, je pa v dovoljenih mejah. Takšno stanje kvečjemu nakazuje obilo previdnosti pri morebitnih novih zadolžitvah. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA Nove investicije Predsednik Sveta KS Rečica Peter Kolenc je svetnikom na redni seji razčlenil podrobnosti in določene postavke zaključnega računa za preteklo leto. Iz tega je bilo razvidno, da je Krajevna skupnost Rečica imela za več kot 12 milijonov prihodkov, predvsem iz proračuna občine in od grobnin ter najema mrliške vežice. Občina ustanovila nov javni zavod Občina Mozirje ima že skoraj dve leti izdelane programe turistične ponudbe. Slednji so zaenkrat mrtva črka na papirju, saj za njihovo izvedbo ne skrbi nihče. Podoben položaj je tudi na področju kulture, športa in mladinskih aktivnosti. Občina je zato pristopila k ustanovitvi javnega zavoda, ki bo povezal te dejavnosti in izvajalce. 0 RAZKOL V REGIONALNI RAZVOJNI AGENCIJI CELJE (RRA) Nekatere občine bi izstopile iz razvojne agencije Vladi Republike Slovenije in občinam Savinjske regije se je zmanjšal delež v gospodarski družbi RRA Celje, ki izvaja javni interes na področju regionalnega razvoja. Skupščina agencije je namreč sprejela zasebno dokapitalizacijo in z večino glasov povečala kapital za 400 milijonovtolar-jev. Za je glasovalo 15 občin, proti dokapitalizaciji pa se je izreklo 10 občin, od tega 8 iz Savinjsko-Šaleške regije. Tako predsednik skupščine mag. Stanko Stepišnik kot direktor RRA Celje Boris Klančnik sta prepričana, da je bil za dokapitalizacijo dosežen absoluten regionalni konsenz, tako s strani regijskega gospodarstva, bank, kakor tudi večine občin regije, ki skupno pokrivajo 71 odstotkov občin, ki so se udeležile glasovanja. Gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki se je med prvimi uprl takemu načinu vstopa privatnega kapitala, je prepričan, daje agencija tako izgubila svoje regijsko poslanstvo. Najbolj problematično pa je po njegovem to, da so na skupščini odločali tudi glasovi novih družbenikov. Zaradi tega so bili vlada in del občin preglasovani, zato so napovedali izpodbojne tožbe. V tolažbo je morda leto, da bodo po prenosu lastniškega deleža vlade na občine, te v agenciji ohranile kontrolni delež. Vse pa je odvisno od tega, ali bodo pristojne ustanove skupščini priznale legitimnost. Gornjegrajski župan trdi, da bi morala RRA javno in pregledno izvajati javni interes pri vzpodbu- Gornjegrajski župan Toni Rifelj meni, da je agencija izgubila svoje regijsko poslanstvo (foto: EMS) janju skladnega regionalnega razvoja. Toni Rifelj: »Z dokapitalizacijo RRA seje zgodilo, da seje agencija, ki naj bi skrbela za prenos evropskih finančnih virov na občine, spriva-tizirala in po tej skupščini ima 80 odstotkov privatnega kapitala, občine pa smo v manjšini, To se pravi, da smo postali povsem navadni statisti. Z vlado se dogovarjamo za enotno tožbo proti vsem sklepom, ki jih je sprejela skupščina. Prepričani smo, da smo bili protizakonito preglasovani, ker so glasovali tudi novi družbeniki,za karniso imeli uradne pravice. Ne glede na vse skupaj, smo se na kolegiju sveta regije dogovorili, da občinam predlagamo novo organiziranost RRA. To se pravi, da gremo v primeru konsenza v novo organizirano obliko in izstopimo iz Regionalne razvojne agencije Celje.« Savinjčan NAPOTKI ZAVAROVANIM OSEBAM PRI UPORABI KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Brez podatkov bo potrebno doplačilo Več kot 200.000 zavarovanih oseb se je odločilo, da bo od 1. marca dalje imelo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri drugi zavarovalnici. V izogib težavam na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) priporočajo zavarovanim osebam posebno pazljivost pri potrjevanju kartice in uporabi podatkov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zamenjava zavarovalnice posledično pomeni spremembo podatkov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju na kartici zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: kartica) pri vseh tistih zavarovanih osebah, ki so se za tako zamenjavo odločili. Sprememba se bo na kartici odrazila od 1. marca dalje, ko bo tudi dejansko stopilo v veljavo zavarovanje pri novi zavarovalnici. Zaradi kratkih izvedbenih rokov, formalnih postopkov prehoda v drugo zavarovalnico in velikega števila sprememb bi pri podatkih o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pri posameznih zavarovanih osebah lahko prišlo do naslednjih situacij: - na kartici ni zapisanega nobenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kljub temu da imate sklenjeno zavarovanje pri svoji zavarovalnici; - na kartici je zapisano dopolnilno Podatki o dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih se na kartico zapišejo neposredno iz . podatkovnih zbirk ponudnikov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Adriatic Slovenica, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (foto: UK) zdravstveno zavarovanje, vendar ni veljavno; - na kartici je zapisanih več veljavnih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Na Zavodu predlagajo izvajanje naslednjih postopkov: - Pred obiskom zdravnika, farmacevta ali druge zdravstvene ustanove naj zavarovanci obvezno potrdijo kartico na samopostrežnem terminalu in na ta način osvežijo podatke o veljavnih zavarovanjih. Pri potrjevanju naj bodo pozorni na obvestila samopostrežnega terminala o zapisanih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Natančni podatki o dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih so zapisani na naslednji strani ekrana terminala, kamor zavarovanec pride z dotikom imena svoje zavarovalnice. Če se zapišejo drugačni podatki, je potrebno napako razčistiti s pristojno prostovoljno zdravstveno zavarovalnico. - Ob obisku zdravnika, farmacevta ali druge zdravstvene ustanove zdravstvenemu delavcu naj zavarovanec pojasni, pri kateri zavarovalnici ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. -V primeru, da zavarovanec ugo- tovi kakršnekoli nepravilnosti v podatkih o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, naj to razjasni s ponudniki prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni delavci, ki pri svojem delu uporabljajo kartice zavarovanih oseb, so seznanjeni s posebnostmi in dodatnimi ukrepi ob večjih spremembah pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Vendar bodo izvajalci zdravstvenih storitev v primeru, da na kartici ni podatkov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, prisiljeni od zavarovanih oseb zahtevati doplačilo za opravljene storitve v primerih, kjer za to obstajajo zakonske podlage. Na Zavodu zavarovanim osebam priporočajo, da kartico pred obiskom zdravstvene ustanove obvezno potrdijo na najbližjem samopostrežnem terminalu in morebitne napake v podatkih razčistijo s svojo zavarovalnico. Dodatne informacije o uporabi kartice lahko zavarovane osebe pridobijo tudi pri Zavodovi Službi za poslovanje s kartico, vsak delovni dan med 7. in 17. uro na telefonski številki 01 / 30 77 466. IS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS Priprave na volitve V Zgornji Savinjski dolini od leta 2001 deluje območna organizacija DeSUS - Demokratične stranke upokojencev Slovenije, s sedežem v Mozirju. Na zadnji seji Izvršnega odbora je razprava tekla o pripravah na letno skupščino območne organizacije, o nujnosti obravnave in sprejema odgovaija-jočih stališč do posameznih lokalnih vprašanj ter o pogledih na predvidene ukrepe vzveziznapovedanogospodarsko reformo. Poudaijenoje bilo tudi nadaljnje prizadevanje stranke za vključitev novih članov. Beseda je tekla tudi o pripravah na letošnje lokalne volitve, na katerih bodo izvoljeni občinski svetniki in župani za novo štiriletno obdobje. Sprejeto je bilo stališče, da mora DeSUS nastopiti s svojimi kandidati za občinske svetnike v vseh zgornjesavinjskih občinah in z ustreznim nastopom zagotoviti njihovo izvolitev. Prav tako bodo iskali tudi ustrezne kandidate za župane in to iz vrst mlajših upokojencev ali drugih zaposlenih občanov. Pri tem računajo na maksimalno podporo iz vrst up- okojencev, kot tudi ostalih simpatizerjev DeSUSa. Izvršni odbor je sprejel sklep o sklicu skupščine, ki bo 9. marca, katere se bo udeležil tudi predsednik stranke Karel Erjavec. Na skupščini bo tekla beseda o delu v preteklem letu, o programu dela letos in o pripravah na volitve. Prisotnost predsednika Erjavca, ministra za obrambo, pa bo ponudila še dodatne možnosti za razpravo in vprašanja o drugih aktualnih vprašanjih. IS AKTIVNA SLOVENIJA (AS) Zagotavljanje enakih možnosti Na prvem rednem in hkrati volilnem kongresu stranke Aktivna Slovenija presenečenj ni bilo. Franci Kek ostaja še naprej predsednik stranke, ki ji na zadnjih parlamentarnih volitvah ni uspelo pridobiti zadostne podpore volivcev za preboj v parlament. Stranka se bo tudi v prihodnje zavzemala za zagotavljanje enakih možnosti. Usmeritve stranke so v nadaljnjem pridobivanju članov, ustanavljanju občinskih odborov in gibanju, ki naj bi vključevalo čim več svo-bodomiselnih in aktivno naravnanih Slovencev. V Zgornji Savinjski dolini trenutno deluje samo občinski odbor stranke v Nazarjah, ki ga vodi Marko Krajn-er. Kot pravi, bodo še pred jesenskimi lokalnimi volitvami poskušali ustanoviti občinske odbore v preostalih petih občinah. »V vseh občinah bomo poskušali dobiti kvalitetne kandidate za župane in občinske svetnike. AS je stranka, ki ni obremenjena s preteklostjo, zato združuje svobodno misleče ljudi, ki se ne bojijo izzivov. Bolj kot množičnost so za nas pomembna dejanja, zato nismo ravnodušni do gospodarskih problemov, ki pestijo celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Turizem je brez dvoma perspektiv- Marko Krajner vodi nazarski občinski odbor Aktivne Slovenije (foto: EMS) na panoga, zato bo potrebno tudi v prihodnje skrbeti, da se projekti Evropske unije tako finančno kot izvedbeno realizirajo tudi v naših občinah,« pravi Marko Krajner in ob tem zagotavlja, da bo šla stranka na lokalne volitve samostojno. V Aktivni Sloveniji ne skrivajo leve politične usmeritve, kar se kaže tudi v kritičnosti do vlade, ki jo vodi Janez Janša. Stranka tudi odločno nasprotuje napotitvi štirih vojakov v Irak, se pa zavedajo, tako Krajner, da je mogoče tvorno sooblikovati politično podobo Slovenije samo kot parlamentarna stranka. Zato se vseskozi pripravljajo na državnozborske volitve leta 2008, na katerih naj bi jim, po napovedih predsednika nazorskega občinskega odbora, uspelo prepričati dovolj ljudi za prestop parlamentarnega praga. Savinjčan LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Nov višješolski program -računovodja Ljudska univeiza Velenje v sodelovanju z Dobo, višjo strokovno šolo iz Maribora, za šolsko leto 2006/2007 ponuja novost, izredni študij v višješolskem strokovnem programu računovodja. Program bo trajal dve leti, uspešno končanje šole pa bo pomenilo pridobitev VI. stopnje izobrazbe »računovodja« v manjših družbah, pri samostojnih podjetnikih in zavodih. Študenti bodo pridobili sodobna znanja, za opravljanje računovodskih poslov. Študij je praktično usmerjen in bo tako omogočil možnost napredovanja in uspeh. V program se lahko vpišejo vsi, ki so uspešno zaključili katerikoli štiriletni srednješolski program ali uspešno opravili maturo ali poklicno maturo. Izredni študij je organizacijsko in časovno prilagojen vsem, ki so zaposleni, in poteka modularno - izvajal se bo le en predmet naenkrat, ob koncu predmeta pa bo sledil izpit. Kvaliteto študija in uspešnost študentov na šoli bodo zagotavljali s sodobnimi študijskimi gradivi ter predavatelji z referencami iz prakse. Študij bo podprt z uporabo modernih informacijskih tehnologij, kar omogoča večje prilagajanje študija individualnim potrebam in bo lahko zelo učinkovit. Najbližja možnost za študij vtem novem programu bo povezana z Ljudsko univerzo Velenje, ki v teh dneh nudi vse potrebne informacije in možnost predvpisa. Jože Miklavc OBČINA MOZIRJE Ob rojstvu 25.000 tolarjev pomoči Družina vsakega novorojenca, ki ima naslov stalnega bivališča na območju občine Mozirje, je ob veselem dogodku upravičena do enkratne pomoči v višini 25.000 tolarjev. Denarna pomoč je skromno dodatno sredstvo za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. V lanskem letuje bilo na tem območju rojenih 65 otrok, iz občinskega proračuna pa v ta namen nakazanih milijon in pol slovenskih tolarjev. Letošnja rezervirana sredstva znašajo 250.000 tolarjev več kot lani. Starši novorojenca morajo za dodelitev pomoči v roku šestih mesecev po rojstvu otroka podati pisno vlogo na občinsko upravo. Obsegati mora potrdilo o stalnem prebivališču, izpisek iz rojstne matične knjige in vlogo na predpisanem obrazcu Občine Mozirje. Benjamin Kanjir V_______________________________________________________J KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Bodo na mestu sušilnice hmelja zrasla stanovanja? Pretekli torek so na redni seji Sveta KS Rečica svetniki prisluhnili informaciji o možnosti urejanja južnega dela trga Rečica in sicer območja med stanovanjskima blokoma, sušilnico in novim naseljem do potoka Rečica. Lastnik večjega dela površine z obstoječimi objekti na njejje mozirska Zadruga, ki pa želi nepremičnine prodati, seveda v soglasju z zadružno enoto Rečica. Na mestu sušilnice hmelja naj bi Stanovanjski sklad RS zgradil dva stanovanjska bloka (foto: Marija Šukalo) MLEKARNA CELEIA ■ i ■ predelavo mleka Potencialni kupec naj bi bila Občina Mozirje oziroma republiški stanovanjski sklad v Ljubljani. Ta naj bi na tem območju zgradil dva stanovanjska bloka. Dovolj prostora bi bilo tudi za nekaj individualnih hiš. Po mnenju župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika, ki je predlog predstavil, bi lahko tudi mejaši zaokrožili svoje parcele z odkupom dodatnih kvadratih metrov. Po zatrjevanju direktorja Zadruge Andreja Presečnika, ideja o odprodaji sušilnice ni nova, predstavili sojo že pred osmimi leti tedanjemu občinskemu svetu, saj so menili, da njihova dejavnost ne sodi ravno v kraj. Sedaj je na potezi občina, ki naj bi posredovala ponudbo za odkup skladu. Pripraviti je potrebno tudi prostorske akte, Zadruga pa naj bi sprožila postopek o odprodaji zemljišča in nepremičnin. V kolikor bo prišlo do pozitivnih rešitev, bo občina že letos pridobila vso potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa začela z realizacijo projekta. Marija Šukalo Pretekli četrtek je v Velenju potekala 24. podelitev priznanj naj večjim proizvajalcem mleka Mlekarne Celeia. Lani so največ mleka odkupili v Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi, sledita ji Kmetijski zadrugi Šaleška dolina in Šmarje. GORENJE VELENJE Preseženi načrti v težkih razmerah Skupina Gorenje je v letu 2005 dosegla pomembno rast obsega poslovnih aktivnosti in realizirala 243,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni, da je presegla vrednost milijarde evrov, to pa je kar 12,4 odstotka več kot leto poprej oziroma 3,4 odstotka več, kot je bilo načrtovano. Čisti poslovni izid Skupine Gorenje v letu 2005 znaša 5,1 milijarde tolarjev in je kljub povečanju davčne obremenitve višji od doseženega v prejšnjem letu. Mlekarna Celeia je v preteklem letu od 18 kmetijskih zadrug oziroma od 1.450 proizvajalcev mleka odkupila skoraj 84 milijonov litrov, kar je za 0,8 odstotkov manj, kot so načrtovali, in 1,3 odstotka več kot v letu 2004. Ob tem so ustvarili 10,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 2,5 odstotka manj kot v letu poprej. V letu 2005 so predelali skoraj 71 milijonov litrov mleka oziroma nekaj manj kot 85% vsega odkupljenega mleka, kar je za 1,5 odstotka manj kot v letu 2004. Po besedah direktorja Mlekarne Celeia Marjana Jakoba je lanska izguba znašala dva tolarja po litru mleka, med težavami, s katerimi se soočajo, pa je omenil zastarelo opremo in agresivno tujo konkurenco tako v slovenskih trgovinah kot pri izvozu. Letos v mlekarni načrtujejo odkup 88 milijonov litrov mleka, ustvarili naj bi za 11 milijard tolarjev prometa in zaključili poslovanje s pozitivno ničlo. Direktor Jakob seje dotaknil tudi načrtovanih naložb v vrednosti 800 milijonov tolarjev, z naložbami pa naj bi predvsem posodobili predelavo mleka. Neka- Direktor Marjan Jakob trdi, da bi enotna davčna stopnja ogrozila obstoj mlekarne (foto: Helena Kotnik) tere naložbe so načrtovali že lani, pa jih niso uspeli realizirati, zato ostajajo v letošnjih načrtih. Glede načrtovanih davčnih sprememb Jakob pravi, da bi jim enotna davčna stopnja povzročila veliko težav oziroma ogrozila obstoj mlekarne. Marija Šukalo Na vseh trgih delovanja Skupine Gorenje so se v letu 2005 nadaljevali podobni trendi in razmere kot v letu 2004. Za evropske trge je bila še vedno značilna nizka raven gospodarskih aktivnosti, nizka stopnja zaupanja potrošnikov in znižana mednarodna konkurenčnost zaradi šibkega ameriškega dolarja, kije povzročala zmanjševanje povpraševanja po trajnih dobrinah, med njimi tudi po gospodinjskih aparatih in drugih izdelkih za dom, ter istočasno povečevala konkurenco in cenovne pritiske. Največji izziv je lani upravi Gorenja predstavljala rast cen strateških surovin in materialov, predvsem jeklene pločevine in drugih jeklenih izdelkov, neželeznih kovin in petrokemijskih izdelkov ter njihova ustalitev na zgodovinsko najvišjih ravneh. Dodatne pritiske na poslovanje je avgusta 2005 prinesla sprejeta direktiva o reciklaži elektronskih in električnih odpadkov, kjer pa se ocene in pričakovanja zaradi vsebinskih neusklajenosti obravnave ekonomskih učinkov njenega izvajanja v Evropski uniji niso uresničile. Negativne učinke gospodarskih okoliščin poslovanja je uprava Gorenja pretežno nevtralizirala z optimiranjem in iskanjem cenejših nadomestnih nabavnih virov, s selektivnim dvigovanjem cen izdelkov gospodinjskih aparatov in izboljševanjem njihove prodajne strukture ter s stroškovno racionalizacijo na vseh področjih delovanja. Franci Kotnik KRAJEVNI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB REČICA Ne samo preteklost, tudi sedanjost je njihova skrb Člani Krajevnega odbora zveze združenj borcev in udeležencev NOB Rečica so se v nedeljo, 19. februarja, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Bili so mnenja, da so preteklo leto dobro delali in izpolnili zadane naloge, zato so soglasno potrdili podana poročila in sprejeli delovni ter finančni načrt za letos. Predsednica krajevnega odbora Vera Poličnik je v svojem poročilu nanizala številne aktivnosti, ki so se jim posvečali v lanskem letu (foto: Marija Lebar) Predsednica odbora Vera Poličnik je v svojem poročilu nanizala številne aktivnosti, ki so se jim posvečali v lanskem letu. Gotovo je največ naporov in dela zahtevala priprava in predstavitev knjige Samo en cvet. 8. maja so imeli na Rečici osrednjo proslavo ob 60. obletnici osvoboditve. Udeležili so se srečanj borcev na Menini, Čreti, na Poljani, Graški Gori, v Dobrniču. Obnovili so pozlato na spomeniku borcem na Rečici in na dan spomina na mrtve priredili komemoracijo. Za težje gibljive člane so organizirali humanitarni izlet. Pri marsikaterem dogodku so jim priskočili na pomoč učenci osnovne šole, člani društva upokojencev in Rdečega križa ter gasilci, za kar so jim hvaležni. Svoje bolne člane so obiskali na KNJIŽNICA MOZIRJE O politiki, ljubezni in denarju V politično razburkanih časih, ko politika igra veliko vlogo v našem vsakdanu, je monodrama Matjaža Kmecla Lovro Toman - ko je prvič razvil slovensko zastavo, dobrodošla popestritev, ki gledalca nasmeji in mu hkrati marsikaj nudi v razmislek. V Galeriji Mozirje jo je prejšnji petek odlično odigral gledališki igralec Anatol Štern, sicer upokojeni direktor Osrednje knjižnice Kranj. Uprizoritve se je udeležil tudi avtor drame Matjaž Kmecl. Pred pričetkom uprizoritve monodrame so prisotni lahko prisluhnili Tomanovi zgodbi skozi besede Matjaža Kmecla, kije povedal, daje monolog izmišljeni govor enega izmed slovenskih najbolj priljubljenih in vplivnih politikov 19. stoletja, Lovra Tomana. Gre za, kot v predstavitvi igre navaja njen avtor, Tomanov »življenjsko bilančni govor v trenutku smrti«. Njegove misli se vrtijo okoli treh stvari, ki so mu v življenju največ pomenile: slovenski narod, Josepina Turnograjska - njegova prezgodaj umrla žena in premoženje. Vsem tem globokim mislim, politično vznesenjaškim izjavam in ljubezenskim besedam so gledalci lahko prisluhnili skozi Šternovo igro, ki zna gledalca tako nasmejati kot užalostiti in izzvati k poglobljenemu razmišljanju. TG domu,jih obdarili injimtako vsaj malo popestrili življenje. Bolnišnici Celje so nakazali nekaj sredstev za nakup rentgena za srčne bolnike. Vera Poličnik seje za podporo zahvalila tako Občini Mozirje kot tudi Jakobu Presečniku, ki seje zavzel za izdajo knjige Samo en cvet. Presečnik je nato podprl pobudo, da bi izdali podobno knjigo za celo Zgornjo Savinjsko dolino, za katero se že zbira gradivo. Po njegovem mnenju bo tako zanamcem ostal pisni dokument, ki bo preprečil potvarjanje zgodovine. Rečiški borci so v minulem letu izgubili štiri člane, ki so se jih spomnili z enominutnim molkom, pridobili pa so šest novih članov, tako da jih je sedaj 106. Marija Lebar V SPOMIN Jože POZNIČ st. Spreminjanje in pozabljanje sta stalnici, ki nas spremljata od rojstva do smrti. V resnici tudi po koncu zemeljskega bivanja, ko se zapre knjiga življenja. Jože Poznič iz Nizke v rečički fari je zadnji list gosto popisane knjige popisal in odložil pero dan po rojstnem dnevu, katerega je praznoval enajstega decembra. Njegov duh se je pridružil počivanju narave, ob spomladanskem brstenju bo spremljal in varoval lovske in gozdarske tovariše po stečinah in gozdnih poteh. Gozd mu je poleg vsakdanjega kruha nudil pribežališče, njun pristen odnos je neponovljiv, kot je neponovljivo njegovo življenje. Jože Poznič je pripadal generaciji slovenskih trpinov. Kmečki sin je bil primoran zajemati grenkosti, ki mu jih je v uniformi nemškega vojaka namenila ruska fronta, z vojaškim zaporom in ujetništvom vred. Vmes nekaj mesecev partizanstva in bridko spoznanje o povojni jugoslovanski oblasti, ki se je do fantov in mož, ki so po sili razmer nosili nemško uniformo, obnašala vse prej kot ljubeča mati. Nobene možnosti izobraževanja, prijave in zaslišanja ter pogojna kazen, vse zaradi naprednega razmišljanja. Pozniča je gnetlo in kalilo ter ojeklenilo v kritičnega in poštenega družbeno političnega delavca. Zadnjih osem let je vodil Območno združenje borcev in udeležencev NOB Mozirje, v Društvu mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko je vestno zbiral podatke za pridobitev statusa žrtev vojnega nasilja, z bogatim znanjem in izkušnjami je sodeloval v krajevnih društvih upokojencev in invalidov. Spisek naštevanja bi lahko nadaljevali skoraj v neskončnost, vendar za celovito podobo Jožeta Pozniča to sploh ni potrebno. Vse življenje profesionalec v lesarstvu in gozdarstvu, si je izkušnje in strokovno usposobljenost vseskozi pridobival ob delu. Koliko mu je pomenil gozd, priča podatek, da si je izobrazbo gozdarskega tehnika pridobil v starejših letih. Delo gozdarja in okoljevarstvenika je nadgrajeval v lovski organizaciji, v kateri je opravljal praktično vse funkcije. Strogo dosleden in discipliniran ter pošten in skromen je podobne lastnosti pričakoval tudi od drugih. Bridke izkušnje in tudi razočaranja je prenašal pokončno in možato. Tako tudi poslednjo, ki ga je po hudi bolezenski preizkušnji pripeljala nazaj v okrilje gornjegrajskih gozdov. Savinjčan PUST MOZIRSKI Častni naziv "krajevnemu stražmojstru n Na debeli četrtek mozirski pustnaki že dolga leta zaslužnim krajevnim prišlekom podeljujejo trške pravice. Med drugimi so jih doslej že dobili Anton Venek, Jakob Presečnik, Aleksander Videčnik, Alojz Plaznik, Jože Skornšek... Letos je ta čast pripadla policistu Slavku Šmigocu. Odločitev trške vlade, ki se je na tajnem sestanku srečala v Kračkih gonah in sprejela sklep o letošnjem dobitniku trških pravic, je marsikaterega nepoznavalca pustnih običajev dodobra presenetila. V že omenjeno druščino dobitnikov trških pravic je namreč izredno težko vstopiti. Potrebne so globoke zasluge, vseh sort podvigi in hvalevredna dejanja. Še zadnje dvome o upravičenosti letošnje podelitve je popolnoma razblinila globokoumna obrazložitev. Podal jo je pustni govornik Robert Klemenak, brez katerega prireditve nikakor ne bi imele iste vrednosti. Slavko Smigoc izhaja iz Vidma pri Ptuju, zato ima pusta že v genih. Tamkajšnjo pustno skupino, kurente demone, je pripeljal v Mozirje. Prišloje do pobratenja med pust- Trške pravice so letos mozirski pustnaki podelili policistu Stavku Šmigocu (foto: Ciril M. Sem) nima skupinama, ki odtlej dobro sodelujeta. Slavko je človek, ki ga Mozirjani vsakodnevno srečujejo na cesti. Poleg tega, da skrbi za njihovo varnost, skrbi tudi za prometno vzgojo šolske mladine, kar je spričo neurejenega parkiranja in vsakodnevne trške gneče visoka varnostna šola. S sprejemom med nosilce trških pravic je Slavko sprejel tudi veliko novih zadolžitev. Med drugimi mora odslej skrbeti za žene pustnakov, kijih v pustnem času ni nič doma, skrbeti mora za njihovo varnost, vse vedeti, a nič videti. Nove naloge bodo od njega terjale veliko dodatnih naporov, ki pa jih bo zavoljo svoje miroljubnosti in delovoljnosti zlahka opravljal. Benjamin Kanjir DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Podsedenšku zaupali še en mandat Številni člani, bilo jih je več kot sto. Društva upokojencev Mozirje so se 18. februarja zbrali na volilnem občnem zboru. Udeležili so se ga tudi mnogi gostje, med njimi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Dogajanje je popestril mešani pevski zbor upokojencev in invalidov. Mozirsko društvo upokojencev združuje 710 članov, ki so zelo dejavni, karje bilo mogoče razbrati tudi iz poročila predsednika za minula štiri leta, ki jihje označil za zelo uspešna. Imajo številne sekcije, kjer lahko vsak član najde kaj zase. Pohodništvo, rekreacija in izletništvo za razgibavanje telesa, učenje tujih jezikov pa za razgibavanje duha, kot je dejala Stanislava Borovšak: »Naši možgani še kako dobro delujejo!« Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da so poslovali pozitivno, za kar gre nemajhna zahvala mozirski občini in njenemu županu Ivu Suhoveršniku, ki za društvo kaže veliko razumevanje. Na občnem zboru so se mu za to zahvalili. Zborovalci so potrdili spremembo naslova sedeža društva in razrešili dotedanji upravni odbor. Opredelili so se za javne volitve in predlagane organe društva soglasno izvolili. Predsednik Stane Podsedenšek seje zahvalil, kerso mu zaupali še en mandat, in povedal, da so upravni in ostale odbore dodobra prenovili z namenom, da bi v njih sodelovali tisti, ki so aktivni v raznih sekcijah in bo tako koordinacija boljša. Gledali pa so tudi na teritorialno pokritje in pri tem niso pozabili niti na manjše vasi in zaselke. Vinko Gobecje podrobneje pojasnil odklonilna stališča do nekaterih predlaganih gospodarskih reform, še posebej do enotne davčne stopnje in nameravane pokojninske reforme. Pridružil se mu je še predsednik Zgornjesavinjskega odbora DeSUS Peter Habjan. Marija Lebar PLANINSKO DRUŠTVO REČICA Kritični do svojega dela V rečiškem planinskem društvu so se preteklo leto srečevali z velikimi organizacijskimi težavami, kljub temu pa so izvedli nekatere začrtane naloge. »Delovanje planinskega društva teče po statutu, čeprav je imel upravni odbor društva probleme z udeležbo članov na sestankih. Ta je bila pogosto na meji sklepčnosti,« je poudaril na občnem zboru predsednik Robi Teržan. Vse do poletnih počitnic je v osnovni šoli deloval podmladek društva, letos pa niso uspeli pridobiti zamenjave za mentorico, ki je odšla na porodniški dopust. Čeprav med osnovnošolci obstaja velik interes, karje pokazala številčna udeležba na izletu v neznano, je Teržan prepričan, da Osnovna šola Rečica nima interesa ali možnosti, da bi podmladek ponovno zaživel. To pa za društvo pomeni veliko oviro pri njihovem delu. So pa zato bolj zadovoljni z dejavnostjo najmlajših planincev v vrtcu. Ljubezni do narave in gora se namreč otroci učijo že od malih nog. Od načrtovanih izletov v lanskem letu so uspeli izvesti le tri, kar je samo dokaz, da zanimanje za tovrstno druženje članov upada. Zato pa so se tisti planinci, ki ljubijo izlete v gore in visokogorje, tja podali s kolegi iz Zabukovice in Polzele ter sosednjih društev. Lani so uspeli trasirati in označiti pot okrog Rečice, kar je sicer navdušilo prebivalstvo, a so na gluha ušesa naleteli pri društvih, ki naj bi jo sedaj vzdrževala. Tovrstna turistična pot se ne šteje za planinsko in rečiški markacisti nimajo rezerviranih finančnih sredstev za vzdrževanje. Teržan se je dotaknil tudi finančnega poročila. Bančni izpiski so prihajali neredno, dotacije občine in športne zveze pa z veliko zamudo. Prav zaradi slednjega je ob zaključku leta na računu ostalo skoraj 300 tisočakov. Marija Sukalo Piše: Aleksander Videčnik Iz Gornjega Grada nam je Janez Mavrič, znani zbiralec in publicist, poslal pismo, v katerem nas seznanja z zanimivo zdravilno knjigo, ki jo hrani Muzej v Gornjem Gradu. Knjižica je ročno pisana in šteje 64 strani. Najdena je bila vspodnjem trgu. Nasveti za zdravljenje so nastali po letu 1831. Tega leta se je začela v naših štajerskih krajih »prontna« bolezen, imenovala se je tudi »pereč ogenj« in »pljučno vnetje«. Knjiga je pisana v bohoričici, zato domnevamo, da je pisana pred letom 1850, tedaj seje uveljavljala že gajica. Prepisovalec knjižice, verjetno je zbral gradivo iz različnih virov, seje v uvodu, ki ga bomo zapisali, kot ga je iz bohoričice prevedel Janez Mavrič, v zapisu sam predstavil, v prevodu pa bomo njegovo ime lahko tudi prebrali. Takole se prevod bere: "NAUK ZA BOLEZEN SPOZNAT' IN OZRAVIT' BOLENO ŽIVINO Te bukve so narbol za naše kraje. Tovje previžano al' skušano. Te arcnija katera se v tih bukvah znajdejo so narbolši za štajerske kraje. Tebukveje en paver spisav izvečih bukev. Pa jih je skrajšav le kar bol te potrebne rači je von vzev. Ta pavor je v rečički fari doma. Te paver je dobro arcnevat znav. Svine, goveđe, ovce, koze in tudi ludi za bolečine. Katere bukve iz druge dežele pridejo, niso tak za naše kraje, ker ni glih luff in zemla. Tisti paver je Goličnik biv. TUD EN MALO ZA LUDI ARCNEJA Ko bi pa otrok gliste melo, se tudi dobi arcneja v aputekah ko se imenuja vurmbulfer. 6 x se ta štupa tak nuca - vzemi enmalo več stardi kok-er je štupe tečiste stardi in vkub zmešaj in dej otroko vsako uro no žlico, kafe žlico. Ko bi pa otrok spalo, ga pusti v tem cajto. Drujga mleka ne dajaj, ko če še sesa, sesa pa žiher, če pa ne sesa pa naj ječmenovo župo pija - leta cajt. Pa tudi povem, ko bi mati al varuška otroko kruh žvečla, od tega so najhujši gliste. Ko bi se pa otroka icig bolezen (plučnica, op. J. M.) lotla, tak mu sroviga mlejka dej pit koker hitro je nam-ovzeno. DOMAČI FLAŠTRI ZA ICIG BOLEZEN Ko bi se vatle pluča vnet al ko bi otev pront zravno prit, tak flašter pomaga - vzemi vinskih drovž jih stovci da bo moka in ilovke pa zeleniga brina ga stovci pol nomalo korenin od čarne beli pa malo hrena. Stovci jih pet reči vkup in zmešaj Domače zdrapilstDO in z vinskim jesham zmoči da bo koker en kos kvas, pa obesuj na podplate in na roke, na glavi in mej gor dokler ni suhu in kadar je suho pa drugo gor deni. Ko bi zlo bolezen šla in prontzraven siliv, tak korenin od čarne beli, jih na nit naberi, jih perveži na noge za gležnij in za pestjoj - drugam na sme in vzemi no žlico soli no kurjih dreko, jih z vinskimjesham sfajhtaj, jih poveži za pestmi, vse to obojno delaj tak dovgo, da bo boljši. ACENEJA KO BI UDARU NA KAK SKLEP AL NA KOST Zžajfn gajstam maži - bo bolši. Ko bi pa prisad noter pršu vzemi perja od vstrovge in pirja od baršlena pa od pšeničnih vtrobov vse to vkup stovci pa s svojo vodo zmoči in to v spari. Pol gor navezuj, bo potegnilo vtov. ARCNEJA NA PERSIH AL NA ŽIVOTU ENO BULO IMEV Kuahaj na frišnem mlejku kašo in laneno seme in toplo gor obesuj, pa te beli čebu pečen z njim maži in kadar bo že bula nomalo godna deni žefran flašter. Bo kmalo prejedlo in steklo. ARCNEJA ZA HUDE TORE Vzemi vinsko drožo,jo stovci in no žlico stardi vkup zmešaj de bov koker testo in na tore devaj. ARCNEJA ZA MATRNCO Vzemi lorberga in polaja, te praviga, pol dobi verate pa korenin od aškerce in korenin od angelike. Tih pet reči, vsajga glih vkupo vzemi pa drobno zreži in vkup zmešaj pa skuhaj ne 4 dni zajanim drugim v takmo piskro d n maselc darži, pa vsakekrat no žlico dej ku- hat, če je zmrazam matrnca, tak moraš na vini kuhat, če je pa icig matrnca, pol pa kar na vodi. Pa kirmo žganje tavba tak en fraki bri-novca deni, janeža no žlico in korenin od aškerce in od angelike, pa vsako jutro ga vzemi no žlico noter." Zapis kmeta Goličnika z Rečice je zelo zanimiv. Kotjesam zapisal, izvira vsebina iz različnih knjig. Velika škoda je, da ni še to napisal, iz katerih knjig je prepisoval. To bi nam pomagalo najti izvirnike in morda dopolniti vsebino. Razumljivo je, daje pisec bil prizadeven, ko seje lotil zapisovanja zdravilskih nasvetov. Gotovo je z njimi marsikomu pomagal. V času, ko so tiskali take knjige, je še marsikje prevladovalo domače zdravilstvo, saj še ni bilo povsod zdravnikov. Vemo, da je prvi kirurg (ranocelnik) prišel v Gornji Grad šele konec 18. stoletja, drugje pa še kirurga ni bilo. Ljudje so torej bili navezani na domače zdravilce, ki pa niso bili neki mazači in čarovniki, kot jih je hotela tedanja oblast pod vplivom prihajajočih zdravnikov označiti. Kako bi ljudje preživeli vsa dolga stoletja, če si ne bi znali vsaj malo tudi sami pomagati. Njihovo poznavanje naravejimje to omogočalo. Dejslvoje, da so živeli iz narave za naravo! Ob preučevanju domačega zdravilstva v naših krajih sem ugotovil, daje večina zdravilcev ravnala zelo odgovorno, ponavadi je njihovo znanje šlo iz roda v rod. V mnogih zapisih najdemo že uvodoma opozorilo, da naj nekdo, ki ni vešč zdravilskih nasvetov, tega ne počne, ker bo "storil greh". Tudi to pove veliko o resnosti dela domačih zdravilcev! 3ščemo stare fotografije Pred oglarsko kopo pri Lučah. Leta 1930 so se tu slikali Gornjegrajci (od leve): Alojz Fricelj, Frančiška Šebenik, Dragotin Šebenik, Terezija in Jože Tratnik. Sliko nam je poslala Nada Zagožen iz Dola pri Gornjem Gradu. 220 LET FRANČIŠKANSKE LJUDSKE ŠOLE V NAZARJAH Poslanstvo neprecenljive vrednosti učitelje frančiškane imenoval provincial, civilna oblast pa jih je potrdila. Kakor druge javne šole so tudi to redno nadzorovali civilni nadzorniki. Več kot 120 let je bila šola vzdrževana izključno s samostanskim premoženjem, nato je za šolske potrebščine nekoliko prispevala rečička občina, od leta 1938 pa je stroške za šolske potrebščine prevzela Dravska banovina. »Danes, ko praznujemo, želim omeniti vse patre, ki so dali neizbrisen pečat celotni Zgornji Savinjski dolini. Bili so zelo dobri poznavalci vseh mogočih znanosti, imeli so zelo Nazorski frančiškani so v petek, 24. februarja, v farni cerkvi skupaj s številnimi domačini, med katerimi so bili posebne pozornosti deležni nek-danji učenci samostanske šole, in gosti praznovali 220-letnico frančiškanske ljudske šole. Slavnostna akademija je bila doživeta zgibanka nazorske cerkvene in posvetne kulture, Godba Zgornje Savinjske doline pa je prireditvi dala širši značaj, kakršnega je nekdanja samostanska šoia tudi imela. bogato knjižnico, zato je lažje razumeti, da seje že takrat pokazala velika potreba po šolstvu. Tudi v današnjem času se zelo veliko ljudi zanima za cerkev in knjižnico. Z veseljem jih sprejmemo in vse skupaj pokažemo, saj je mogoče ravno v za Savinjske novice povedal Purnat. Zanimiv je detajl iz kronike samostanske šole, kjerje izpričano, kako ugledne osebe so obiskovale to šolo. V začetku 18. stoletja je obiskovala to šolo učenka z priimkom Plešnik. Njeno ime je bilo zapisano v stari Zlati knjigi, ki sojo ob neki priložnosti pokazali tudi lavantinskemu škofu Jakobu M. Stepišniku. Cerkvenemu dostojanstveniku je ob imenu te učenke po licu spolzela solza. Bila je namreč pozneje omožena Stepišnik in škofova mati. Zapisano potrjuje prepletenost usod in dogodkov, ki plemenitijo slovensko razpoznavnost. »Kot Slovenci se moramo zahvaliti patrom frančiškanom in drugim slovenskim duhovnikom in redovnicam za pomembno vlogo, ki so jo odigrali pri ohranjanju slovenskega jezika, pri izgradnji slovenskega šolstva in tudi pri premagovanju lakote slovenskega naroda. Saj veste, koliko Čedermacev je bilo v slovenskem narodu, po drugi strani tudi pesnikov, kot je Simon Gregorčič, tukaj je Valentin Vodnik, kije izdal prvi slovenski časopis. Slovenski duhovniki so v preteklosti veliko naredili za slovenski narod. V današnjem času je za šolstvo dobro poskrbljeno in duhovniki na tem področju ne sodelujejo tako zelo aktivno. Ven- Amalija Žvipelj je prispevala veliko dragocenega gradiva iz osebnega arhiva za obeležitev 220-letnice šolstva v Nazarjah Zgodovinski pregled šole je v vseh podrobnostih predstavil pater Felicijan Pevec. Šola je bila organizirana po enakih predpisih kot druge javne šole. Razlika je bila le v tem, da je v bogatem kulturnem programu so sodelovali tudi Dobroveljski fantje in cerkveni pevski zbor (fotografije: EMSj Slavnostne akademije sta se udeležila tudi poslanka v evropskem parlamentu Ljudmila Novak in provincial slovenskih frančiškanov pater dr. Viktor Papež (levo) tako pomembnem jubileju šole, »kije izobraževala ne samo okoličane, ampak jo je obiskoval marsikdo iz Zgornje Savinjske doline. Ta šoia je bila med domačini tako živa in zakoreninjena, da so si po ustanovitvi samostojne občine ponovno želeli samostojno šolo, kar smo s skupnimi močmi tudi dosegli,« je po prireditvi dar za človeka ni pomembno samo znanje, ampak tudi duhovna rast in na tem področju imajo naši patri in duhovniki tudi v današnjem času še precej dela,« je akademijo s svojim razmišljanjem dopolnila poslanka v evropskem parlamentu Ljudmila Novak. Savinjčan Predstojnik samostana pater Franc Kovše je na začetku slovesnosti poudaril dragocenost trenutka, ki priča o trdoživosti slovenskega naroda. Čudovita je uvodna misel, katero so samostanski skupaj s sodelavci zapisali v kroniko frančiškanske šole: »Skozi zidove samostana veje samozavest in visoka narodna zavest, prizadevanje za ohranitev kulture, skromnost ter vera v obstoj in boljše življenje... To je spomenik »kalvariji« in žilavost ljudstva vZgornji Savinjski dolini.« Pregled skozi zgodovino šole je v vseh podrobnostih predstavil pater Felicijan Pevec tem naše sodobno poslanstvo,« razmišlja gvardijan Kovše. Petkova slovesnost je bila uvodna prireditev v praznovanje 220-let-nice šolstva v Nazarjah, ki ga nameravajo zaključiti ob prazniku občine Nazarje. Župan Ivan Purnat ni skrival ponosa ob Bralci s pisateljem (od leve): Anton Gomiršek, Anka Rakun, Marija Jeraj, Ana Kamplin, pisatelj Bogdan Novak, Lenka Kralj in Vida Štiglic (foto: Tatiana Golob) SLOVESNA PODELITEV 1. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE Pridite, berimo! Z branjem razvijamo svojo kulturo, zato je februar, mesec kulture, gotovo najprimernejši mesec za zaključek in podelitev 1. bralne značke za odrasle. Akcijo organiziranega branja, ki je tekla od lanskega marca, jeza občane Ljubnega na predlog KD Ljubno ob Savinji organizirala Osrednja knjižnica Mozirje. Gost podelitve bralne značke za odrasle je bil Bogdan Novak, priznan slovenski pisatelj tako za odrasle kot mladino. Bralne značke se je sicer udeležilo relativno malo bralcev, vsega šest, vsi pa so prebrali zastavljeno število knjig in tako 15. februarja na slovesni podelitvi v Knjižnici Ljubno prejeli priznanja za svoj trud. Pozdravnemu nagovoru Ane Lamut, direktorice Osrednje knjižnice Mozirje, je sledila slovesna podelitev priznanj, ki sojih prejeli Vida Štiglic, Anton Gomiršek, Marija Jeraj, Ana Kamplin, Anka Rakun in Lenka Kralj. Vsakemu dobitniku priznanjaje čestital tudi Bogdan Novak, kije izbrancem poklonil svojo najnovejšo knjigo aforizmov, Misli v tabletah. Prijeten večerje zaokrožil pogovor Lenke Kralj s pisateljem Novakom, kije govoril o svoji mladosti, ustvarjalnem delu in svojem novem romanu Babje leto. To pisateljevo deloje bilo tudi na seznamu bralne značke in so ga prebrali vsi udeleženci akcije. Osrednja knjižnica Mozirje želi s to akcijo nadaljevati tudi v prihodnje, po vsej dolini, in s tem privabiti še več bralcev k branju tematsko in zahtevnostno različnega čtiva. Zakaj se udeležiti bralne značke za odrasle: Anka Rakun: "Za bralno značko sem se odločila zato, ker sem vesela, da sem lahko del nove, izvirne ideje, nadalje zato, ker me veseli, če se v našem kraju dogaja kaj novega, in tudi zato, ker je bil izbor knjig res kakovosten." Anton Gomiršek: "Knjiga meje vedno zanimala. In zakaj ne bi včasih bral po že narejenem izboru? Sicer pa je bilo lepo vzdušje in čeprav ljudje mislijo, daje bralna značka namenjena le otrokom, temu zagotovo ni tako." Ana Kamplin: "Nisem bralec, ki knjige požira. Ko pa sem začela brati, sem doumela, da meje bralna značka vsaj vzpodbudila k rednejšem branju. Mislim, da se lahko marsikdo, ki veliko bere, pa se ni vključil v našo akcijo, danes počuti prikrajšanega." Marija Jeraj: "Meni so pri branju vodilo besede E. Paulsena: Knjige so ključ do zaklada modrosti, so vrata vdeželo užitkov, so steze, ki vodijo navzgor. Knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!" Vida Štiglic: "K bralni znački sem se vključila predvsem zato, ker sem hotela, da zadeva zaživi. Ker pa se smatram za dobro bralko in mi knjiga daje smisel, mi je bila bralna značka v veselje in ne v breme." Lenka Kralj: "Vsepovsod so nove pobude za poživitev te ali one dejavnosti. Bralna značka za odrasle se mi zdi zabavna pobuda, hkrati pa vzbuja nekaj pozornosti za dejavnost, kije bolj osebnega značaja in ni tako atraktivna kot, recimo, folklora." Tatiana Golob RAČUNALNIŠKI TEČAJ V CENTRU ZA SAMOSTOJNO UČENJE V NAZARJAH Prva skupina uspešno zaključila usposabljanje Skupina dvanajstih odraslih občanov, katerim so omogočili brez-plačno izobraževanje Občina Nazarje, Evropska unija, Ministrstvo za šolslvo, Ljudska univerza Velenje in Osnovna šola Nazarje, je v torek, -/AVlUbUlU 21. februarja, je zaključila 30-urni osnovni tečaj v nazorski osnovni šoli. Še ena skupina bo enak tečaj sklenila v naslednjih dneh, večina od udeležencev pa si želi nadaljevati tovrstno usposabljanje še na nad- 03/ 5832-937 El RELAX' IZfl TEČAJ CPP Sreda 15.marec ob 17.00 (V gasilskem domu Moziije) - Smo konkurenčni, prijazni in dostopni za vsakogar - Brezplačen tečaj za dijake in študete - Nudimo Vam Relaxovo posojilo do 24 obrokov - Ura vožnje v paketu 2800 SIT - Popust za brezposelne Vpis vsak dan na tel:03/5832-937,041-698-252 ali na dan tečaja Udeležence prve skupine brezplačnega računalniškega tečaja je izobraževala predavateljica Bernarda Matko (foto: Jože Miklavc) aljevalni stopnji. Potrdila o uspešnem zaključku računalniškega opismenjevanja za odrasle bodo podelili udeležencem na skupnem srečanju v Centru za samostojno učenje v Nazarjah v četrtek, 9. mar- ca, ob 17. uri. Takrat bosta udeležencem spregovorila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane. Jože Miklavc (FOTOGWflJt: ClRSL \K. 5EM) kozowxT PlftT MOZIRSKI Vsaj za eno stvar se Mozirjanom ni potrebno nikoli bati v smislu, ali se bo zgodila ali je ne bo. Seveda gre za vragolije okoli pusta, ki naj bi pregnale zimo in v deželo pripeljale pomlad, toploto in ostale tozadevne pritikline. V nedeljo so prišli na svoj račun najmlajši telebajski Preko sto let že mozirski pustnaki skrbijo za preganjanje zimskega časa. Najbrž bi se marsikdo strinjal, da tako dobrega pustovanja, kot se »okolofirali« po Mozirju in se pripravljali na torkov višek. Jutranji prevzem oblasti, obisk in reševanje najzapletenejših izzivov je pripe- Takšen je Podbrežnikov Franci, ko se zjutraj zbudi Mozirsko jfrjr^O ^_________________ Labodje jezero je bilo pred napadom ptičje gripe zelo živahno Predpriprave Pusta Mozrskega na občinski udar so zahtevale preizkus možnarja Sobotno rajanje bilo je veselo Primopredaja poslov na občini je po kapitulaciji bivše oblasti potekala v prelepi družbi karnevalske kraljice Nuše Fužir je zgodilo letos, zelo dolgo ali še nikoli ni bilo. Okoli dogodkov od debelega četrtka in podelitve trških pravic pa do pepelnične srede in kremiranja v pekovih lavah so letele same pohvale. Mozirski pustnaki vsako leto v ta splet vpeljejo kakšno novo zadevo. Letos se je tako na petek zgodila parada humorja, ki je na odru karnevalskega šotora zbrala kopico humoristov iz vse Slovenije. Sobotni obhod trških meja se je zaključil z veliko gala maškarado. Na istem mestu so se v nedeljo zbrali tudi otroci. V ponedeljek so pustnaki z milozvočnim ansamblom Boj se ga a vsi prestrašeni dodelili Ijalo do tradicionalne pustne povorke. Takšne še ni bilo! Preko dvajset nastopajočih skupin je prišlo iz Slovenije, Hrvaške in Črne Gore. Na čelu z vrteškimi otroki in domačo točko so se vrstili kurenti demoni, iz Dornave so prišli orači, lukarji in cigani, pa dobovski fašjenk, međimurski maškori, kikldensersi, Cerkničani, Rečani, Vihrovčani, Budvanci in sosedje iz Šoštanja, Skornega, Šaleka in Lajš. Pust Mozirski raste iz leta v leto. Vse večja je tudi kvaliteta prireditev, kar zna večina ljudi ceniti in pokazati s svojim obiskom. Benjamin Kanjir Mladi bobnar je verjetno bodoči veliki mozirski pustnak Pripravila: Tatiana Golob Ker ima okolje, v katerem živimo, velik vpliv na kakovost našega življenja, je pomembno, da si ga uredimo po naših željah, okusu, pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na samo funkcionalnost našega življenjskega prostora. Le lep izgled ne more poskrbeti za naše udobje, prav tako ni pomembno le udobje prostora, temveč tudi njegova estetika. Da pa postane opremljanje naših domovše bolj komplicirano, je tu še problem financiranja nakupa. Le malokdo si lahko privošči nakup brez vprašanja cene. Zato vam, dragi bralci, v tokratni prilogi Notranja oprema stanovanja ponujamo predvsem nasvete za premišljen nakup pohištva, saj bomo z njim živeli najmanj nekaj let. In zakaj naj ne bi bilo to sobivanje čimbolj prijetno. DNEVNA SOBA Dnevna soba je ponavadi osrednji del stanovanja ki ga uporablja vsa družina. Zato mora zagotavljati udobje, hkrati pa biti dovolj reprezentančna saj v njej navadno sprejemamo goste. Tu si gosti lahko ustvarijo vtis o urejenosti celotnega stanovanja zato moramo opremljenost dnevne sobe skrbno načrtovati in pri tem upoštevati predvsem naš življenjski stil. Pred nakupom opreme upoštevajmo: -Za kakšen namen se bo dnevna soba uporabljala. Bo namenjena predvsem počitku ali sprejemanju gostov? - Kakšen je življenjski stil njenih uporabnikov? Ste pristaš klasike ali modernizma? - Kakšen stil opreme bi imeli? Tradicionalni, podeželski, eleganten, avantgarden...? - Kakšna je velikost sobe, njena naravna osvetlitev, višina stropov ...? - Komunikacijske poti morajo ostati proste. Elementi naj ne stojijo na poti, ki vodi k oknu ali vratom. □ M Stane Ropotar, ■■ Pl Soseska 15. Prebold tel 03 705 31 83 S ci.o.är 5 9sm: 041 646198 o)D©§(§EÌ© □ \v/74o m«n\ra\ o rxoxo MM a 0X0) \(oKO o zs o O OPS o mu o m o noMDO no O 0)W 0X0 IBM0VÄM1 tVtòM- j’ÄHmC 1ÄIB9 Strojno brušenje brez pronubisesanje) fl STENTlizSvnalna^rnSa) in BETQNSKlHLSTIKOy/(sanima Trèza)] smreka, se hitreje poškodujejo. Hitro opazno je tudi krušenje oplemenitene iverne plošče. Furnirane površine so cenejše od masivnega lesa, delujejo pa dovolj privlačno. Najcenejše pohištvo je tisto, ali bi vsaj moralo biti, ki je prevlečeno s folijo. Razlika med furnirano površino in tisto, ki je prevlečena s folijo, je ponavadi od blizu opazna. Pomagamo si lahko tudi s prospektom. Izdelovalec, ki je uporabil furnirani les, bo to v prospektih tudi poudaril. - Sedežni elementi naj ne ovirajo odpiranja omar in ostalih elementov. Oblazinjeno sedežno pohištvo Sedežno pohištvo je navadno osrednji element opreme v dnevni sobi. Predstavlja prostor za počitek inje komunikacijsko središče, kjer se pogovarjamo. Pri nakupu sedežnega pohištva upoštevajmo več dejavnikov, ki bodo vplivali na naš nakup. Pomemben je estetski izgled izdelka; torej oblika, barva, vzorec, material in stilna podoba. Predvsem pa je važna udobnost sedežev. Dobro sedišče je oblikovano tako, da se prilagaja položaju telesa, zagotavlja naj stabilnost telesa med sedenjem, omogočeno mora biti udobno usedanje in vstajanje. Omamo pohištvo Pohištvo, ki se navadno uporablja v dnevnih sobah, je kombinirano iz omaric, predalnikov, vitrin, polic, barske omarice in podstavkov za avdio in video naprave. Dekorativne predmete shranjujemo tako na odprte police kot vitrine, saj ti vplivajo na celoten izgled prostora. V zadnjih letih so modni manjši sestavi, ki ne zapolnjujejo celotne stene. Takšno pohištvo tudi lažje prilagajamo različnim prostorom, kar je posebej priporočljivo ob selitvi. Poleg tega tako opremljena soba ne deluje utesnjujoče. Material določa kakovost Pri nakupu upoštevajmo materiale, iz katerih je omarno pohištvo izdelano. Najbolj trajen je masiven les, seveda so takšni elementi tudi bistveno dražji. Najbolj odporne so trde vrste lesa, kot npr. bukev in hrast. Mehke vrste lesa, denimo bor, jelša, -NOTRANJI INjSSSr ZUNANJI OPLESKlB - OPLESKI Z L AŽURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop...) - belIjenje fasad! kmhmhi i mu— tpnmfi - PÖOaGANJE TOPLIH PODOV, ©S««®*! UH - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - OBDELAVA GIPSjPLOŠČ f S - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Ó: UH TERMOIZOLACIJSKIH F, (izvedba po sistemu ROFIX S stiroporom in kamenoTvolno) (zaključni slöj'po sistemu ROFIX, 500 barvnih odtenkov) Izdelava j origin^ ^ ZMRZLINSKE POŠKODBE NA TERASI Zato naklonske betone in cementne izravnave na terasah in balkonih danes običajno zaščitimo s fleksibilno vodotesno maso na cementni osnovi npr. HIDROSTOP ELASTIK / Kerna Puconci. Zaščita površine z omenjeno maso poleg tesnjenja površine in preprečitve pojava kasnejšega izcvetanja med fugami obloge, omogoča direktno lepljenje keramične ali kamnite obloge. Zaradi zagotavljanja boljše kompatibilnosti med materiali, uporabimo za lepljenje talne obloge fleksibilna lepila na cementni osnovi, npr. KEMAKOL RAPID 193, KEMAKOL PLAST 190, KEMAKOL FLEX 170 / Kerna Puconci, s katerimi zaradi dodatne plastificiranosti enostavno zagotovimo 100% stik med oblogo in podlago. Pomemben detajl pri izvedbi tesnjenja je tudi vgradnja elastičnega KEMABAND traku na vseh gibljivih regah. Nanašanje mase HIDROSTOP ELASTIK izvedemo ročno in sicer prvi nanos s ščetko, drugi pa s ščetko ali kovinsko gladilko. Debelina nanosa v enem sloju znaša ca. 1 mm, Potrebno je izvesti dva nanosa, tako da znaša skupna debelina sloja min. 2 mm. HIDROSTOP ELASTIK se pri sanaciji terase lahko izvede direktno preko obstoječe keramične ali kamnite obloge. KEMA Puconci, d.d., Inženiring Roman Granfol, univ. dipl. inž. gradb. Današnji postopki izvajanja keramičnih oblog se zaradi dostopnosti sodobnih materialov ter informiranosti izvajalcev in Investitorjev bistveno razlikujejo od časov, ko so se keramične ali kamnite obloge polagale samo v cementno malto. Ravno poroznost cementne malte je vedno najšibkejši element v sistemu izvedbe obloge. S pronicanjem vlage skozi poškodovane oz, dotrajane fuge ali pa tudi zaradi same poroznosti obloge (predvsem kamen), se v porozni cementni malti kopiči vlaga. Z zmrzovanjem v zimskih mesecih je bilo le vprašanje časa, kdaj bo cementna malta v celoti razpadla. Tudi v vročih poletnih dneh so temne lise na oblogi posledica izsuševanja odvečne vlage v podlagi. Kljub temu, daje z bitumensko hidroizolacijo pod slojem cementne malte preprečeno zamakanje nosilne konstrukcije (betonske konstrukcije), so poškodbe v cementni malti in keramični oblogi neizogibne. Pronicna voda se po sloju bitumenske hidroizolacije izceja k čelni površini oz. robu balkona ali terase. Tako je prvi pojav odpadanja ploščic na čelu terase ali balkona znak za povečano vlago v cementni malti pod keramično oblogo. MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:031897-49-80 GSM:0411728-017 Delovni čas: 8h-17h sobota 8h - 12h ■ J \ , * ^ s. Ä njakom in pomivalnim strojem (od 90 do 160 cm); za levičarja velja obratni vrstni red. Ker delo v kuhinji zahteva stalno gibanje med delovnimi središči in shrambnimi prostori, s pravilno razporeditvijo delovnih centrov, zmanjšamo gibanje med pripravljanjem hrane in prihranimo čas in energijo. Pred nakupom nove kuhinje upoštevajmo: - Koliko časa preživite v kuhinji in kakšen odnos imate do kuhanja? - Za kakšen tip kuhinje se boste odločili? Namenjeno izključno kuhi ali za bivalno, povezano z jedilnico in dnevno sobo, torej za kuhinjo, v kateri gospodinja med delom ni ločena od družine? - Kaj vam je pomembnejše; funkcionalnost ali lep videz? - Koliko oseb navadno uporablja kuhinjo? - Koliko hrambenega prostora potrebujete? 0ASE Tel.! 03-83 30 330 Fax: 03-83 90 361 PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE E mail: ascSOOO@siol.net; www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE KUHINJA Naj bo urejena funkcionalno Kuhinja za desničarja naj bi obsegala naslednje elemente od leve proti desni: - shrambni prostor za živila (od lOO do 180 cm); - delovna površina za pripravo hrane - umazani del (od 60 do 90 cm); - pomivalno korito z odcejevalno površino, smet- Prodaja, montaža in servis KOTLI NA BIOMASO PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - KBE OKENSKI SISTEMI GflR/lNr Pohištvena industrija d.d. Polzela 176/a, 3313 POLZELA POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon ■ pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 03 703 71 31 Ugodna ponudba v marcu - NOVO: DISKONT POHIŠTVA ODPRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV Hitri kredit do 300.000 SIT (1251,88 EUR) TAKOJ! Vse uredite pri našem proda 1 mam j t Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. UGODNO: VELIK IZBOR KOSOVNEGA POHIŠTVA sedežne garniture, ÄSE* Izjemna ponudba spalnic Adria! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Velika izbira dobrih stanovanjskih kreditov po vaši meri ter SKB svetovalno stičišče s priznanimi nepremičninskimi in projektantskimi strokovnjaki! Za več informacij obiščite poslovalnico SKB banke v Mozirju, Na trgu 19, tel.: 03 839 I2 50. www.skb.si SKB BANKAM, SOCIETE GENERALE GROUP 18 v— Koristni nasveti pri opremljanju kuhinje: 1. Da bi zmanjšali nevarnost nesreče, mora biti celotna delovna površina dobro osvetljena. 2. Prav tako pomembno je zadostno število vtičnic. Ne pozabimo, da se skoraj v vsaki kuhinji število električnih aparatov nenehno povečuje, zatorej premislimo o inštalaciji 2-3 dodatnih vtičnic. 3. Ločitev pečice in površine namenjene kuhanju je idealna. Pri namestitvi pečice v višini oči odpade nadležno pripogibanje. 4. Hladilnik in zamrzovalna skrinja se naj ne bi nahajala v bližini grelnih teles ali štedilnika. Kuhinjske površine naj bodo iz materialov, ki jih je enostavno vzdrževati, kot so to recimo umetne mase, ploščice, granit, legirano jeklo, odporni laki in podobno. 5. Pri načrtovanju kuhinje je priporočljiva izdelava spiska, kaj v kuhinji potrebujemo in čemu se lahko odpovemo oz. izognemo. 6. Kuharski, pomivalni ter pripravljalni otočki so smotrni le tedaj, ko se v kuhinji pogosto istočasno zadržuje več ljudi. 7. Kdor pri kuhanju noče biti izoliran, naj se odloči za odprto kuhinjo. Slaba stran je nenehno pospravljanje in čiščenje, pa tudi vonji preidejo v preostali prostor. Alternativa: Kuhinjo koncipiramo tako veliko, da v njej lahko namestimo tudi jedilno mizo. JEDILNICA Kakovost jedilnice je odvisna predvsem od ustrezne opreme. Glavno opremo jedilnice pa seveda sestavlja jedil- železnina hudovernik Partizanska cesta 2, 3320 Velenje Tel.: 03/898 23 50, faks: 03/898 23 60 http://www.zeieznina-hudovernik.si VABIMO VAS V PRODAJALNO, KJER VAM POLEG SANITARNE OPREME NUDIMO: MERKI»? TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49, 3330 Mozirje, GSM: 031 682 669 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM Florjan 256,3325 Šoštanj Tel.: 03/891 17 00 Faks: 03/891 17 01 gsm: 041/624-151 E-mail: avtoprevoznistvo.sovic@sbl.net Nizke gradnje na miza s stoli. Kako velika naj bo miza, je odvisno od števila oseb, ki v stanovanju živijo. Optimalna širina, ki jo potrebuje oseba ob jedilni mizi, je 80 centimetrov, minimalna pa 60. Globina mize je med 80 in 140 centimetri. Pri opremljanju jedilnice namenimo pozornost tudi oddaljenosti mize od stene. Razdalja med obema naj bo vsaj 80 centimetrov, tako ima človek omogočeno udobno vstajanje in usedanje od mize. Če živimo v večji hiši ali stanovanju, je najbolj idealno, da imamo dve jedilni mizi. Manjšo za družinske obede in večjo za sprejeme gostov. V manjših stanovanjih pa si pomagamo z raztegljivimi, sklopnimi ali sestavljivimi jedilnimi mizami, saj jih lahko prilagajamo trenutnim potrebam. SPALNICA Spalnica je naš zasebni prostor, v katerem se odpočijemo in napolnimo baterije za vsakdanja opravila. Prvi korak načrtovanja je odločitev, katerim aktivnostim vse bomo spalnico namenili. Na prvem mestu je vsekakor spanje, čemur je v osnovi namenjena. Poleg spanja pa lahko v spalnici tudi telovadimo, beremo, zajtrkujemo, delamo ali se igramo z računalnikom, ličimo ... Šele ko določimo vse aktivnosti, lahko izberemo primerno pohištvo in ga ustrezno razmestimo. Postelja - namenjena počitku Glavni kos pohištva v spalnici je postelja in njej moramo pos- vetiti veliko pozornosti. Posteljo umestimo tako, da imamo okoli nje dovolj prostora za gibanje. Na treh straneh naj bo vsaj 45 cm prostora, pri vzglavju pa je lahko prislonjena na steno. Postelja naj bo dobro osvetljena z naravno svetlobo. Stranica pri vzglavju je pri modernem pohištvu večinoma lesena ali kovinska. To je lahko neprijetno, če nemirno spimo, saj lahko ponoči z glavo udarimo ob stranico. Bolj primerna je takšna, ki je ustrezno zaščitena s peno in/ali prevleko iz blaga. V zadnji fazi izberemo še vrhnjo posteljno prevleko, Ta naj bo skladna s stilom pohištva. Postelja naj bo dovolj dolga, pomembna je tudi njena višina. Iz prenizkih postelj vstajamo skoraj iz počepa, kar je moteče predvsem za starejše in bolne ljudi. Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 080 15 85. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška OTROŠKA SOBA Načrtovanje otroške sobe je zelo podobno načrtovanju ostalih prostorov z dvema bistvenima razlikama. Upoštevati moramo, da se bo soba spreminjala skupaj z otrokom. Vsakih nekaj let jo bo potrebno povsem preurediti. V prvi fazi jo moramo opremiti tako, da zadošča dojenčku, nato malčku, cicibanu, osnovnošolcu, najstniku in na koncu odrasli osebi. Druga razlika, ki jo moramo upoštevati, je, da bodo vsi materiali, ki jih bomo uporabili, pod velikimi obremenitvami. Polivanje vode, razmetavanje hrane, trganje tapet, tolčenje po pohištvu in druge podobne aktivnosti bodo stalnica. Zato naj bodo uporabljeni materiali vzdr-žljivi in vse stvari, ki se lahko poškodujejo, ustrezno zaščitene. Varnost je v otroški sobi na prvem mestu. Z rastjo otroka se nevarnosti do neke mere spreminjajo. Kljub temu pa ves čas ostajajo nevarne točke: ostri robovi pohištva, električne instalacije, svetila, grelna telesa in okna. KOPALNICA velika pestrost materialov Kopalnice so se v zadnjih desetletjih spremenile v prave bivalne prostore. Če so v preteklosti bile sterilne in skoraj v vsakem stanovanju bele barve, pa seje to v zadnjih letih temeljito spremenilo. Zdaleč ni več nujno, daje edini uporabljen material keramika ali plastika. V zadnjih letih spada med t.i. trende kopalniškega opremljanja uporaba lesa, lesen je lahko tudi umivalnik, kad, preproga in še kaj. Drug naraven material, ki je trenutno tudi zelo zaželen, je naravni kamen. Pogosti so tudi kosi iz naravnega jekla, predvsem za umivalnike, obešalnike, omarice, za okvirje ogledal itd. Če ste vsaj malce futuristični, se boste prav gotovo navdušili nad nevsakdanjimi oblikami umivalnikov iz materialov, kot je to recimo steklo, različne kovine, les, plastika itd. Za nove materiale pa so se oblikovalci odločili tudi pri kopalnih kadeh. Tako niso nujno več plastične ali emajlirane, ampak so lahko tudi lesene ali celo kamnite (obdelan kerok). ■ Breznik - Pahovnik tel.: 031-201-224 ali 041-336-276 - Jame za gnojevko - Stolpni in koritasti silosi -Vodni zbiralniki Pohištvo po naročilu, izdelava ostrešij in manjših brunaric po naročilu. SUKOPUSKARSm MARIJAH GRADIČ s,p. Ločja vas 30,3331 Nazarje Tel. 03/584-54-40, GSM 041/684-339 V MESECU MARCU VAM NUDIMO 10% POPUST ZA VSA SLIKOPLESKARSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU V mizarstvu SELIŠNIK, Melu d.o.o, smo specializirani za visokokvalitetna notranja masivna vrata. Izdelujemo vrata klasičnih oblik na polnila, kakor tudi vrata modernejših designov, standardnih in tudi izvenstandardnih mer. Za izdelavo uporabljamo smrekov, bukov, hrastov, javorjev in brezov les ter naravne materiale za površinsko obdelavo, kot so laneno olje, vosek in vodne lake. Nudimo vam celoten servis od svetovanja, izmer, proizvodnje do končne montaže. lONDACH SLOVENIJA Opeina kritina je kritina starih in novih «asov. Človeku in okolju prijazna ter naravno lepa. Odločitev ob izbiri kritine ni lahka ne za investitorja in ne za izvajalca dei na strehi. A počasi se v zavesti ljudi ponovno prebuja želja po zdravem, naravnem bivanju. Opečna kritina je kritina iz čiste gline. Je kritina preteklosti in prihodnosti. Ker je okolju prijazna ter skozi stoletja potrjene kvalitete. Ustreza različnim arhitekturnim izzivom, od preproste dvokapnice do zahtevne razgibane strehe manjšega naklona. Bogat asortiment opečne kritine TONDACH, pestrost barv ter dodatnih elementov za streho, zadovolji še tako zahtevnega kupca. POKLIC KROVCA KLEPARJA JE ZAHTEVEN, A CENJEN. REZULTAT DELA JE ZADOVOUNA STRANKA, LEPA STREHA IN PLAČAN RAČUN. Streha ni sestavljena samo iz enega samega elementa (osnovnega strešnika), ampak se dopolnjuje z mnogimi dodatnimi opečnimi elementi. S proizvodnjo le-teh TONDACH trgu zagotavlja izvedbo strehe v celoti iz naravnega materiala - gline, razen žlebov. Z uporabo opečnih elementov damo strehi še en čudovit detajl, ki jo naredi še lepšo, bolj funkcionalno in trajno. KRITINA TONDACH TUDI ZA STREHE ŽE OD 15 STOPINJ DALJE Poklic krovca - kleparja je poseben na svoj način. Skozi delo se dotika sanj in želja ljudi. Velikokrat življenjskih, imeti lastno streho. Streha ni le kvadratura, zaščita pred vremenom. Je nekaj več. Je dom. In vsak gospodar, lastnik hiše, je rad ponosen na svojo streho, dom. Zadovoljne stranke, lepe strehe je želja tudi vsakega krov-ca-kleparja. To so reference, ki potrjuje dobro opravljeno delo, strokovnost izvedbe in prinašajo osebno zadovoljstvo, kije pogoj za dobro poslovanje in uspeh. Kljub prepričanju, da opečna kritina ni primerna za strehe nižjega naklona, se zelo uspešno prekrivajo strehe z našimi strešniki, kar dokazujejo številne reference. Strešniki Mulde Verschiebe, Carmen in Sulm Verschiebe dajejo možnost izbire za novogradnje in sanacije streh že od 15 stopinj naklona dalje. Danes vse bolj poudarjajo, kako pomembna je glina za zdravje, lepoto in zadovoljno bivanje. Podjetje Tondachji daje moč s sodobno tehnologijo v obliki kritine za streho. Večkrat je slišati, glini gre pet zvezd- ic, to lahko samo potrdimo. Pod streho Tondach® je prijetno spoznanje, bila je dobra odločitev. TONDACH Slovenija d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel. 02 588 86 00; Fax 02 588 86 50; E-pošta: info@tondach.si: Internet: www.tondach.si od 1.3. do 28.4.2006 AKCIJA POMLAD -5% POPUST na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazuri 1 1 do 12.03.2006, hola A2 ^spodarskorastavišče Ljubljana. Vabljeni v galerijo opečnih 1 DOM, »d 07. do U.uo.* ;nih kritin TONDACH na sejm 1 * ______________________________ www.tondach.si Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/ 588 86 17, 588 86 18, 588 86 19, e-mail: info@tondoch.si VINARSKA V SOLČAVI ■■ I • • •• I w(|t I . I . Mlečni vinarji zaokrožili deset let dela 5. marca praznujeta rojstni dan brata Ivan in Albin Ivanu za 80 let in Albinu za 76 let. Obema veliko zdravja in mnogo lepih želja In naj ju korak večkrat zanese v rojstno hišo, kjer sta bila rojena. Sestri Vera in Liza Tradicionalna pustna prireditev, ki ji Solčavani vsako leto radi prisluhnejo, v kraju živi že več kot štirideset let. Zadnje desetletje let jo z zanimivimi skeči in obilico humorja ter glasbe na oder postavlja ekipa Vinarjev pod vodstvom predsednice solčavskega kulturnega društva Katje Kle- menšek. Ves čas so doživljali manjše spremembe, nekateri so odhajali, drugi prihajali, a cilj je ostal isti - smeh in zabava. Po zatrjevanju Klemenšk-ove niso vedno uspevali, kot bi si želeli, marsikdaj so bili morda celo malce žaljivi, a v minulih letih so se kalili in postajali boljši. Tako so od »mlečnih vinarjev«, kot sojih sprva imenovali, postali pravi prekaljeni igralci. Tudi letos so pripravili pester program v dvorani kulturnega doma. V prvem delu so predstavili igro Domači zmaj, kije nazorno pokazala, kakšni problemi nastanejo v družini, kjer ima glavo besedo mati, moški gospodarje raztreseni profesor, hčerka edinka pa za nameček zaljubljena. V nadaljevanju so pokazali, kako se navadni ljudje srečujejo z nenavadnimi boleznimi. V oddaji Trenja gosteje prišel znani psiholog doktor Fugelj in razvil študijo alkoholizma na Solčavskem. Vse skupaj so popestrile glasbene točke Rebeke Dremelj ter Vernerja in Brigite. Člani solčavskega kulturnega društva so na pustno soboto pripravili zabaven večer skečev in smeha (foto: Marija Šukalo) Manjkale niso niti pevke in njihova pesem o solčavskih objektih, ob zaključku pa vinarska himna. Po besedah Katje Klemenšek in nastopajočih je bilo v program kljub šaljivi vsebini vloženega veliko dela in resnosti, vendarso prepričani, da so dosegli svoj namen - nasmejati in razvedriti obiskovalce, ki so napolnili dvorano »Zadružnika« do zadnjega kotička. Konec prireditve pa ni pomenil tudi konca večera, glavno besedo so namreč prevzeli glasbeniki in pustne maske ter nadaljevali rajanje. Marija Šukalo Vse naše sanje se lahko uresničijo - če imamo dovolj poguma, da jim sledimo. Walt Disney pod vodstvom Uroša Spaka so osvetlili probleme v občini Solčava. Skrita kamere Vinarske je posnela tatove v ljubljanski SKB banki. V Portal Savinjsko doline Vse najboljše, mnogo zdravja in osebne sreče! Želijo: žena Alojzija, sin Janez in hčerka Vida z družinama. Ivan Kopušar iz Zg. Pobrežij praznuje 80 let. Ena zvezda se utrne stare vse poti zagrne nove z upi tlakovane vir so sreče nasmejane. lože Dobnik praznuje 92. rojstni dan V Krnicah naš stari ata živi v zdravju in veselju preživlja svoje dni Kadar v Mozirje prihiti še za naše veselje poskrbi Vse najboljše za tvoj rojstni dan, dragi naš ata! z družino, še posebej pravnučki Eva, Anita in Gašper Hči Majda To so želje tvojih staršev, brata in sester. V teh dneh je praznoval 50. rojstni dan Franjo Osovnik Na tvoje poti ves čas sonce naj sije, na seme obilja bogato ti vzklije! Pa zdravja, ljubezni in srečnih dni v življenje usoda pošilja naj ti! Oglasi Pricfitse. osi ki meli kebetb cSobot^ a ^ ■mnT*"5 VDelstxjrt? Club; fm U^r?ise»b «« ,fcg|wm Butseko cl.o.o. ,., L• ji V počastitev meseca kulture sta mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal na Rečici ob Savinji pripravila razstavo del najmlajših likovnikov. V spremljajočem kulturnem programu seje predstavil kvartet flavtistk. Mlade glasbenice, dijakinje Glasbene šole Frana Koruna Kože-Ijskega iz Velenja, ki jih poučuje profesor Jernej Marinšek, so obiskovalcem zaigrale dela različnih skladateljev. Uvodna beseda na razstavi glinenih izdelkov in mask je pripadla akademskemu slikarju Alojzu Zavolovšku iz Mozirja, ki je obiskovalce na svoj način popeljal skozi Čudovit primerek obnovljenega motorja iz prve polovice prejšnjega Stoletja (foto: Franjo Atelšek ) Najmlajši člani društva likovnih ustvarjalcev Gal so razstavljali glinene izdelke in maske (foto: Marija Šukalo) 4. marca praznuje Mojca Usovšek Naj lepa beseda, prijazen nasmeh in topla dlan polepšajo tvoj rojstni dan Tvoj Primož Šport, Oglasi 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA ■ 16. KROG Zmaga »graščakom« še ae zagotavlja obstaaka Vratar domačih Joviča Mihajilovič je ponovno dobro opravil svoje delo (foto: Franjo Pukart) Pričakovana zmaga nad zadnje-uvrščeno ekipo še zdaleč ni bila lahka. Ormožani so se pokazali v zelo dobri luči in njihovo nastopanje v elitni druščini je povsem upravičeno, čeprav jim razplet prvenstva ni najbolj naklonjen. Še vedno so v igri za »play out«, Nazarčanom pa razplet tega kroga ponovno omogoča možnost uvrstitve med prvih šest, saj sta presenetljivo visoko izgubila Puntar in Litija. Sama tekma ni prinesla pričakovanj domačih navijačev, ki so po stanju na lestvici sodeč najprej pomislili na tisto staro pravilo naših južnih sosedov »lako čemo«. Po vodstvu gostov pa je bilo vzdušje povsem drugačno in šele prvenec Vaška, preigravanje Metulja in ev-rogol Hrena iz prostega strela je pomirilo strasti na tribunah. V nadaljevanju so Delamejini varovanci samo še nadzirali položaj in zmaga ob dobrih obrambah Mi-hajiloviča ni bila več vprašljiva. Ob situaciji, kije nastala, ne preostane »graščakom« nič drugega kot popolna ofenziva v zadnjih dveh krogih, in sicer doma z Gorico, končna odločitev pa bo prav gotovo padla v Litiji. Tudi če se Nazarčani ne uvrstijo med prvih šest, bi jim zmaga pri aktualnih državnih prvakih bržkone prinesla najbolj ugoden položaj v »play outu«. Franjo Pukart ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA OSNOVNOŠOLK V ODBOJKI lučanke polfinalistke državnega prvenstva Nadvse uspešna generacija starejših deklic Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč žanje uspeh za uspehom. Po uvrstitvi v polfinale državnega prvenstva v malem nogometu jim je to uspelo še v odbojki, kar je do sedaj največji uspeh šolske odbojke v Zgornji Savinjski dolini. Poleg omenjenega rezultata so se Lučani izkazali še kot odlični organizatorji četrtfinalnih obračunov, kjerso tribune, ob izjemnem športnem ozračju in spremljevalnem programu, pokale po šivih. Lučanke so se z odlično igro uvrstile v polfinale državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki Najprej so se ekipe I. Osnovne šole Celje, Litije, Brežic in domačih deklet predstavile v stilu predstavitve na največjih tekmovanjih, kjer ni manjkalo glasbe, plesa ter znanih gostov iz sveta športa in politike. Po otvoritvenem govoru ravnateljice Valerije Robnik in župana Cirila Rosea, ki sta zaželela udeležencem obilo športne sreče in uspešnih nastopov, seje začelo zares. Žrebje hotel, da sta se že v uvodnem srečanju pomerili tihi favoritinji - ekipi domačink in Celjank, kar sta dokazali tudi na igrišču. Vrhunska odbojka, kjer ni manjkalo atraktivnih potez in dramatičnih preobratov je navduševala občinstvo, ki jim je vseskozi vračalo z glasnim in športnim navijanjem. Potem ko so Lučanke v prvi igri že vodile z 21:15 in bile nekako že prepričane v osvojitev prvega seta, se je dekletom iz Celja posrečil neverjeten preobrat in set so osvojile slednje. To k sreči ni zmedlo domačink, ki so v drugi in tretji igri pokazale svojo kvaliteto, trmo in nepopustljivost, kar je bilo dovolj za preobrnitev rezultata in zasluženo zmago. Daje bila prav ta tekma že finale pred finalom so pokazala srečanja v nadaljevanju, kjer so Lučanke dobesedno pometle z vrstnicami iz Brežic in Litije in uvrstitev v polfinale državnega prvenstva je bila na dlani. Po zaključku in prejetju priznanj iz rok ravnateljice in dobitnika dveh olimpijskih medalj Matjaža Debelaka, je bil med no- ter motor organizacije Rajko Rudnik. Rudnikje svoje vtise strnil takole: »Presrečen sem s tem, kar so prikazale naše punce, saj so nam uresničile polfinalne želje, ki smo jih . potihoma pričakovali. Dokazale jbolj zadovoljnimi prav gotovo vodja domače ekipe, športni pedagog so, da so iz pravega testa, in tudi po hudem šoku v prvem setu proti Celjankam niso obupale in na koncu smo se lahko v naši mali telovadnici vsi veselili velikega uspeha. Še enkrat iskrene čestitke ekipi in hvala vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji tega tekmovanja. Zelo smo bili veseli vseh pohval s strani gostov glede organizacije in odločili smo se, da bomo kandidi-ralitudiza polfinalni turnir. Na njem se bodo našim dekletom pridružile najboljše ekipe iz koroške in mariborske regije in verjamem v moje varovanke izpod Raduhe, da bodo spet dale vse od sebe in nas razveselile z dobrim rezultatom.« Rezultati četrtfinala državnega prvenstva starejših deklic in končni vrstni red: I. OŠ Celje : OŠ Blaža Arniča Luče 1:2, OŠ Blaža Arniča Luče : OŠ Brežice 2:0, OŠ Litija : OŠ Blaža Arniča Luče 0:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Blaža Arniča Luče 6, 2.1. OŠ Celje 4, 3. OŠ Brežice 2,4. OŠ Litija 0. Franjo Pukart [>QLr| Vasajrarnost Je naša skrb r r ▼ ^ SINTAL CELJE Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mall: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Šport, Oglasi KMN Nazorje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Tomaž 5:3 (3:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Borut Šivic in Roman Jež Delegat: Gorazd Jakopič. Strelci: 0:1 Goričan (8), 1:1 V. Kugler (10), 2:1 Metulj (16), 3:1 Hren,4:1 Metulj (26), 4:2 Lah (29), 5:2 Vres (35), 5:3 Magdič (39). KMN Nazarje Glin iPP-AM Miklavc: Mihajilovič, Vres, Kroflič, Podpečan, Delamea, Metulj, V. Kugler, D. Kugler, K. Šemenc, Hren, Brinjovc, Tratnik. KMN Tomaž Ormož: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklošič, Goričan, Gasparič, Kamenšek, Cvetko, Lah, Horvat, Zorec. Rumeni kartoni: K. Šemenc, Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Školiber, Cvetko (KMN Tomaž Ormož). Igralec tekme: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 16. kroga: Nazarje Glin iPP-AM Miklavc : Tomaž Ormož 5:3 Dobovec : Extrem Ribnica 9:3 Slovenica AG Kravos : Tomi Press Bronx 4:3 Puntar : Gip Beton MTO 1:7 Svea Lesna Litija : Oplast Kobarid 1:9 Lestvica po 16. krogih: 1. Gip Beton MTO 40,2. Dobovec 28,3, Oplast Kobarid 24,4. Slovenica AG Kravos 24,5. Tomi Press Bronx 23,6. Puntar Tolmin 23,7. Svea Lesna Litija 22,8. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 19,9. ŠD Extreme Ribnica 11,10. Tomaž Ormož 9. ŽUPNIJA MOZIRJE Tretja skavtska olimpijada V Šmihelu nad Mozirjem so se 12. februarja na tretji zimski olimpijadi odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije zbrali člani skavtskih organizacij iz Velenja, Ljubljane, Grosupelj in Mozirja. Olimpijski ogenj, ki so ga prižgali med jutranjo sveto mašo, so otroci udeležencev peš ponesli do Hriberškove kmetije, kjer so se igre odvijale. Pred odhodom na igre so v tradicionalnem krogu pred župniščem udeleženci razvili skavtsko, med petjem Prešernove Zdravljice pa še slovensko zastavo. Na Hribru so se skavti pomerili v veleslalomu in sankanju. Za piko na ije sledil šeskavt-ski biatlon. Tek na smučeh je bil malce hudomušno obarvan, saj so skavti tekli na starih lesenih smučeh, med potjo pa izpolnjevali različne naloge. Namesto klasičnega streljanja z malokalibrsko puško, so se pomerili kar v metanju kep na tarčo. Po uradnem športnem delu in podelitvi priznanj ter praktičnih nagrad je sledilo še druženje ob dobrem golažu, ki so ga pripravili gostitelji Goličnikovi. Slovo je seveda izzvenelo z obljubami, da se ob letu osorej zopet srečajo. Benjamin Kanjir Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Rado Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold ROKOMETNI KLUB NAZARJE Ekipo starejši deklic pogosto krpajo z mlajšimi V nazorskem rokometnem klubu so zadovoljni z doseženimi rezultati. Na treningih in tekmah so si po besedah trenerja Bojana Voglarja igralke zelo prizadevale ter izkazovale željo po novem znanju, kar se odraža tudi v njihovi igri. Deklice letnika '95 in '96 so ob koncu prvenstva na petem mestu, kar jih vodi v nadaljnje turnirsko tekmovanje. Z borbenostjo in prizadevno kolektivno igro so rokometašice na novembrskem turnirju v Žalcu zmagale, decembra pa so na mednarodnem turnirju v Celju osvojile drugo mesto. Mlajše deklice so se s trdim delom uspele uvrstiti med šestnajst najboljših ekip vSIov-eniji. Tudi ekipa starejših deklic je napredovala, tako v taktičnem kot v tehničnem smislu. Dekleta so prikazale na trenutke lep in borben rokomet, kar navsezadnje potrjuje, da imajo možnosti, vendar jih bodo morale potrjevati tudi v prihodnje. Žal se srečujejo s premajhnim številom igralk. Prav zaradi slednjega ne morejo kvalitetno izvajati treningov, kar se potem odraža tudi na tekmah. Tako morajo ekipo pogosto »krpati« z mlajšimi. Vse skupaj se zato odraža tudi v njihovi uvrstitvi, saj se bodo po prvenstvu borile za uvrstitev od 17. do 20. mesta. Na občnem zboru RK Nazarje, ki so ga pripravili sredi februarja, so sprejeli tudi plan dela. Razmišljajo o formiranju ekipe kadetinj, k rokometu pa želijo pritegniti tudi deklice iz drugih občin naše doline. Marija Šukalo REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Titov trg 1, p.p. 204,3320 Velenje Telefon: 03 8961 600, telefaks: 03 8961 844, www.gov.si/durs, e-pošta: gp.durs-ve@gov.si Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2005 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala: - v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje od 1.3. do 24.3.2006 in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8,00 do 15.00 ure, ob sredah od 8.00 do 17.00 ure ter ob petkih od 8.00 do 1300 ure, od 27. 3 do 30. 3. 2006 vsak dan od 8.00 do 18.00 ure, 31.32006 od 8.00 do 24.00 ure. - v prostorih - Solčava - Luče - Ljubno - Gornji Grad - Nazarje občin v torek 14. 3. 2006 v torek 14. 3. 2006 v četrtek 16. 3. 2006 v sredo 15. 3. 2006 v četrtek 16. 3. 2006 od 8,00 do 11.00 ure od 12.00 do 16.00 ure od 10.00 do 16.00 ure od 8.00 do 17.00 ure od 12.00 do 16.00 ure Davčnim zavezancem je omogočeno oddati svojo dohodninsko napoved tudi po elektronski poti. Več informacij vam je na voljo na spletni strani http://edavkLdurs.sL Vse dodatne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonski številki Izpostave Mozirje 03 8393 338. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje, Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje. V prostorih Izpostave Mozirje pa bo po zgoraj navedeném časovnem razporedu možno oddati tudi »Davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2005« in »Obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005.« KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Novi balkanski skladi Medtem ko vedno več prihrankov odteka v sklade, kijih upravljajo tuji upravljalci, slovenski upravljalci poskušajo vlagatelje prepričati z novimi in novimi vzajemnimi skladi. Med skladi, ki prihajajo na trg, so trenutno najbolj udarni tisti, ki vlagajo na balkanske trge in skladi skladov. Sklade, ki bodo vlagali na Balkan, pričenjajo tržiti pri KD Investments, Medvešek Pušniku, Publikumu, Krekovi družbi in lliriki. Med balkanske države upravljalci praviloma prištevajo države bivše Jugoslavije, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Vsak od upravljalcev skuša vlagatelje pritegniti s kakšno posebnostjo. KD Balkan bo tako poleg balkanskih držav vlagal tudi v delnice avstrijskih podjetij, za katere je poznano, da so zelo prisotna tudi na področju Balkana, in v delnice slovenskih podjetij. V KD Investments bodo poleg KD Balkan ponudili še sklada KD surovine in energija ter KD tehnologija. Krekova družba vlagateljem priporoča novi sklad Most, ki bo poleg balkanskih trgov vlagal še v področje BRIC (Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko) in druga hitro rastoča gospodarstva Azije in Južne Amerike. Ilirikin sklad Ilirika Vzhodna Evropa bo poleg v balkanske države vlagal tudi v Rusijo in v srednjeevropske države: Slovenijo, Poljsko, Češko, Slovaško ter Madžarsko. Poleg Vzhodne Evrope Ilirka vlagateljem po novem ponuja tudi Modri sklad skladov, ki pa ne bo regijsko omejen. Publikum PDU poudarja, da države, v katere bo vlagal sklad Publikum Balkan, povezuje približevanje Evropski Uniji, kar bo imelo močan pozitiven vpliv na stabilnost v regiji, zniževanje državnega tveganja in hitrost gospodarskega razvoja. Poleg omen- jenega poteka na področju Balkana tudi močan proces konsolidacije, kar pomeni, da se bo sedaj razpršeno lastništvo koncentriralo, kar še povečuje možnosti nadpovprečnih donosov. Portfelj sklada bo sestavljen iz delnic, za katere upravljalec ocenjuje, da so podcenjene, in delnic podjetij, ki so verjetna tarča prevzemov. Medvešek Pušnikov sklad MP-Balkan poskuša vlagatelje privabiti s trditvami, da bo vlagal v podjetja, ki so najboljša znotraj najbolj perspektivnih panog v regiji, kot so: farmacija, telekomunikacije, bančništvo, trgovina, turizem. Poglejmo še med provizije novih skladov. Vsi skladi bodo zaračunavali vstopno provizijo, ki se začenja pri treh odstotkih in pada z višino vplačanega zneska. Upravljal-ske provizije skladov se gibljejo med 2,75 odstotka za Publikum Balkan in 2,2 odstotka za Ilirika Vzhodna Evropa. Skrbniške provizije skladov so med 0,2 odstotka za lliriko Vzhodno Evropo in 0,05 odstotka za KD Balkan. Izmed novih skladov bo le MP-Balkan zaračunaval tudi izstopno provizijo v višini 2 odstotka, ki pa bo tudi padala z višino izplačanega zneska. V začetnem obdobju vsi upravljalci ponujajo vlagateljem popuste pri vstopni proviziji, saj si želijo čim prej zagotoviti zadostno sredstva, ki bodo omogočala razpršitev skladno z njihovo naložbeno politiko. Med slovenskimi upravljalci so pri zbiranju sredstev v letošnjem letu najbolj uspešni pri Medvešek Pušniku in pri NLB Skladih, kjer so zbrali že po tri milijarde sredstev. Politika oblikovanja področnih in panožnih skladov se je očitno obrestovala tudi KBM Infondu, ki je na tretjem mestu z dobro milijardo in pol tolarjev. Po zmanjšanju sredstev v upravljanju je še vedno na prvem mestu KD Investments, s skoraj šestimi milijardami izplačil. Zelo zanimivo bo v nadaljevanju spremljati, koliko bodo novi skladi povečali vplačila pri posameznih upravljal-cih. Borut Repše Poznate eko oznake? Izdelki na trgu Evropske unije morajo biti za zagotovitev skladnosti s predpisi ustrezno označeni. Ena od zahtev je tudi ekološko označevanje. V nadaljevanju si lahko ogledate pregled zahtevanih ekoloških oznaks področja ravnanja z odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo. Zelena pika, za podeljevanje njene uporabe ima vSIoveniji ekskluzivno pravico družba Slopak, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo in da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. ZNAK ZELENA PIKA Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak zelena pika tudi pomeni, daje proizvajalec ali prido-bitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem družbe Slopak za ravnanje z odpadno embalažo. Evropska in slovenska zakonodaja predpisujeta še en sistem označevanja embalaže in sicer klasifikacijo embalažnih materialov. Pri ravnanju z odpadno embalažo se namreč v ekoloških otokih v zabojniku za embalažo ali plastiko zberejo različni embalažni elementi: pločevinke, polipropilen-ski, polietilenski, polietilentereffalat-ni, polistirenski zabojčki, plastenke, vreče... Po prevozu vsebine embalažnega ekološkega otoka, se materiali ročno sortirajo in se plastika ločuje na različne frakcije. Tehnološki postopki predelave so namreč različni za različne tipe plastike. Označevanje embala-žnega materiala z mednarodno razpoznavnimi oznakami, ki so na embalažnem elementu dobro vidne, precej olajša delo sistema za ravnanje z odpadno embalažo. ZNAK MOBIUSOVA “ " ZANKA Mobiusova zanka se uporablja za označevanje izdelkov ali embalaže, ki imajo na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige, potrebne za uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata. Znakso razvili v Ameriki vzačetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo enega večjih proizvajalcev recikliranega papirja. Znakje uporabilo tudi ameriško Združenje plastične industrije, kije leta 1988 izdelalo identifikacijske kode za različne plastične materiale. P ZNAK ZA PLASTIKO-POLIPROPILEN ZNAK KOŠEK Košek opozarja, da je embalažo potrebno od- vreči na primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo je primerno mesto za odvreči odpadno embalažo ekološki otok. Tudi električna in elektronska oprema mora biti od avgusta 2005 naprej ustrezno označena. Obvezno ločeno zbiranje izrabljene, pokvarjene in vse ostale odpadne električne in elektronske opreme simbolizira znak prečrtanega smetnjaka na kolesih. Ta pomeni, da izrabljenih električnih in elektronskih aparatov ne smemo odvreči v koš za komunalne odpadke, ampak jih moramo odnesti na zbirni center ali predati komunali ob pobiranju kosovnih odpadkov. ZNAK ZA OZNAČEVANJE OBVEZNEGA LOČENEGA ZBIRANJA OD-PADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME Zeleni Franček Šport, Horoskop, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Optimistično v prihodnost Poleg odbojkaric in njihovih trenerjev so se občnega zbora Odbojkarskega kluba KLS Ljubno pretekli teden udeležili tudi nekateri starši mladih športnic. Z zanimanjem so prisluhnili predstavljenim aktivnostim in načrtom, ki jih je predstavil predsednik kluba Gorazd Sotošek. Sotošek je orisal prehojeno pot ti prvih članov se je potrebno zah- od ustanovitve kluba pred štirimi leti, ki so bili, kot je poudaril, resnično težki, saj so začeli dobesedno iz nič. Le zagnanosti in predanos- Savinjskfi«^ muiDBW m -LXX'vV;;// Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9.00 na 89,1 MHz. movalni uspehi niso izostali. Na zboru so vznakzahvale podelili skromna darila dekletom, ki vztrajajo od vsega začetka in so z vestnostjo ter resnim pristopom pripomogla pri športni uveljavitvi kluba. Le-taje po letih eden mlajših v ljubenski občini, po predstavljenem pa se mu ni treba bati prihodnosti, saj načrtno delo z mladimi in zaupanje vodstva največjega podjetja v kraju - KLS Ljubno, po katerem nosi odbojkarski klub tudi ime - v delo športnega kluba, obetajo lepše čase za razvoj odbojkarskega športa na Ljubnem. Franjo Atelšek valiti, da so kljub vsemu v tem kratkem času postali prepoznavni med odbojkarskimi klubi, saj z zavzetim delom vseh v klubu tudi tek- PAR REPENSEK-POZEZNIK Pester evropski koledar Mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik sta tudi v začetku leta 2006 polno angažirana z nastopi doma in na tujem. Januarja sta v Gradcu sodila kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na moško svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Nemčiji, med Avstrijo in Bolgarijo, drugo nedeljo v februarju pa sta gostovala v ruskem mestu Tuljatti, kjer sta sodila tekmo lige prvakinj med domačo Lado in madžarskim Dunafferjem. Po pripovedovanju.Darka Repenš-ka je Tuljatti zanimivo mesto z 800 ti- soč prebivalci. Leži ob reki Volgi, kjer je znana tovarna vozil Lada, ki zaposluje 27 tisoč ljudi. Celotno mesto in okrožjeSamara, po njem nosi ime tudi v Sloveniji znan osebni avto lada samara, sta neposredno odvisna od omenjene tovarne. Repenšek in Požežnik se bosta potovanja v Tuljatti spominjala po lepih doživetjih in pravih sibirskih razmerah. Ta vikend potujeta v Nemčijo, kjer vStuttgartu sodita povratno tekmo četrtfinala pokala Evropske rokometne zveze med Göpping-enom in danskim Gudmejem. Franci Kotnik HOROSKOP ZA MAREC 2006 Oven: V tem mesecu boste imeli energije na pretek. Izkoristite jo za odločen korak naprej. Na poslovnem področju se vam obeta idealna priložnost, optimistični jo boste znali tudi dobro izkoristiti. Srčni izbranec bota mesec tudi vaš najboljši prijatelj, zato ne boste dolgo razmišljali, koga poklicati, ko se boste želeli pogovarjati. ------- Bik: Prihajajoča pomlad vas ne bo pustila hladne. Sprememba za vas pomeni olajšanje življenja na celi črti. Obetajo se vam zan-_______ imiva srečanja. Vaša razmišljanja bodo tudi bolj sproščena, saj boste odvrgli masko zategnjenosti in zaskrbljenosti. Pazite pa, da vas ta ležernost ne pripelje v finančno nestabilne vode. Dvojček: Pred vami je dinamičen mesec, poln energije in poguma. Počutili se boste močni kot že dolgo ne. Ideje bodo kar deževale in vizionarskih prebliskov ne bo manjkalo. Energično in odločno pa razčistite vse stvari, ki bi utegnile kaliti vaše nadaljnje življenje. Malce drugače boste dojemali ljubezen. Rak: Z marcem se za vas začenja plodno obdobje, ko boste pokukali iz svojega oklepa. Na poseben način boste zopet začutili radost, upanje in vero v življenje. Deležni boste ugodnih vplivov kroga prijateljev in ljudi, pred katerimi se vam ne bo treba skrivati. Pomlad bo prinesla toploto v vaše življenje nasploh. -------- Lev: Globoko v sebi boste v dilemah in si zastavljali vprašanja, ki zadevajo bistvo vašega življenja. Ta čas je za vas trd in neiz-________I prosen, saj predstavlja precejšen odmik od vaših sanj. Trenutno greste skozi fazo velikih spoznanj, ki bodo služila kot trden temelj vaši prihodnosti. Ü Devica: Veliko zastojev in nesoglasij imate obzorju. Lahko pa odlično izpeljete stvari, ki ste jih začeli že pred časom. Nekoliko boste napeti, nesproščeni in bolj kot običajno pod stresom. Sredi meseca se lahko zgodi kakšna pomembna zadeva, ki bo vplivala na vaše osebno dojemanje življenja in tudi na bodoče dogajanje. Tehtnica: Področje družinskih odnosov bo prišlo v ospredje in s seboj prineslo vrsto izzivov. Njihova razrešitev se skriva v poslušanju glasu srca. Prav ljubezen je tista, ki lahko povrne zaupanje, soglasje in harmonijo. V poslu pa se stvari ne bodo bistveno spremenile. Pomembno je, da začutite več energije in radosti. Škorpijon: Ocean življenja okoli vas bo precej razburkan, vendar boste v sebi precej mirni. Spremljajte ljudi in simbolične podobe v vašem življenju. Nekaj presenečenj boste deležni in zanimivih spoznanj, dogodki pa bodo močno vplivali na vaš občutek lastne vrednosti. Strelec: Začetek meseca vas bo še obdarjal s pametnimi mate-fflp rialnimi naložbami, ki bodo ugodno vplivale na vašo in prihodnost vaših bližjih. Z malo spretnosti bo vaše finančno stanje prešlo prag velike stabilnosti in ugodja. Marec bo glede odnosovz ljudmi za vas živahen in dinamičen, vendar ne v idealnem smislu. "jSß Kozorog: V vas se bo znova prebudila želja po znanju, Zatorej ne odlašajte z nadaljevanjem izobraževanja, ki bo učinkovito vplivalo ------ na vašo samozavest. Pazite le, da se vam kdo preveč ne uleže v srce, da si ne nakopljete težav. Finančne naložbe vam že lahko obrodijo sadove, ki bodo viri lažjega zaslužka. Vodnar: Pred vami je eden najlepših mesecev. Vaše počutje bo dobro in ljubezensko obarvano. Več časa boste namenili druženju s prijatelji. Ne bo vam zmanjkalo energije, poguma in delovnega o elana. Bistvo vašega občutja v tem obdobju pa je, da ostanete zvesti samemu sebi in se ne zmenite za zlagane vrednote. Ribi: Marec bo za vas že v osnovi precej stresen mesec, ker bosta na nebu kar dva mrka, ki lahko prineseta veliko neugodnih sprememb v naša življenja. Ne predajajte se jezi in ne izgubljajte energije. Jupiter bo poskrbel, da stvari ne uidejo predaleč, saj bo ščitil vas in vaša čustva. Pamet Trije ribiči lovijo ribe in ujamejo zlato ribico. Ribica spregovori: »Dobri možje, če me izpustite, izpolnim vsakemu eno željo.« Ribiči privolijo. Prvi si zaželi, da bi bil za 25% pametnejši. Ribica mu izpolni željo. Drugi ribič pa bi bil rad za 50% pametnejši. Tudi njegova želje je izpolnjena. Oba ribiča kar čutita, kako jima dodatna po želji pamet priteka v možgane. Nato se odloči tudi tretji ribič in reče: »Jaz pa bi bil rad za 100% pametnejši.« Ribica mu reče: »Tvoja želja se bo izpolnila, ampak postal boš ženska.« Za 8. marec vsem ženskam lep pozdrav! Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 Muzej v Gornjem Gradu Tako kot sam s svojim člankom (SN 5/05) nisem presenetil gospoda Kobetiča, organizatorja bodočega (?) turizma v Gornjem Gradu, tudi on ni mene. Moralje pač napisati mnenje občinske ekipe, zato članek ne more biti drugačen. Vendar bi se le moral zavedati, da kot pisec nosi sorazmeren del krivde za sprenevedanje, oziroma za zavajanje bralcev SN. Starine za gornjegrajski (ne svoj) muzej sem začel zbirati oktobra 1979. Ker sem v "nogavici" imel kar nekaj denarja, sem lahko že v slabem letu zbral precej starin. V dneh od 17.-22.7.1980 sem jih že razstavil oziroma pokazal javnosti v naši OŠ. Kot dokaz o razstavi hranim 20 fotografij. Po tem dogodku sem začel z večletnim prosjačenjem na občini, da bi za starine uredili prostore. Prvi del zbirke je bil pripravljen za oglede leta 1989. Vse odkar zbiram, sem vedno vsakomur, tudi našim Občinarjem poudarjal, da starine ne zbiram zase, še manj za svoje otroke, kerjih pač nimam. Doslej ni še nič zaleglo. Miloševič se je npr. včasih, koje hotel kaj preslišati, izgovarjal z "ne čujem dobro", da bi se pa še bolj pretvarjal, mi ni znano. Moja velika želja, ki sem jo vedno čutil predvsem kot dolžnost, je torej že od nekdaj bila, da v svojem življenju naredim nekaj koristnega za domači kraj. Najbolj smiselno, pa tudi nujno se mije zdelo, da sem se lotil dela na področju, na katerega se spoznam in kjer je bilo jasno, da ne bo, razen za svoje koristi, deloval nihče drug. Ne zato, ker bi mu morebiti jaz preprečeval, preprosto zato, ker takih ljudi ni. Kdorje pošten, mi ne bo oporekal. Tudi 5. januarja, na zadnjem sestanku z Občinarji, ki so ga sklicali zato, da bi mi spet enkrat nekaj obljubili, sem poudaril, da gre za krajevno zbirko. Enako že prej prav na vsakem srečanju z gospodom Kobetičem. Da bi tudi po moji smrti zbirka ostala v Gornjem Gradu (Menda kdo ne misli, da sem zbiral za Celjane?) sem sploh zahteval, da seje v letih 2003 in 2004 evidentirala. Starin vendarle nisem zbiral tudi zato, da bi jih kdaj v prihodnosti razgrabili, kar se je sic-erz manjšo količino starin že zgodilo v naši okolici. Na omenjenem sestanku smo se tudi dogovorili, da bodo sestavili primopredajno pogodbo. Doslej se to še ni zgodilo. Prav vsake pisarije zagotovo ne bom podpisal. Če sem vseskozi delal za interese muzeja, tudi tokrat ne bom zatajil. Popolnoma jasno je, kako mora biti napisana taka stvar. Kot sem prebral, sem občino menda tudi izsiljeval. Iskreno se opravičujem in poudarjam, da sete svoje slabosti doslej res nisem zavedal. Ker mi je iz izkušenj popolnoma jasno, koliko delaje s starinami, sem vsvoji sebičnosti pač računal s tem, da bi morebiti delo, ki sem ga doslej opravljal zastonj, poslej opravljal za plačilo. Ker ga nekdo brez dvoma mora. V svoji človeški slabosti sem zmotno domneval, da imam morda kakšno zaslugo za muzej. Šele zdaj mijejas-no, da vtem sploh ni logike. Popolnoma se lahko strinjam z gospodom Kobetičem in z našo občinsko upravo, da res ni prav nobenega razloga, da bi moral ravno jaz dobiti delo v muzeju. Prav je, da ga dobi nekdo, ki je sposobnejši od mene. Lahko bo veliko uspešnejši. To pa je v našem skupnem interesu že zato, da pri zanamcih ne bomo izpadli kod popolni barbari, ki smo vse dokaze o naših prednikih uničili. Res genialno. Nikoli ne bom razumel, kako so lahko to "pogruntali". Še dobro, da me zdajle ne vidite. Bilo bi mi nerodno, kajti od ganjenosti so se mi orosile oči. Naj torej živijo naši Občinarji! Naj živijo s 40.000 sit na mesec, če morejo. Zame je še 46.000 sit malo. Pravje napisal gospod Kobetič, da je ključ vseh težav v meni samem. To je najmanj 100-procentno res. Vse težave, ki jih imam v življenju, sem si zakuhal z odločitvijo, da bom zbiral starine za krajevni muzej. Danes vem, da tega ne bi smel storiti. A bil sem, žal, strašansko naiven. Računal sem tudi na tujo pomoč. To je bilo popolnoma zgrešeno. Tam doli ne pravijo kar tja v dan: "Uzdaj se use i u svoje kljuse." Za ta rek sem zvedel veliko prepozno. A četudi bi mi bil že poznan, mu takrat ne bi hotel verjeti. Človeka mora izučiti življenje. To pa zna biti včasih prav hudičevo kruto. Tako kruto, kakor znajo biti kruti samo ljudje. Janez Mavrič Muzejske zbirke Gornji Grad Gradnja elektrarne na račun revnih Če si dalj časa na svetu, imaš mnogo spominov, ki so lepi in manj lepi, vmes pa tudi boleči. V vojnem času se lahko marsikaj zgodi, zaradi česar si lahko psihično prizadet in zato tudi bolj občutljiv za nepravilnosti. Otroci v družini se ločimo kot prsti na roki. Najstarejši največ doživi in najprej razbremeni družino. Mlajši imajo več podpore in potuhe staršev. Svojih korenin se najbolj zaveda najstarejši, mlajši sijih pustijo porezati. V menije živ spomin, daje bilo življenje v prejšnjem stoletju težavno. Junak je bil, kdor si je upal iz nič ustvariti lastnino. Takjunakje bil moj oče, ki sta z rojakom sklenila, da si bosta z medsebojno pomočjo zgradila žage. Ljudje še sedaj vedo povedati, da sta hodila po kmetih na obeh bregovih Savinje, da bi ugotovila potrebo po žagah in pristanek za gradnjo. Skupno sta kupila zemljo ob reki Savinji in v letu 1938 pričela graditi jez in strugo. Verjemite, da je bilo v takratnih časih tako početje mukotrpno in mučno delo, saj se je vso delo opravljalo le ročno. Po tem začetnem in neobhodno potrebnem delu, sta začela graditi vsak svojo žago. Mojemu očetu je žaga služila od leta 1943 in še kakšno leto po vojni. Na krajevnem uradu seje pokazala potreba po tajniku in so to delo ponudili očetu. Bilje nadarjen, a od fizičnega dela in skromnega življenja izčrpan ter šibkega zdravja, delo na žagi pa je bilo težavno, zato seje odločil za lažje delo. Kot se ne da sedeti na dveh stolih hkrati, tudi dveh služb ne moreš opravljati naenkrat. Tako ni mogel opravljati delo obrtnika in tajnika Krajevnega urada hkrati. Da pa je dokazal, da bo le uslužbenec, je žago izbrisal iz geodetske uprave in zemljiške knjige. Tako sestra žage dedovala ni, kar se vidi v izročilni pogodbi o dedovanju. Zato z njo ne more razpolagati. Če pa bi na račun žage rada povečala kupček v blagajni, smo v prednosti sorodniki, pred tujci! Germelj Kristjan in sin Bojan iz Raduhe 4 in 5, p. Luče, zlorabljata svoj položaj, kot svetnika občine Luče, za dosego svojih ciljev, pridobiti spremembo namembnosti sosednje žage, mojega pokojnega očeta Stankota Firšt iz Raduhe 3. Prvi, ki mije povedal o namenu Grmeljevje dejal, da ga srce boli, ko vidi kakšne nepoštenosti se dogajajo. Moja pripomba je enaka, da mislijo imenovani, da smo v 19.stoietju in bodo na račun neukih ljudi bogateli. Sosednja posest z žago, je Ger-meljem dobesedno padla izpod neba. Pravijo: kadar bo luč, bo pa ključ. Ključ je bil, ko še ni bilo luči, a so se trudili, da so čimprej dedovali. Mene so se izogibali, ker so vedeli, da se zavedam svojih korenin. Moji vnuki so celo Germeljevi sorodniki, zato bi bilo normalno, da bi vzajemno gradili elektrarno, kot sta delala žage moj oče in njegov rojak. Če sem sestri plačala svoj nesojeni nujni delež, bi ji dala tudi sedaj večjo napitnino, kot jo je dobila. Ko seje brat smrtno ponesrečil, sem njegovim štirim mladoletnim otrokom uredila dediščino. Germelji sojih izkoristili za podpisovanje, njim na kožo napisanih pogodb in delali nasilje nad njimi in izkoristili mojo neuko sestro. Mnogo kmetov je že zgradilo elektrarne, Bojan Germelj se pa je prestrašil in zato prosil za pomoč izkušenega graditelja, ki je zgradil že dve elektrarni. Le taje hotel moč elektrarne povečati in tako poglobil strugo iztoka, povzročil je nasilje nad naravo in s tem spravil v nevarnost posest obrtnika Robnik iz Raduhe 2, kije gradnjo prepovedal. Pred pol stoletja so bili ljudje disciplinirani, oče je naredil, kar se je od njega zahtevalo, danes pa zlorabijo položaj in pozabijo na vrednote demokracije. Imenovane, ki imajo polna usta pripadnosti krščanstvu, sprašujem: ali ne poznajo deset zapovedi, ki vsebujejo moralne vrednote, tudi današnje demokracije? Pisma bralcev, Črna kronika, Zahvale, Oglasi Kako je mogoče, da take kapacitete, kot se smatrajo vsi trije, ki so vpleteni v zadevo, se ne ravnajo po njih? Še je čas, da se pogovorimo, vrnem denar, ki ga je Germelj dal sestri in imejmo elektrarno pol-pol. Vsak naj aktivira svoje sorodnike ali sosede, sem pa tudi zato, da postane vaška elektrarna, kar bi občani odobravali in naredimo elektrarno na trdnih in poštenih temeljih. Kvarno se mi pa zdi, da se na račun neosveščenosti, nasilja nad ljudmi in nasilja nad naravo, gradi kruti kapitalizem! Marija Drstvenšek Raduha 64, Luče Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in • DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Tel.: Sp „ ČRNA KRONIKA • DIMNIŠKI POŽAR Potok: 22. februarja ob 17.21 je zagorelo v dimniku stanovanjske hiše v Potoku. Nazorski prostovoljni gasilci so varovali objekt do izgoret-ja saj, dimnik ohladili, očistili in opravili pregled dimne tuljave. • ŽELJA PO FOTOGRAFIRANJU Golte: 23. februarja je nepridiprav iz pisarne hotela na Golteh ukradel digitalni aparat v vrednosti 90.000 tolarjev. • POTREBOVAL PREVOZNO SREDSTVO Radmirje: 24. februarja je neznanec vlomil v dva avtomobila in se poskušal odpeljati. Vendar mu to ni uspelo. • UKRADEL SKORAJ MILIJON TOLARJEV Logarska dolina: V noči na soboto, 25. februarja, je neznani storilec v hotelu Plesnik v Logarski dolini iz blagajne v pisarni odtujil nekaj več kot 900.000 tolarjev gotovine. • UNIČEVAL PREMOŽENJE Mozirje: 26. februarja je občan na parkirišču pred Mozirskim gajem razgrajal in uničeval parkirane tovornjake. Ker kljub opozorilu z nedopustnimi aktivnostmi ni prenehal, so ga policisti odpeljali in pridržali do iztreznitve. • OSTAL BREZ DENARJA IN DOKUMENTOV Logarska dolina: 26. februarja je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil last hrvaškega državljana. Ta je utrpel gmotno škodo, ostal pa je tudi brez denarnice in dokumentov. • Z GASILCI NA POMOČ Nazarje: 28. februarja dopoldan so nazorski gasilci v prisotnosti policistov s tehničnim posegom vstopili v stanovanje na Zadrečki cesti v Nazorjih. Tam so našli onemoglo osebo. Z reševalnim vozilom je bila prepeljana v bolnišnico. st°R/7>^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ^____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_y Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Antona ZAMERNIKA (6.9.1926 - 15.2.2006) iz Konjskega Vrha 42 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in svete mase. Posebna zahvala tudi osebju ambulante doktorja Kelemena in reševalcem mozirske reševalne postaje, ki ste mu ob dolgotrajni bolezni po svojih najboljših močeh blažili tegobe. Zahvala tudi vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in bili v mislih z nami. Hvala. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrtprišla, ' sedla bo na rožna tla i in jokala, ker te ni. B ^ - B Oh, in kako je hiša prazna, r X odkar več te ni, jHf prej domača in prijazna, SP* zdaj samotna in otožna tam stoji. ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame Frančiške BANKO (20.2.1927 - 21.2.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku monsignorju Vratanarju in g. župniku Luknarju, za opravljen obred, gasilcem in g. Grudniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi dr. Kelemenu in medicinskima sestrama ter patronažnima sestrama. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam karkoli pomagali še enkrat hvala! Možjože, sinjože, hčerka Fanika MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Zadrečke novice Stavim, da nimate primernega modrčka zame! Sumljiv dopust. Mali Nejček je prvič v šoli in ne more verjeti, da imajo počitnice. Odloči se, da bo stvar preveril pri najstarejšemu članu družine: “Babica, mislim, da mi očka in mamica nekaj prikrivata. Si mogoče ti kaj slišala, da bi me odpustili iz šole?” “Si slišal, da Tine živi s sestro?” pove Mozirjan Velenjčanu. “Ta je pa res perverzen!” “Zakaj, saj jaz tudi?” “Vi Savinjčani ste vsi “en mal čez les"! Čakaj, čakaj! Saj ti sestre sploh nimaš!” “Kako da ne? Medicinsko, tako kot Tine.” Našel iščočo “Kako gre, Matic?” Lučan nagovori Bočana. “Ali si našel žensko svojega življenja?” ga vpraša. “Našel sem jo, pa tudi poročil, ona pa še vedno išče.” Drugačne želje. Jožek piše voščilo mami in ga zaključi z besedami: “Vse najlepše ti želijo vsi, ki te imajo radi!” Tašča, ki bere tekst čez njegovo ramo, reče: “Zakaj si pa mene izpustil?” Blenda Tavrl Na prireditvi ljudje začu-jejo glas iz zvočnikov: “Izgubil se je otrok. Šepa na levo nogo, škili na desno oko, je neobrit in razcapan. Kdor vidi kakšnega gusarja, naj ga ujame in pripelje v pustni šotor k mamici!” Mož je po pustem plesu ogorčen nad ženinim dejanjem: “Kako si se lahko kar tako spečala s sosedom?” “Saj ni bilo kar tako. To je bilo zaradi tega, ker smo bili vsi zamaskirani.” “Kako? Kaj si mislila, da je on jaz?!” “Ne, on je mislil, da sem jaz njegova žena...” Preveč prilik “Po zabavi bo skupinski seks!” Bepo omeni Šimnu. “Imam pa res smolo! Ravno danes mi je Cilka, ki sem jo “tehtal” že celo leto, dejala: “Nocoj ali nikoli!” Šolska gripa “Aso tvoji kaj popenili, ko si domov prinesel spričevalo s slabimi ocenami?” vpraša Eva Sandija. “Zdaj se vsi tako bojijo ptičje gripe, da spričevala še pogledali niso, ker sem hkrati domov privlekel eno mrtvo gosko.” “Meni bi tudi prav prišla. A mi jo posodiš?” “Ni problema, samo malo boš morala počakati, da še kakšno zadenem s fra-co. Leč ne rabim, samo kontakt iščem! >« °'" SLABA SLISNOST Urednica Radia Bakla Tina Steblovnik: »Lahko sodelujeva tudi tako, da vložite svoj kapital v okrepitev slišnosti Bakle v Zgornji Savinjski dolini.« Slikar Goran Horvat (desno): »Brez zamere, gospa urednica, jaz vlagam samo v velike sisteme, kot je na primer mozirska televizija.« (RADIO&TV SCENA PRESS) PUSTNA NEVEDNOST Tiskovni predstavnik Pusta Mozirskega Robert Klemenak (desno): »Spet mi ni jasno, ali moram na koncu Ivojega priimka uporabljati mehki ali trdi č?« Lastnik VTV Velenje Rajko Djordjevič: »Tvoja pozabljivost postaja nevarna, saj se lahko zgodi, da boš na pepelnico oznanil začetek pusta.« (KRIVDA JE V POMANJKANJU STIKOV PRESS) VELIKI IN MALI Direktor gornjegrajske komunale Jože Poznič: »Občudujem fotografe z velikimi, vendar sem osebno bolj zadovoljen z malim, saj ga lahko skrijem v hlačni žep ali pa stlačim v uho.« (NEDELJSKI FOTOGRAF PRESS) Križanka, Oglasi DIVJI KOZEL PRIPRAVA NA VRATIH ZA TRKANJE BESEDA BREZ NAGLASA SESTAVIL PEPS ODŽAGAN KOS DEBLA TRGOVINA S STARIMI PREDMETI KUPČEK ZEMLJE, KI JO IZRIJE current MESTO V INDIJSKI DRŽAVI MAHARAŠT-RA OČE (NAR.) SUROVINA ZA PLATNO PETER ADAMIČ PROSTOVOLJNI PRISPEVEK V CERKVI ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI KI IMAJO NASPROTNE UČINKE REKA V ŠVICI IN FRANCIJI GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK (315-240 PR. N. Š.) NAUK O RAVNOTEŽJU TELES GORA V KARAVANKAH STARO- AZIJSKO LJUDSTVO ZDRAVLJENJE RAKA S KEMIČNIMI SREDSTVI IRANSKO NOMADSKO PLEME SOL, ESTER SOLITRNE KISLINE MESTO V UKRAJINI RUSKI PESNIK AFANASIJ AFANAS- JEVIČ MORSKI VRAG ZBOR DEVETIH PEVCEV INDIJSKI KRAU (272-237 PR. N. Š.) AMERIŠKI PISATELJ ZNANSTV. FANTASTIKE- ISAAC TRIK, PREVARA MOJZESOV BRAT OZNAKA ZA NEZNANCA BIVOL, KI ŽIVI NA CELEBESU DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE EKATÈRINA (KRAJŠE) PROSTOR, KJER SE PRODAJA IN KUPUJE OSNOVNA ŠOLA ANGLEŠKI PRODUCENT- BRIAN OGLJIKOVODIK Z DVEMA DVOJNIMA VEZEMA V MOLEKULI DEL KOLOVRATA POVRŠINS. MERA DEL VEČJE CELOTE ZAKRNELI ORGAN (KNJIŽ.) RANOCEL- NIK, PADAR LASTNOST, ZNAČILN. NAGEGA, GOLOTA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Poklon, oblati, Drinov, Poe, SO, Robnik, Mor, trlo, plakatar, kep, limita, Atari, alopecija, ol, Nin, Jin, Maze, EJ, maja, brak, teta, Ačkun, ovira, ikrica, ikravec, Ikar, Das, tla, nart Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: ALOPATIJA- zdravljenje z zdravili, ki imajo nasprot. Učinek AINU- staroazijsko ljudstvo ASIMOV- Ameriški pisatelj znanstvene fantastike- Isaac AŠOKA- indijski kralj (272-237 pr. N. Š.) ALANI- Iransko nomadsko pleme Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline „ Mozirje ^ obvešča, da bo vpis v tečaje šolanja psov, v nedeljo, 05.03.2006, ob 10 uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Informacije na tel. 040-438-779 (Dominik) ali 041-394-367 (Ferdo). VABLJENI LJUBITELJI PSOV! KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v IO. številki SN ime In priimek naslov NAROČ. ŠT. n Napovednik • Petek (3. marec), ob 19.00. Rečica ob Savinji Čitalniški večer z gostjo Štefanijo Giušič________________ • Sobota (4. marec), od 10.00 do 16.00. galerija Gal Galčkov dan (odprta vrata KD Gal-a za otroke in mladino) • Sobota, (4. marec), od 10.00 do 18.00. Glasbena šola Nazarje Območna glasbena izobraževalna delavnica Polovinka • Sobota (4. marec), ob 18.00. Gostilna Petrin na Ljubnem Ustanovni občni zbor Zgornjesavinjskih starodobnikov • Sobota (4. marec), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Slavnostni koncert ob 30-letnici Godbe Zgornje Savinjske doline____________________________ • Nedelja (5. marec), ob 11.00. Golte (proga Lahovnica) Prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu • Nedelja (5. marec), ob 15.00. OŠ Šmartno ob Dreti Gledališka igra Navaden človek_____________________ Torek (7. marec), ob 1700. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Jaz sem nekaj posebnega Torek (7. marec), ob 18.00. Dvorana Glasbene šola Nazarje Koncert pevcev SGBŠ Maribor iz razreda prof. Jolande Korat____________________________________ Petek (10. marec), ob 19.00. Kulturni dom Rečica Premiera gledališke igre Darilo za rojstni dan ŽIVALI - PRODAM Prodam svetlo lisasto, brejo telico; gsm 041/783-628. Prodam jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo in traktorski viličar; gsm 041/881-276. Prodam teličko sivo-rjavo, staro en teden; gsm 041/783-489. Prodam teličko limuzin in bikca čb za zakol ali nadaljnjo rejo, težka 120 kg; tel. 584-16-53. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031 /676-833. DRUGO - PRODAM Prodam dekliško obleko za valeto št. 34 - 36, dolžina 135 cm, roza -viola barve, unikat - ugodno; tel. 839-50-14 ali gsm 031/642-353. Ugodno prodam prsno (chicco) sesalko z regulacijo; gsm 041/ 440-717. PODARIM Podarim dolgo maturantsko obleko št. 36 - 38; tel. 583-28-12. Podarim TV gorenje - ekran 57 cm in videorekorder Samsung - starejši; gsm 031/262-019. VOZILA - PRODAM Prodam motorno kolo yamaha DT 125 RE, letnik 2000, prevoženih 25.000 km, lepo ohranjen; gsm 031/466-550. Prodam fiat tipo, letnik 94, bele barve, športni izgled; gsm 041/ 414-729. Prodam apekar, reg. do. 10. 10., prevoženih 15.500 km, lepo ohranjen; gsm 041/550-824. NEPREMIČNINE V Gornjem Gradu kupim hišo; gsm 041/281-368. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Portal Savinjske doline 555) MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10. Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. POLAGANJE PLOŠČIC Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora, macesna in bukve. Informacije na telefon 031/ 649-751 ali 03/839-51-20. Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Praprotnikova ulica 6,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o.. Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. Gena velja za model Oetavia Tour 1.4 75KM. zimskih pnevmatik Piše: Igor Pečnik Pomlad bo kmalu tu. Pogled skozi okno sicer še ne prepriča ravno v navedeno trditev, številni vozniki pa že razmišljajo o menjavi zimskih pnevmatik. Letne so namreč dovoljene od 15. marca dalje. Ampak, lepo vas prosim! Ne vsi na ta dan k vulkanizerju, saj bo sicer gneča nepopisna! In kot trenutno kaže vreme, bo najbolje na zimskih pnevmatikah vztrajati vse do konca marca. Kot sem že večkrat zapisal: pri nizkih temperaturah so zimske pnevmatike neprimerno boljše, saj je njihova mešanica mehkejša in ostaja prožna tudi, ko temperature padejo globoko pod ničlo. V takšnih primerih so letne pnevmatike trde kot kamen in ne nudijo pravega oprijema. V primeru sneženja tudi nimajo ustrezno oblikovanega profila, ki bi skrbel za odvajanje snežne mešanice iz tekalne površine. Ko temperature zrastejo nad sedem stopinj Celzija, se situacija popolnoma spremeni. Zimske pnevmatike postanejo premehke in zato ne SIMPLY CLEVER ŠkodaOctavia že od 2.772.240 SIT PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 omogočajo natančnega vodenja vozila ter dovolj kratke zavorne poti. Obraba se poveča za več kot 30 odstotkov, zato v primeru daljše vožnje v takšnih razmerah zimske pnevmatike kaj hitro romajo na odpad, namesto da bi jih uporabljali še eno zimsko sezono. Pri menjavi pnevmatik je potreben temeljit pregled. Mnogokrat pri tem ugotovimo, da so stare zanič ali pa tako slabe, da je najbolje, da jih zamenjamo. Kje jih kupiti, je drugo vprašanje, v vsakem primeru pa moramo paziti, katere pnevmatike lahko namestimo na naše vozilo. Najbolje je, da pogledamo v homologacijo, kajti če dimenzije niso v skladu s homologacijo, lahko sledi kazen. Ali še hujše: v primeru prometne nesreče se lahko na neustrezne pnevmatike »obesi« zavarovalnica in... adijo zavarovanje... Cene pnevmatik so običajno na začetku sezone zelo različne. Da bo iskanje malce lažje, navajam nekaj spletnih naslovov, kjer lahko z vpisom dimenzij in želja pregledate ponudbo na našem in nemškem trgu. Cene se kar precej razlikujejo, praviloma sov Nemčiji nižje, vendar je treba prišteti stroške transporta ali pa vsaj vračilo usluge tistemu, ki vam jih pripelje. Imate pa tudi že v Sloveniji dostavo na dom po dokaj solidnih cenah, ki marsikdaj prekašajo ponudbo lokalnih vulkanizerjev. Seveda je potrebno paziti na način plačila in garancijo. Če imate nekaj časa, pobrskajte po: http://www2.reifen.com/openshop, http://www.netzreifen.de, http://www.testberichte.de, http://www.pnevmatikitakoj.com, http://www.pocenigume.si. Aha, da ne pozabim: na nekaterih spletnih straneh najdete tudi povezave do ocen pnevmatik, kar je zelo pomembno, kajti poceni pnevmatika ni vedno varna pnevmatika! POTEPUH I POLETJE 2(11)6 že v prodaji • Slovenija, istra, Kvarner, Dalmacija, Križarjenja; jÄ PRVOMAJSKI IZLETI: Korzika-Sardinìja 26.4.-1.5.; Rim-Vatikan-pompeji-Neapelj-Sorrenlo 27.4.-1 .Sp | 'Sar Gimignano-Siena-Elba-Pisa-Lucca 30.4-2,5.; Ligurija-riviera cvetja (Genova-Portfino-Cinque Terre)_____ 27.4. -29.4.; 1,5.-2.5.; Benetke in Beneške lagune 22.4.; Beneška Slovenija (Miramare-Gradež-Oglej-Palmanova) 13.5.;Aizacija in Strasbourg 29A-2.5.; Provansa ■ Camargue-Azurna obala 27.4. -1.5.lnnsbruck-Swarovski-Bodensko jezero-Mainau-Renski slapovi 27.4.-29.4.; Passau-Linz-Wachau 1.5.-2.5.; Nežidersko jezero-Višegrad-Budiinpešta 24.4.-29.4.; 26.4.-29.4.; Beograd in Vojvodina '29.4.-1.5.Sarajevo-Travnik-ja c ° 30.4.-1.5.; Črna Gora- Dubrovnik 26.4.-29.4. LAST MINUTE: Antalya, HTL 4‘,72.0601300,706; Monastic HTL 4‘, 86.5201361,04€, Kanarski otoki, HTL 3'. 161.230SIT/672.80€ e-mail: potepuh@siol.net. www.mli-ilolinar.si PLAČILO NA VEČ OBROKOV Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00,03/713 23 01; fax: 03/71323 08 La Scarpa JURČEK Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK* v Parižljah, tel. 705 09 33 VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 jon. i jjce že od 9. ure < BLIŽA SE 15. MAREC Kaj morate vedeti pred zamenjavo Celje - skladišče D-Per 7/2006 MM 5000018337,9 COBISS o »A 25 5,1255 RADOmji: m?**m? Kupujte v Tušu in “tankajte” ceneje Z večjimi nakupi v trgovinah in drogerijah Tuš do še cenejšega goriva na bencinskih servisih Tuš Oil! Več informacij poiščite v trgovinah in drogerijah Tuš ali na ww^/.tus.si