ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Hladneje bo. V soboto bo povečini sončno.
številka 21
četrtek, 29. maja 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
- prva liga!
zeCene cfoCine
Mlekarna Celeia
VABLJENI!
KRS Velenje (UPC Telemach) jeseni z digitalno
Dvigalo bo!
Za piko na i velenjsko Rdečo dvorano napolnili tisti, ki želijo, da osnovna šola Gustava Šiliha Velenje pride do dvigala
Milena Krstič - Planino Foto: Damijan Kljajič
Velenje, 23. maja - »Ta svet je za otroke,« tak je naslov projekta, ki se ga je lotila Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje. Njegov smisel in cilj pa izboljšanje pogojev dela tudi za otroke s posebnimi potrebami.
V šoli imajo največje težave osebe, ki se težko gibljejo, saj pouk pri njih poteka v štirih nadstropjih. Da bi omilili težave težje gibljivim, so se odločili za organizirano zbiranje denarja za gradnjo dvigala v šoli, o čemer smo že poročali.
Z velikim dobrodelnim koncertom v Rdeči dvorani so zaključili prvi del velikega projekta - zbiranja potrebnih sredstev. »Zelo zadovoljen sem. Presenečen nad vsem, kar se je dogajalo, presrečen zaradi odziva številnih. Ljudje so se odzvali na naš klic in ga potrdili z obiskom, nastopajoči so se potru-
dili ... Za nas je bil to res en lep večer,« je po koncertu povedal ravnatelj šole Alojz Toplak.
Prvemu sledi drugi in osrednji del, pridobivanje potrebne dokumentacije, iskanje najboljšega ponudnika... Denar, ki so ga zbrali za gradnjo dvigala, bi želeli čim prej porabiti naprej. O tem, koliko
gaje natančno, je še prezgodaj govoriti, ker ta še prihaja. So pa s približno 45.000 evri že zelo blizu cilju. Kot je še povedal ravnatelj šole, bodo napeli vse moči, da bi šola dobila dvigalo že do občinskega praznika.
Štafete mladosti in modrosti
Bojana Špegel
Župan Srečko Meh (Mestna občina je bila generalni pokrovitelj projekta) izroča donaoijo ravnatelju šole Alojzu Toplaku.
Vs korajš tiriurnemp rogramu so se na odruz vrstiliš tevilni, ki so želeli pomagati šoli, da pride do dvigala.
Še malo, pa bo tudi letošnji maj preteklost. V Velenju je bil drugačen tudi zato, ker je letos Šaleški študentski klub s soorganizatorji uspel pripraviti kar celomesečni program prireditev pod skupnim imenom Dnevi mladih in kulture. V nedeljo zvečer se je festival končal. Z jazz koncertom pred enim najlepših prizorišč v mestu v lepem vremenu - pri Mozaiku ob kulturnem domu. Žiga Brodnik, predsednik Šaleških študentov, je bil vidno zadovoljen. In utrujen. Povedal je, da se je prireditev udeležilo več kot 7 tisoč ljudi in da so zato, da so uspele, študenti, sploh njegova ekipa, res veliko delali in bolj malo spa li.
Mesec maj je pač mesec mladosti in tako je, odkar pomnim. Pa ne le zato, ker se s prebujanjem narave prebudimo tudi ljudje. Korenine »mladosti«, ki sodi k maju, je zasadila nekdanja štafeta mladosti, kije nekoč v »rajnki« Jugoslaviji potovala po vsej veliki državi, 25. maja pa so jo ob pravem spektaklu na beograjskem stadionu predali Josipu Brozu Titu. To je bilo darilo državljanov in državljank ob njegovem rojstnem dnevu. Štafeta je vsako leto zaznamovala tudi mesto Velenje. In ja, tudi mi smo vadili in plesali na mestnem stadionu. Ko je Tito leta 1980 umrl, je tradicija potovanja štafete mladosti ostala. Vse do leta 1987. Takrat je na pot krenila iz Slovenije. Vsako leto je bila namreč na vrsti druga republika. In prav takrat je nastal hudo sporen plakat Novega kolektivizma, umetnikov, ki so delovali in še delujejo v sklopu ideje glasbene skupine Laibach. Ti so štafeto pripeli na križ in tako simbolično pokazali, da ne more več na pot. Po tej aferi, kije močno odmevala, je umrla tudi ideja štafe-
te mladosti, družbene spremembe pa so se začele odvijati v smer, kije vodila do razpada Jugoslavije. V Velenju smo vsako leto, vsaj zadnja tri desetletja, ob 25. maju užili tudi kakšen zanimiv rock koncert na Titovem trgu, pa na stolpu skakalnic, grajskem griču in še kje. Ta tradicija skorajda nikoli ni bila prekinjena. Pred 18 leti so jo še nadgradili prav študenti, ki so začeli pripravljati Dneve mladih in kulture (DMK). Sprva enodnevni dogodek, kije kmalu postal tridnevni, je z leti prerasel v enotedensko dogajanje, letos pa se je raztegnilo kar na ves mesec. Glasbi so dodali kulturne in športne vsebine, kar je super. Čeprav po letih nisem več tako mlada, imam maj rada tudi zato, ker se takrat v Velenju zgodi veliko stvari, ki so »fajn«. Zato nas ni malo tistih, ki se dogodkov udeležujemo vsa leta, odkar obstaja DMK. No, lani so študenti dogodkom dodali še štafeto modrosti. Iz Kumrovca, Titovega rojstnega kraja, so jo med tekom prinesli na velenjski Titov trg. Letos so akcijo ponovili. V petek so tekači kar šestih slovenskih študentskih klubov s štafeto v roki pretekli skoraj 100-kilometrsko pot do Velenja. Tu so jo, morda malo premalo opazno, predali Bojanu Kon-tiču kar na odru pod šotorom, kjer sta se zadnji vikend v maju zgodila dva večja koncerta. Škoda zato, ker je simbolika jasna in ker je Titov trg bolj primeren za predajo štafete. Je le Titov. In je del zgodovine, ki jo mladi sedaj razumejo in vidijo drugače. Tudi zato nič narobe, če so si omislili štafeto modrosti. Ker bodo potrebovali še veliko modrosti. Tudi ko bo treba raziskovati in razlagati zgodovino. Ta vse bolj postaja domena aktualne politike, ki se medtem že dobro pripravlja na jesenske volitve. Ni kaj, letošnje poletje bo vroče. Pa četudi sonce ne bo tako močno žgalo.
9770350556014
"»HAS
lokalne novice
Nastopilo tudi 12 desetin iz doline
Ravne na Koroškem - Nedavnega državnega gasilskega tekmovanja se je udeležilo tudi 12 desetin Gasilske zveze Šaleška dolina, ki so zmagale na predhodnih izbirnih tekmovanjih.
V vsaki konkurenci je tekmovalo blizu 50 ekip, predstavniki iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so se uvrstili na naslednja mesta: desetina pionirk PGD Šmartno ob Paki je bila druga, druga je bila tudi desetina pionirjev PGD Šoštanj. Pri članih A so Gabrčani dosegli 46., pri članih B pa desetina Premogovnika 41. mesto. Gasilke Pesja so bile pri članicah B desete, ekipa PGD Topolšica pa 21. V konkurenci starejših gasilk so bile gasilke PGD Gaberke druge, PGD Šmartno ob Paki pa tretje. Pri starejših gasilcih je bila desetina veteranov PGD Šmartno ob Paki 11., PGD Škale pa 13.
■ tp
Pisarna odprla vrata
Šoštanj, 21. maja - V sredo popoldan so v Šoštanju pripravili dan odprtih vrat pisarne Centra za socialno delo Velenje, ki je od 12. marca odprta v prostorih upravne zgradbe občine. Z odprtjem pisarne sta Center in Občina poskrbela, da so Šoštančanom bliže storitve, zaradi katerih so morali doslej hoditi v Velenje. Obiskovalci so se seznanili z dejavnostmi centra.
■	mkp
V središču tudi podatki o prostih delovnih mestih
Šoštanj, 21. maja - Obiskovalci Središča za samostojno učenje, ki je v prostorih uprave stavbe Občine Šoštanj začel delovati februarja, sredi prejšnjega tedna pa so ga tudi uradno odprli, bodo v njem poleg možnosti izobraževanja lahko dobili tudi najnovejše informacije o prostih delovnih mestih ter drugih dejavnostih Urada za delo Velenje.
Šoštanjsko Središče za samostojno učenje je že petintrideseto v Sloveniji. Program, ki ga preko javnih del s 60 odstotki financira Občina Šoštanj, izvaja Ljudska univerza Velenje.
Na slovesnosti je župan Darko Menih osemindvajsetim občankam in občanom, starejšim od 50 let, ki so v središču uspešno opravili začetni tečaj računalništva, podelil diplome.
■	mkp
Letos le priznanja župana
Rečica ob Savinji - Občina Rečica ob Savinji se je odcepila od Občine Mozirje in krenila na samostojno pot pred slabim letom in pol. Kljub temu so lani občani že praznovali občinski praznik, in sicer 17. junija. Rečičani so ta dan izbrali v spomin na leto 1585, ko je njihov kraj dobil trške pravice, in na ustanovitev kmetijskega zadružništva leta 1899. Na prvi slavnostni seji občinskega sveta niso podelili nobenih priznanj, letos bodo le županova priznanja.
»Imamo premalo časa, da bi temeljito proučili prispele predloge. S pretiravanjem in naglico lahko priznanja hitro razvrednotimo. Ni potrebe za kaj takega,« je povedal rečiški župan Vinko Jeraj.
Sicer pa so tamkajšnji svetniki na seji občinskega sveta pred tednom dni odločili o načinu in vrstah občinskih nagrad. Odlok o priznanjih predvideva podelitev naziva častni občan, zlati občinski grb ter priznanji župana, in sicer za pomembne dosežke in uspehe šolarjem.
Zaradi majhnega števila občanov, približno 2300, bodo lahko med kandidati za priznanja tudi tujci, če bodo le imeli zasluge za napredek in razvoj občine ter za njeno promocijo na vseh področjih.
tp
Plezalne dogodivščine v športni dvorani
Mozirje, 22. maja - V novi športni dvorani v Mozirju so odprli plezalno steno. Usposobljeni inštruktorji so prikazali plezanja na različnih težavnostnih smereh. Več kot 50 obiskovalcev je bilo navdušenih nad novo možnostjo rekreacije v Zgornji Savinjski dolini. Med številnimi ponujenimi programi se jih je največ odločilo za Pustolovsko šolo plezanja, ki je primerna tako za otroke kot tudi za odrasle.
V športnem parku tudi garderobe
Mozirje, 24. maja - V Športnem parku so odprli objekt, v katerem so slačilnice, tuši, konferenčna soba in pisarna. Objekt je namenjen vsem uporabnikom igrišč. Ob slavnostni otvoritvi je župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik izrazil zadovoljstvo, da so pridobili objekt, ki so ga težko pričakovali vsi športni klubi, še posebej nogometaši.
11 SI
n o
— TJ
LDS
Območni odbor LDS vabi vsak ponedeljek med 17. in 19. uro v pisarno na Ljudski univerzi (vhod B) na pogovor s kandidatom za poslanca DZ dr. Evgenom Dervaričem.
»Slovenija mora postati družba blaginje«
Predsednica LDS Katarina Kresal o slovenskih aferah, korupciji in programu stranke na volitvah -Velenjski kandidat na volitvah j e dr. Evgen Dervarič
Velenje, 21. maj - Prva stranka, kijevVelenju tudi uradno predstavila svojega kandidata na jesenskih državnozborskih volitvah, je Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je prejšnjo sredo pripravila novinarsko konferenco v velenjskem hote-
ciji. Vstopila je v EU, NATO, pripravljala se je za prevzem evra, standard ljudi je rasel. Zadovoljstvo je bilo veliko in bili smo ponosni, ker smo bili večkrat poimenovani kot vodilna evropska država, ki je lahko za vzgled vsem, ki vstopajo v EU. Danes, po štirih letih, smo preživeli pravi stavkovni val. Namesto da bi tkali novo družbeno pogodbo, vidimo pred sabo politiko, ki deluje po načelu »Deli in vladaj«, ki je uspela spreti med seboj večino družbenih podsistemov zaradi nepremišljenih posegov v njih. Govorim o šolstvu, zdravstvu, sodstvu. Namesto reform in odpiranja gospodarstva smo deležni vedno večjega dušenja, namesto jasnih davčnih reform, ki bi gospodarstvo odpirale, pospeševale in pravično »delile« davčne obremenitve, se dogaja, da so socialne razlike vedno večje. Namesto da bi bili priča reformi nekoč tako uspešnega
DragoMar tinšek,K atarinaK resal, dr. EvgenD ervarič in MilanK opušar nat iskovni konferenci vV elenju.P redstavili sov olilnip rogram LDS inv elenjskegak andidata
naj esenskihv olitvah.
lu Paka. O aktualnih temah v Sloveniji in pripravah na volitve je spregovorila predsednica stranke Katarina Kresal, predstavil pa se je tudi dr. Evgen Dervarič, velenjski kandidat LDS na volitvah v državni zbor.
Katarina Kresal je v uvodu povedala, da so priprave LDS na volitve v zadnji fazi. 7. julija bodo pripravili volilni kongres stranke, na njem pa bodo tudi dokončno potrdili volilni program. »Naš program je tesno pove zan s tem, kakšen je naš pogled na delovanje države in njen nadaljnji razvoj. Če pogledamo štiri leta nazaj, je bila Slovenija v lepi pozi-
zdravstvenega sistema, se ga z nedomišljenimi prijemi privatizacije ruši. Namesto da bi z uvajanjem konkurenčnosti v visoko šolstvo povečevali kvaliteto in dostopnost študija, dosegamo ravno nasprotno ...,«je Kresalova povedala v uvodu.
V nadaljevanju seje dotaknila največjih afer, od Patrie do gradnje Pediatrične klinike, in povedala, da se veselijo izredne seje vlade, na kateri bodo govorili o korupciji. Dodala je, daje politika izgubila vizijo razvoja Slovenije, da jasnih ciljev nimamo več. »Vsi se ukvarjamo le še z aferami, z vsebino pa nič več. Zato smo v LDS zastavili vprašanje, kako si želimo Slovenijo videti čez 10 let, in na
podlagi širše razprave smo oblikovali program stranke,« je povedala. »Naša glavna misel je, da mora Slovenija postati družba blaginje, ki bo razpoznavna po sposobnostih in znanjih. Program smo razdelili v pet sklopov; želimo odprto, konkurenčno gospodarstvo, ki bo zagotavljalo več prihodkov za naš proračun. Z njimi bo treba več prispevati v znanje, zdravje, dosledno upoštevanje pravne države. V to sodi tako bolj učinkovito pravosodje kot človekove pravice. Vedno omenjamo Slovenijo kot originalno deželo, ki mora postati bolj prepoznavna tudi navzven, tako po kulturi kot lepem okolju.«
»Vplival bi tudi na razvoj Velenja«
Docent dr. Evgen Dervarič je ob predstavitvi svoje kandidature v uvodu povedal, da je član LDS že skoraj 10 let. Kot svetnik v mestnem svetu deluje že drugi mandat, najbolj pa ga poznamo kot bivšega direktorja Premogovnika Velenje. Sedaj je predavatelj na ljubljanski rudarski fakulteti. »Človek vedno pričakuje nove izzive in zame je kandidiranje za poslanca v državnem zboru zelo velik izziv. Politiko spremljam že nekaj let in prepričan sem, da bo treba mnogo spremeniti. Če bom izvolje,n bom kot poslanec zastopal volilce iz Velenja in po svojih močeh vplival tudi na razvoj mesta. Izkušnje iz gospodarstva, predvsem energetike, bom znal tudi uporabiti. Med drugim sem napisal energetski program za LDS, saj je to področje, ki ga dobro poznam. Za Velenje se mi zdi poleg gospodarskega razvoja, ki je tudi generator šolstva, zdravstva in kulture, da bi morali več pozornosti posvetiti malemu gospodarstvu. Ob dveh gospodarskih gigantih se je v preteklosti razvilo premalo manjših družb, ki bi slonele na znanju. Politika mora zagotoviti pogoje za ta razvoj in delovanje. Pri prestrukturiranju Premogovnika Velenje sem že sodeloval pri ustanovitvi novih družb, ki že uspešno delujejo ...«.
O kandidaturi dr. Dervariča nam je predsednica stranke povedala: »Vesela sem tistih dolgoletnih članov, ki so se odločili, da je čas, da v politiki naredijo korak naprej. Pred nami so resni izzivi, dr. Evgen Dervarič pa je strokovnjak, ki bo lahko kompetentno zastopal naše barve v parlamentu.«
■ bš
Ja tudi za nezdrave odnose kriva hrana
Slišijo nas, uslišijo nas ne - 22-junijskega referenduma o pokrajinah vsi ne podpirajo -Ljudje manj pridni od čebel, a bolj odporni - Volitve trkajo na vrata
V času, ko mnogi pri nas trdijo, da je Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji storila veliko za približevanje Srbije združeni Evropi, smo Slovenci sredi Beograda spet pogoreli. Ponovila se je stara zgodba: pred začetkom evrovizijske ceremonije so nas vsi visoko povzdigovali, hvalili našo Rebeko in njenega vraga, a naše želje, da nam bi naklonili tudi kaj prida glasov, niso izpolnili. In se nismo uvrstili v finale. Tako so po »festivalu« zmagoslavno povzdigovali glasove tisti, ki so že vnaprej vedeli, da v Beogradu nimamo kaj iskati. In ki znajo izničiti vse napore izvajalke in njene ekipe. Značilno slovensko pač! Še dobro, da je bilo v naši deželici na južni strani Alp ta čas še veliko drugih težav, pa za »obiranje« beograjskega nastopa ni bilo preveč časa. Mnogim je bila namreč bolj všeč regionalizacijska kost v obliki izgla-sovanega referenduma za pokrajine. Medtem ko ponekod menijo, da bodo občani z lahkoto obkrožili, da so za pokrajino, kot jim jo ponuja država, drugod verjetno tako lahko ne bo šlo. Tudi v nam sosednjem območju ob Savi. Zasavce, ki so nekoč želeli celo v savinjsko oziroma celjsko pokrajino, želijo zdaj potisniti v osrednjeslovensko, v kateri se bo drenjalo 38 občin. Pa Zasavci pravijo, da če že morajo v španovijo, gredo raje s Posavci. Tudi Zveza za Primorsko javno razglaša, da ne bo za delitev tega območja na dva dela, ampak želi enotno zahodno Slovenijo. Tako se nam podoben cirkus, kot je bil pred razglasitvijo referenduma, obeta tudi po 22. juniju. Tedaj bo namreč treba rezultate glasovanja ustrezno tolmačiti. Le kdo bo to znal? Slovenijo pretresajo tudi pomori čebel. Na to so čebelarji opozorili že na svojem množičnem srečanju v Celju, na to opozarjajo ob zadnjih velikih pomorih, ko za to nesrečo krivijo kmete. Ti se z ustreznimi službami vred branijo, da niso krivi, a državne institucije so nekatera škropiva že umaknila s tržišča. Upamo lahko le, da kmetje nimajo prevelikih zalog. Ob teh pomorih seveda mnogi sprašujejo, kako je z našo
prehrano. Razlage, da so čebele veliko bolj občutljive, jih ne pomirijo. In želijo še ostrejši nadzor nad uporabo zaščitnih sredstev in nad živili, ki prihajajo v naše trgovine. Zdaj mnogi občani ne vedo, komu naj verjamejo: posameznim ekologom, ki zagotavljajo, da je nadzor slab, ali strokovnjakom druge vrste, ki trdijo, da nad prehrano dobro bdijo in se nam ni česa bati. In ko slišimo veliko pripomb na račun žita, pri nas mnogi prisegajo na krompir. V Šenčurju so mu konec tedna celo postavili spomenik. Pa čeprav je treba tudi tega precej »obdelovati«, da se znebimo nadležne plesni in še bolj nadležnega koloradskega hrošča. Pa še se kdo spravi nad to kulturo, ki naj bi bila naš najboljši domači zaveznik v boju za hrano. Seveda pa je tudi veliko takih, ki opozarjajo, da tudi v krompirju ni vse. Da nas sicer nasiti, a še zdaleč ne preveč zdravo. Ja, kdo pa še sploh ve, kaj je zdravo?! Z opozarjanjem na napake drugih in predstavljanjem kandidatov, ki so »zagotovo najboljši«, pa so se pri nas že začela predvolilna opravila. Tudi tu je iz vrst največje vladne stranke slišati opozorila, da opozicijske stranke izrabljajo sedanji čas, ko se oni ukvarjajo z vodenjem Evrope, da že vodijo prave volilne bitke. Si bo pa lahko ta stranka pridobila veliko točk, če se bo na koncu res izkazalo, da je Slovenija predsedovanje dobro opravila. Pohvale s pravih mest lahko veliko koristijo. Na našem širšem območju se v zvezi z volitvami največkrat omenja ime Bojana Šrota. Saj je tudi edini predsednik kakšne stranke s tega konca, pa čeprav njegovi ljudski stranski ankete ne kažejo najbolje. Različna so tudi mnenja o tem, kaj za imidž te stranke pomenijo zadnji ostri napadi na brata predsednika stranke, direktorja Pivovarne Laško Boš-ka Šrota. Bojan ga kar precej brani, čeprav tudi meni, da teh stvari ne kaže mešati. Kot je videti, gre za razliko od drugih podobnih »tajkun-skih« primerov v primeru Boška Šrota tokrat zares. Nanj streljajo z vsemi topovi. Bomo videli, kako polno je v resnici strelivo.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
29. maja 2008	__V SREDIŠČU
Referendum o pokrajinah farsa?
Davoplačevalci bomo zanj plačali 3,5 milijonov evrov - Z »da« ali »ne« bomo v treh šaleških in sedmih
zgornjesavinjskih občinah odgovarjali na vprašanje: Ali želite imeti Savinjsko-šaleško regijo?
Milena Krstič - Planinc
Z odgovori »za« in »proti« bomo v nedeljo, 22. junija, na posvetovalnem referendumu po vsej državi odločali o predvidenih 13 pokrajinah, vsak v tisti in o tisti, v katero bi sodil. Če bi se volilci odločili, da ponujene pokrajine ne želijo, naj bi dobili možnost naknadnega izrekanja o tem, v kateri pokrajini bi si želeli biti.
Tako so danes teden, 23. maja, s pičlo večino 46 glasov odločili poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in del DeSUS-a ter poslanca manjšin. Opozicija, kije referendumu, kot so si ga zamislili v koaliciji, nasprotovala, je iz protesta dvorano v času glasovanja zapustila. Že pred glasovanjem je bilo na predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma izrečenih veliko pripomb, poslanci pa
so se - kot že velikokrat prej - tudi tokrat prerekali o številu pokrajin in pokrajinskem zemljevidu.
Kot je znano, naj bi na našem območju dobili Savinjsko-šaleško regijo, krajše SAŠA, ki bi obsegala območje treh šaleških in sedmih zgornjesavinjskih občin. Vprašanje, ki ga bomo lahko prebrali na referen dum skem listi ču in nanj odgovorili, pa se bo glasilo nekako takole: Ali želite imeti Savinj-sko-šaleško regijo?
Za mnenja o potrebnosti refe renduma ter stroških, ki bodo z njimi nastali (šlo naj bi za celih 3,5 milijonov evrov!?), smo povprašali štiri poslance s tega območja (dva iz koalicije, dva iz opozicije) ter dva župana. Občani, pri katerih smo kar tako mimogrede, ko smo pripravljali tale prispevek, preverjali, kaj o referendumu poreče glas ljudstva, pa menijo, daje ta velika farsa.
BojanK ontič( SD): Na stroške tistih, ki kljubv ladnim uspehom vsak dan
■ v • v • • •
tezjezi vijo
»Govorimo o posvetovalnem referendumu, ki ni zavezujoč. To kot prvo. Kot drugo: dobili bomo odgovore, ki ne bodo enoznačni in jih ne bo mogoče preliti v zakonodajo. Na to sem opozarjal tudi v razpravah. 22. junija se bomo zgolj posvetovali, in to na stroške tistih, kijih vladna opozicija sprašuje za mnenje. Naredili bomo drago jav-nomnenjsko raziskavo. Januarja bi bilo, optimistično gledano, odgovore še mogoče upoštevati v realni
zakonodaji, čeprav sem sam že takrat refe rendumu nasprotoval. Sem za pokrajinsko ureditev, vključno s Savinjsko-šaleško regijo, kar pa me ne ovira, da povem, kaj si mislim o financiranju, nalogah, vsebini. Vse skupaj pa danes izgleda tako, kot bi mi nekdo ponujal avto brez motorja. Ker takega ne bi želel imeti, bi me obtožil, da nasprotujem vožnji z avtomobili.
Referendum je nepotreben, zato je opozicija odločanje o njem obstru-irala, kajti tudi to je način, s katerim opozori na napake pri sprejemanju odločitev. Menimo, da bi teh 3,5 milijonov evrov lahko brez večjih težav namenili tistim, ki kljub vladnim uspe hom vsak dan težje živijo.«
JakobPr esenčnik (SLS):V olilci naj povedo, kaj si
V 1 • •
zelijo
V državnem zboru je bil izglasovan predlog odloka, ki so ga predlagali liderji treh največjih koalicijskih poslanskih skupin, Jože Tanko iz SDS, Jožef Horvat iz NSi in Jakob Presečnik iz SLS.
»Z referendumom želimo doseči, da se volilke in volilci na posameznih referendumskih območjih, torej tam, kjer so predvidene nove pokrajine, sami odločijo o tem, ali želijo na tem območju pokrajino ali te pokrajine ne želijo. To se mi zdi pomembno tudi za našo pokrajino SAŠO, kjer bomo tudi vsi vprašani o tem. Glede na izid referenduma se bo moral državni zbor enkrat odločiti, da to pokrajino ustanovi, če jo bodo volilci želeli,
ali je ne, če je ti ne bodo želeli. To je vodilo koalicijo in nas treh, ki smo predlog za sprejem odloka o referendumu podali. Gre za to, da pone kod, kjer so še dileme glede imen pokrajin ali čem drugem, tudi volilci povedo svoje mnenje.«
Drago Koren( NSi): Boji se, da bi bila voljal judi povoZena
"Sam sem bil v precejšnji dilemi, kako se o tem vprašanju odločiti. Naj ponovim, kar sem rekel v četrtek v državnem zboru. Rekel sem, da mi je žal, da nismo uspeli priti do dogovora in ustrezne rešitve glede pokrajin v samem državnem zboru. Prepričan sem, da ni dobro, da odločitev prelagamo na državljanke in državljane, ker menim, da so poslanci tisti, katerih naloga je, da o taki stvari sami odločajo. K temu me je navajala slaba izkušnja z zadnjim referendumom. Odločitev, kije bila sprejeta na referendumu, potem v državnem zboru ni bila udejanjena. V mislih imam nedeljsko delo trgovin, za katero smo na koncu samo v Novi Sloveniji spoštovali odločitev ljudi, vsi drugi so jo povozili. Bojim se, da bi se to isto zgodilo tudi pri tem referendumu.«
Dr. MatejL ahovnik (Zares):Pr edvolilne začimbe zav olilni
»Menim, da je referendum tak, kakršen je, nepotreben. Ocenju-
jem, da je pri uvedbi pokrajin nastala popolna zmešnjava in da smo namesto resnemu projektu priča pokrajinskemu golažu, ki se mu s tem referendumom dodajajo predvolilne začimbe. Namesto referenduma bi morali opraviti javno razpravo o pristojnostih in virih financiranja pokrajin, o tem, kako iz pokrajin narediti razvojne regije. Žal ni tako. Večina ljudi, ki spremlja to, kako smo se lotili projekta, se sprašuje, če ni vse skupaj name-nje no samo temu, da bodo spet nekateri lokalni politiki sedeli v pokrajinskih parlamentih. in če ni vse skupaj namenjeno temu, da se zadovoljijo apetiti tistih, ki želijo na vsak način postati pokrajinski glavarji. Ni jasno, kaj bo pomenilo, če bodo na posameznih območjih pove da li, da so za dolo če no pokrajino, na drugih, da niso. Kako se bodo ugotavljali rezultati?«
Sre čko Meh, zupan Mest ne o bči ne Vele nje: Referendum ni potre ben, rok je prekratek
Kaj o razpisu referenduma meni župan Mestne občine Velenje Srečko Meh? Ko smo se nazadnje pogovarjali z njim o pokrajinski zakonodaji (bilje razočaran, ker ta ni bila že sprejeta), je ocenil, da politika nima zaman čudnega imena.
»Občutki so enaki. Nobenega razloga ni, da bi ljudi spraševali, sploh če vprašanja niso natančna. Parlament bi lahko odločil sam, ker ima za to vse možnosti in pogoje. Referendum ni potreben, rok je absolutno prekratek za dobro razpravo o tej temi. Po moje je vprašanje eno samo: želite regije ali ne in ne zdaj, za koliko so, za kakšne so, so prave ali niso. Menim, da so te potrebne. Udejanjiti bi jih bilo tre-
3
ba kot tiste, ki bi lahko na drugi ravni lokalne samouprave pospešile razvoj.«
IvanS uhoveršnik, ZupanMo zirja: Potem bodo pa oni nagajali tem...
»Tale zgodba je dolga. Po malem mi gre že na živce. Vsa ke toli ko časa smo blizu pokrajinam, pa se od njih sept oddaljimo ... Zdi se mi, da odločitev o referendumu ni najboljša poteza. Škoda je, da se stranke, pa naj bodo leve, desne, zgornje, spodnje, kakorkoli se že imenujejo, o tem projektu ne morejo dogovori. Že zdavnaj bi se lahko dogovorile glede števila, glede sedežev pokrajin ... Ko bo nova oblast, pa kakr šna ko li že bo, pa recimo, da bo druga, bodo pa ti nagajali, da tako velikega projekta ne bodo mogli speljati. Je pa nujno, da bi bile pokrajine ustanovljene. Že prej bi mogle biti, saj bi bil na tej osnovi omogočen skladnejši razvoj tako regij kot države.«
Ne gre za n obe no prelomno točko
Referendum o pokrajinah pravzaprav ne bo odločal o ničemer in ne pome ni nika krš ne pre lo mne točke v pokrajinskem projektu, ki se ga Slovenija loteva zadnjih nekaj let. Pomeni pa stroške. Ti pa bi lahko bili precej manjši, če bi se Slovenija odločila, da o pokrajinah volilce povpraša v kaki javnomnen-j ski anketi. Taki, ki jih je v času pred volitvami na pretek.
Trmoglavljenje in hitenje z referen du mom o nečem, kar ne more biti reše no v tem man da tu, je mogoče jemati tudi kot osrednjo predvolilno temo. Poletje se uradno začne 21. junija, tekma dan kasneje.
Z rebalansom uravnoteZili proračun
Na prihodkovni strani proračun višji za 52 tisoč evrov, za pokritje finančnih tokov tudi notranje prerazporeditve -Komunalni prispevek za povprečen stanovanjski objekt od 1000 do 4600 evrov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 26. maja - Med 11 od predvidenih 12 točk dnevnega reda seje sveta Občine Šmartno ob Paki velja izpostaviti predvsem dve, in sicer rebalans letošnjega občinskega proračuna in odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odmeri komunalnega prispevka za območje občine.
Finančnit okovi malo drugačni odp ričakovanih
Letošnji proračun Občine Šmartno ob Paki je »težak« nekaj več kot 2,8 milijona evrov. Po ponedeljkovi seji sveta je »težji« za 52 tisoč evrov. Toliko več denarja se bo nateklo v občinsko blagajno z rebalansom. Župan Alojz Podgoršek je pojasnil, da so k slednjemu pristopili predvsem zaradi drugačnih finančni tokov od pričakovanih pri pripravi letošnjega proračuna. »Zgodilo se je nekaj sprememb na prihodkovni in odhodkovni strani. Za naložbe, ki smo jih izvajali (rekonstrukcija ceste v Rečici ob Paki, zamenjava kritine na vrtcu, sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja center - blok B1 ...) so bili stroški večji od predvidenih. Za pokritje finančnih obveznosti pa smo poleg
tega izvedli še nekaj prerazporeditev znotraj proračuna. Denar smo odvzeli postavkam, kijih letos ne bo mogoče uresničiti ali pa bomo denar potrebovali proti koncu leta (ureditev prostorov za občinsko upravo, objekt Baronija ...). Tako nam je uspelo uravnotežiti proračun,« je pojasnil Alojz Podgoršek. Svetniki so z obrazložitvijo soglašali in rebalans potrdili. Člani odbo-
nic iz leta 1969. »Sedaj ga bodo izračunali v skladu z zakonodajo, razlika pri izračunu pa bo občutna. Če je znašal komunalni prispevek za povprečen stanovanjski objekt na območju Šmartnega ob Paki 230 evrov, bo poslej plačal investitor 2800 evrov oziroma od 1000 do 4600 evrov, odvisno, na katerem območju bo gradil in kako je zemljišče komunalno opremljeno. Najvišji
ra za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine pa so na svoji seji ugotavljali, da bo najbrž v jeseni potreben še en rebalans proračuna.
Bistvenov išjik omunalni prispevek
Po dveh dokaj temeljitih obravnavah na odboru za gospodarske javne službe in na sejah sveta so svetniki na tokratni seji odlok o opremljanju stavbnih zemljišč in odmeri komunalnega prispevka na območju občine sprejeli.
Vlasta Miklavžina, strokovna delavka medobčinskega urada za okolje in prostor, je povedala, da so doslej komunalni prispevek v občini izračunavali pavšalno, pravzaprav na osnovi smer-
S sejes veta
komunalni prispevek bodo plačali investitorji na območju vaške skupnosti Slatina. To pa predvsem zaradi male čistilne naprave. Tam, kjer komunalna infrastruktura ne bo v celoti urejena, pa bo seveda komunalni prispevek temu primerno nižji.« Po mnenju župana bo komunalni prispevek sedaj bolj pregleden.
Svetniki so odlok potrdili. Veljati bo začel osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, predvidoma konec junija.
Na seji so sprejeli še spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavo da Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki in s tem dali zeleno luč za začetek postopka priključitve enote vrtca k šoli in za izvolitev novih članov sveta šole.
Urbanistični načrt mesta Šoštanj
Za Šoštanj je zelo pomembna revitalizacija starega mestnega jedra, osrednje vprašanje mesta pa je slabo definirana in neustrezna prometna mreža
Šoštanj - Šoštanjski svetniki se bodo na današnji seji, 29. maja, seznanili z urbanističnim načrtom mesta Šoštanj.
Občina Šoštanj se nahaja v procesu spremembe vseh občinskih prostorskih načrtov. Potrebni postopki tečejo na osnovi Zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem bo sedaj veljavni prostorski plan skupaj z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti postal Občinski prostorski načrt, znotraj tega pa bodo določena območja pokrita še z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
Po zakonu je v postopku priprave Občinskega prostorskega načrta potrebno izdelati urbanistične načrte za vsa naselja z mestnim značajem, Občina Šoštanj ga je v sodelovanju s projektantskim podjetjem Urbanisti, d. o. o., Celje. Za mesto Šoštanj je zelo pomembna revitalizacija starega mestnega jedra, osrednje vprašanje mesta, ki ga bo treba rešiti, pa je slabo definirana in neustrezna prometna mreža.
Svetniki pa bodo na današnji seji sprejemali tudi osnutek sprememb odloka o priznanjih občine v delu, ki se nanaša na denarne nagrade. Še vedno je v veljavi tisti iz leta 1996, ki govori še o tolarjih. Predlagana je sprememba višine denarnih nagrad ter sprememba valute iz tolarjev v evre. Nagrada za častnega občana naj bi po novem znašala 1.000 evrov, priznanje občine pa naj bi veljalo 500 evrov. Oboje je približno 70 odstotkov več, kot je bilo doslej.
Tisto, kar gotovo zanima starše otrok, ki obiskujejo Vrtec Šoštanj, pa je povezano s počitniškimi rezervacijami, ki jih starši lahko uveljavljajo v juliju in avgustu, ko večina otrok vrtca ne obiskuje. Tudi o tem bodo sklepali danes. Višina prispevka staršev v času koriščenja počitniške rezervacije naj bi mesečno znašala petino cene programa, ki jim je bil določen z odločbo, znižanega za stroške živil. Starši pa bodo dolžni rezervacijo, ki mora neprekinjeno trajati najmanj en mesec in največ dva, Vrtcu napovedati vnaprej.
■ mkp
4
GOSPODARSTVO
29. maja 2008
Delovni učni mizi za dijake v Stari Pazovi in Valjevu
Gorenje srednjima tehničnima šolama v Stari Pazovi in Valjevu doniralo dve delovni učni mizi za izvajanje praktičnih vaj s področja elektrotehnike in strojništva
Valjevo, 20. maja - Učna pripomočka v skupni vrednosti 17.000 evrov je posebej za ta namen izdelal Medpodjetniški izobraževalni center Velenje.
Drago Bahun, član uprave Gorenja, je ob predaji poudaril, da želijo z donacijo delove merilne mize za praktični pouk dijakom tehničnih šol omogočiti boljše pogoje za izobraževanje, ki ga v Gorenju spodbujajo kot eno temeljnih vrednot tako za zaposlene kot tudi dijake in študente.
Dijaki tehniških šol v Stari Pazovi in Valjevu bodo z uporabo novih delovnih učnih miz pridobljeno teoretično znanje lahko nadgradili s praktičnimi vajami, njihovim profesorjem pa bosta učni mesti v pomoč pri nazornem prikazovanju posameznih poglavij elektrotehnike in strojništva.
Gorenje je v Valjevu na dan predaje delovnega učnega mesta za dijake Tehniške šole in študente Visoke poslovne šole pripravilo dan odprtih vrat ter jih povabilo na spoznavni ogled proizvodnega
obrata.
Srbija v strukturi prodaje Gorenja predstavlja približno 7 odstotkov. Lani so na srbskem trgu realizirali za več kot 72 milijonov evrov prodaje. Poleg tega so s postavitvijo dveh tovarn, hladilnikov v Valjevu in bojleijev v Stari Pazovi pridobili status lokalnega proizvajalca, za razvejano distribucijsko in servisno mrežo pa skrbi predstavništvo v Beogradu. Gorenje v Srbiji zaposluje že sko raj 1000 lju di.
Proizvodnja v Valjevu je stekla leta 2006. V tem času je bilo iz tovarne na evropska tržišča poslanih več kot 800.000 hladilno--zamrzovalnih aparatov, od tega kar 52 odstotkov na trge Evropske unije, 42 odstotkov pa v države bivše Jugoslavije.
V Gorenju Tiki v Stari Pazovi so lani, v prvem letu delovanja tovarne, proizvedli 70.000 grelnikov različnih tipov, letos načrtujejo proizvodnjo 150.000 grelnikov, od katerih bo polovica namenjena srbskemu trgu.
Delovni učni mizi so izdelali v velenjskem Medpodjetniškem
izobraževalnem centru.
Sporazum o izmenjavi študentov s kitajsko univerzo
Poslovni sistem FORI je podpisal sporazum s Fakulteto za strojništvo Univerze za znanost in tehnologijo Shandong o praktičnem usposabljanju njihovih študentov v Velenju
Qingdao (Kitajska) - Otvoritev povezane družbe Qingdao Sino-sitec Textile Engineering Company Ltd novembra lani je predstavljala prvi projekt slovenskega gospodarstva v devetmilijonskem mestu Qingdao na Kitajskem, za skupino FORi pa je pomenila zgodovinski korak v smeri internacionalizacije njihovega poslovanja. V okviru delovnih srečanj z županom mesta Qingdao ter visokimi političnimi predstavniki sta obe strani pokazali interes po nadgradnji obstoječega sodelovanja, ne samo po obsegu prihodnjih naložb, temveč tudi po kakovosti sodelovanja. Župan Qingdaoa g. Xia Gengu pa je podprl tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju med mestom Qingdao in Velenje na področju kulture, izobraževanja in športa.
Z namenom ponuditi diplomantom Fakultete za strojništvo (Univerze za znanost in tehnologijo Shandong) več priložnosti za razvoj njihove poklicne kariere in sočasne krepitve sodelovanja s skupino FORI je bil 16. maja v prostorih Fakultete za strojništvo podpisan sporazum o praktičnem usposabljanju študentov te fakultete v povezanih družbah skupine FORI v Sloveniji in v Qingda-ou na Kitajskem. Sporazum temelji na uresničevanju bilateralnih interesov obeh partnerjev s poudarkom na izvedbi praktičnega usposabljanja študentov in z možnostjo njihovega kasnejšega zaposlovanja. V skladu s sporazumom in na osnovi Forijevih kriterijev glede iskanega profila bo Fakulteta za strojništvo Univerze Shandong zagotovila preliminaren izbor diplomantov fakultete, organizirala letne zaposlitvene razgovore, ti pa bodo nato osnova
Podpis sporazuma o praktičnem usposabljanju študentov Fakultete za strojništvo Univerze Shandong v Velenju sta podpisala: Milan Forštner, predsednik uprave skupine FORI in
namestnik dekana Fakultete za strojništvo Tian Qifa
Zaradi ogrevanja umik moštva
Velenje, 27. maja - V torek je pri delu jutranje izmene v Premogovniku Velenje prišlo do močnejšega ogreva na enem od jamskih delovišč in pri tem do povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Skupina delavcev na delovišču je ravnala v skladu z Načrtom obrambe in reševanja, za katerega se zaposleni v Premogovniku Velenje načrtno in sistematično usposabljajo, in se umaknila. Pri umikanju moštva se je enemu rudarju pokvaril dihalni aparat in je bil krajši čas izpostavljen povečani koncentraciji ogljikovega monoksida. Zaradi suma zastrupitve je bil preventivno napoten v Bolnišnico Topolšica na preiskave. Po besedah direktorja dr. Milana Medveda pa je bil že v torek popoldne izven nevarnosti. Prav tako pa so v nekaj urah vzpostavili normalner razmere na delovišču.
Tanja Goljar računovodja leta
Podjetje Cerera, agencija za računovodstvo, je samostojni podjetnici iz Amige Tanji Goljar podelilo naziv računovodje leta
Milena Krstič - Planine
Ljubljana, Šoštanj, 22. maja - Tanja Goljar že vrsto let opravlja računovodske storitve za mala in srednja podjetja. Svoje izkušnje in znanje prenaša na svoje sodelavce, vodi pa tudi eksterno izobraževanje s področja vodenja poslovnih knjig. Je članica Društva davčnih svetovalcev Slovenije in ima naziv davčni svetovalec. Vodi podjetje Amiga, poslovne storitve, s štirimi zaposlenimi. Podjetje ima sedež v Šoštanju v Langusovi hiši.
Priznanja je bila zelo vesela, pravzaprav je bila precej presenečena, da so v podjetju Cerera, agenciji za računovodstvo, to priznanje podelili
Tanja Goljar: »To je tudi priznanje malemu in srednjemu
podjetništvu.«
prav njej. »Delam v malem in srednjem podjetništvu. Vsi pa vemo, da v stroki veliko veljajo konsolidirane bilance, mednarodni standardi ... Očitno pa se je strokovna komisija zavedla, da je tudi delo v manjših podjetjih izjemno pomembno. Konec koncev je tudi kakšnemu planinskemu društvu potrebno voditi knjige in znati pomagati, mu biti podpora,« skromno pravi Goljarjeva.
Veliko pozornosti namenja izobraževanju. Do tega ima prav posebno veselje. Ze vrsto let je stalni mentor pri usposabljanjih, ki tečejo preko Zavoda za zaposlovanje, vsako leto pa je dvema ali trem študentom tudi mentorica pri diplomskih nalogah.
za selekcijo kadra, ki bo del svojega šolanja izvajal v Sloveniji. Univerza v Shandongu ima skupaj 37.000 študentov, Fakulteta za strojništvo 2.800 študentov, za prvo izvajanje praktičnega usposabljanja v Sloveniji v letu 2008 pa jep redvidenihl 0š tudentov.
Dosedanja praksa vstopanja tujega kapitala na kitajski trg je poka-za la, da je gospo darski nas top zares uspešen šele tedaj, kadar ekonomske interese spremljajo še interesi po sodelovanju na ostalih družbenih področjih. Zato lahko zapišemo, da je velenjski FORI prav gotovo na pravi poti, da v prihodnje še utrdi svoj položaj na azi-j skih trgih.
Brezposelnost vu padanju
Relativna stopnja brezposelnosti na območju pristojnosti Območne službe Velenje znaša 7,6 odstotka
MilenaK rstič- P laninc
Velenje - Na območju pristojnosti Območne službeVelenje se nadaljuje trend upadanja števila brezposelnih. Stopnja relativne brezposelnosti znaša 7,6 odstotka in je najnižja v zadnjih letih, še vedno pa višja, kot znaša republiško poprečje, ki je 7,1 odstotka.
»Precejšnje je letos tudi število potreb po delavcih in pripravnikih. Doslej smo jih našteli 3.692, kar je ob celotnem številu brezposelnih, 4.600, zelo razveseljivo,« pravi direktor Območne službe zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Robert Rajšter.
Tako kot drugod po Sloveniji pa so tudi tukaj glavna težava struk-
turna neskladja. Ta so velika. »Če teh ne bi bilo, verjetno tudi ne bi bilo toliko potreb po zaposlovanju tujcev. Tako smo na marsikaterem področju prisiljeni odobriti delovno dovoljenje tujcu, ker domačih delavcev ne dobimo,« pravi Rajšter.
Deficitarni poklici so že nekaj let enaki: poklici v gradbeništvu, kovi-narstvu, gostin stvu . Nasploh bi lahko rekli vsi tehnični poklici, proizvodni poklici. Veliko je potreb po voznikih.
Delež dolgotrajno brezposelnih se zmanjšuje s pomočjo različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, tisti z največ težavami pri zaposlovanju pa ostajajo v njihovih evi den cah. Tudi delež žensk med brezposelnimi, kije bil še pred
nekaj leti težava, se zmanjšuje.
Najbolj se je povečal v letih, ko so na območju propadala tekstilna podjetja, zlasti na Koroškem. »Zato je tam tudi največja težava brezposelnost žensk in je tudi razlika med ženskami in moškimi največja, medtem ko je v Velenju, v savinj-sko-šaleškem delu, ta razlika majhna. Tako majhna, da ni več pereča,« še dodaja Robert Rajšter.
Ciljne skupine, ki jim v Območni službi Velenje posvečajo še posebno pozornost z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, pa so dolgotrajno brezposelni (nad eno leto), mlajši brezposelni (do 25. leta starosti), iskalci prve zaposlitve in starejši od 50 let.

AKTUALNO
Še letos gradnja PV Investovega centra starejših
Center starejših Topolšica, ki ga bo zgradil in upravljal PV Invest, hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, bo sodil v tako imenovano četrto generacijo domov - Čeprav temeljnega kamna še niso položili, se ljudje že zanimajo za možnost nastanitve
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Premogovnikova odvisna družba PV Invest je v začetku letošnjega leta pridobila koncesijo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za gradnjo in upravljanje doma za starejše v Topolšici. Pri tem je bilo ključnega pomena (tudi) to, da si Občina Šoštanj za tak dom prizadeva že vrsto let in da so v namerah, da ga pridobijo, združili moči tako eni kot drugi. Center bo, kot poudarja direktor PV Investa Drago Potočnik, sledil dognanjem sodobne gerontologije in razvijal ter koordiniral alternativne oblike skrbi za starejše. »Delovanje Centra starejših Topolšica, kot smo ga poimenovali, bo temeljilo na vedenju, da sta prijazna starost in kakovost tretjega življenjskega obdobja možni le z razvijanjem neformalnih socialnih mrež v lokalni skupnosti, ki obnavljajo solidarnost med ljudmi,« pravi.
Dom bo stal v Topolšici, v neposredni bližini zdravilišča in bolnišnice, v okolju, kjer bodo lahko izkoristili vse sinergične učinke, ki jih to nudi. Za slovenske razmere bo to eden večjih domov. Njegova neto povr ši na bo zna ša la bli zu
Drago Potočnik: »Center bo sledil dognanjem sodobne gerontologije.«
7.000 kvadratnih metrov. Imel bo okoli 150 postelj (43 dvoposteljnih in 64 enoposteljnih).
»Center sodi v tako ime nova no četrto generacijo domov za varovanje starejših. To pomeni, da so starostniki razdeljeni v več skupin: v prvo sodijo osebe, ki ne potre-
bujejo posebne oskrbe, v zadnjo pa starostniki, ki potrebujejo stalno in popolno oskrbo. Bistvo doma četrte generacije je na poudarjenem bivanju v skupinah. Velik poudarek bo dan različnim interesnim dejavnostim in družabnemu življenju. Dom pa bo vseboval tudi dnevno varstvo starejših oseb, kije vedno bolj aktualno,« razlaga direktor PV Investa. »Center bo sledil dognanjem sodobne gerontologije in razvijal ter koordiniral alternativne oblike skrbi za starejše. Ti naj bi ostali čim dlje v okolju, kjer so preživeli aktivno obdobje svojega življenja. Zaradi sprememb v sodobni družini je namreč vse manj možnosti, da starejši tudi v pozni življenjski dobi in v času bolezni ostanejo v krogu družine. Zato vključitev v institucionalno varstvo ostaja najboljša rešitev, ko je starost povezana tudi z večjimi
zdravstveni težavami,« še dodaja in pri tem ne pozabi omeniti tudi tega, da se ljudje, čeprav temeljnega kamna za dom še niso položili, že zanimajo za možnost nastanitve v njem, kličejo pa jih tudi že zaradi morebitnih zaposlitev v njem.
Terminski plan je postavljen tako, da naj bi PV Invest pridobil gradbeno dovoljenje septembra. Tako bi prva gradbena dela lahko začeli še letos. Projekt pa bi bil zaključen jeseni leta 2009. Naložba je ocenjena na približno 7 milijonov evrov. »Projekta se lotevamo z izjemno pozornostjo in resnostjo, omogočil bo 70 novih zaposlitev, pove za nih z delom medi cin skih sester, negovalk in strežnic, in tudi s tega stališča pomeni novo pomembno pridobitev za celo Šaleško dolino in tudi širše.«
Idej ni projekt so izde la li v Projektivnem biroju Velenje, kjer jim je zaupano tudi projektiranje. V Projektivnem biroju Velenje imajo namreč s projektiranjem domov za starejše po Sloveniji že veliko izku šenj.
Družba PV Invest Premogovnika Velenje je bila ustanovljena pred dvema letoma, s tem projektom pa na najbolj otipljiv način kaže svoje poslan stvo.
Tudi varovana stanovanja?
O varovanih stanovanjih, po njih je v tem okolju veliko povpraševanje, so v PV Investu že razmišljali. In še razmišljajo. Čeprav jih v Centru starejših Topolšica (za zdaj) ne bo, pa to ne pome ni, da so z ideja mi na tem področju zaključili. »Naša želja je, da pro gram, ki nastaja, v prihodnosti dopolnimo tudi z varovanimi stanovanji,« pravi Potočnik.
Dohodninski kotiček (5)
Nova vprašanja, novi odgovori.
Na vprašanja bralcev odgovarjajo v Davčnem uradu Velenje. Vprašanje jim lahko zastavite tudi preko nas pisno na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje.
Ali so poslani že vsi informativni izračuni?
ODGOVOR: 26. maja je Davčna uprava RS odpremila še tretjo, zadnjo skupino informativnih izračunov dohodnine. V tej skupini so vključeni tudi zavezanci z dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri čemer so se povprečni zneski subvencij v davčno osnovo vključili samo zavezancem, ki so obdavčljive subvencije v letu 2007 dejansko prejeli. Kdajje rok za ugovor za tretjo skupino informativnih izračunov?
ODGOVOR: Zavezanci, ki prejmejo informativne izračune z datumom odpreme 26. 5. 2008, lahko
vložijo ugovor do 30. 6. 2008. Kdaj je treba plačati dohodnino, če sem dobil informativni izračun z datumom odpreme 26.5.2008, kdaj pa se vrne dohodnina, če imaš vračilo?
ODGOVOR: Za zavezance, ki so prejeli informativne izračune z datumom odpreme 26. 5. 2008, je rok za doplačilo dohodnine 30. 7. 2008, vračila pa se bodo predvidoma izvršila 16. 7. 2008. Kaj če še nisem dobil informativnega izračuna?
ODGOVOR: Če informativnega izračuna ne prejmete do 31. 5. 2008 in ste zavezanec za vložitev dohodninske napovedi, ste dolžni dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer najkasneje do 30. 6. 2008. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani Davčne uprave RS http://www.durs.gov.si/.
Vrtec Velenje bo poln
Velenje - V Vrtcu Velenje so sredi prejšnjega tedna, ko so pregledali še vso pravočasno odposlano pošto, končali redni vpis novincev za novo šolsko leto. Kot so pričakovali, je bil odziv staršev velik. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas nam je povedala, da so z vpisom zelo zadovoljni.
Enote Vrtca Velenje bo ob koncu letošnjega šolskega leta zapustilo 324 šestošolcev, ki gredo jeseni v prvi razred devetletke. In toliko je bilo tudi prostih vpisnih mest za novo šolsko leto. Starši so doslej vpisali 314 malčkov, zato prostih mest za zamudnike ni več veliko. »Upam in verjamem, da ko bomo začeli urejati oddelke za novo šolsko leto, bomo staršem ugodili glede želene enote vrtca. Oddelke s starejšimi otroki bomo poskušali združevati, saj so v njih še posamezna prosta mesta. Povpraševanje po vpisu pa je največje pri najmlajših otrocih, kjer je otrok v skupini manj. Otrok, ki so stari od leta do leta in pol, je v skupini 14, saj potrebujejo več miru in pozornosti kot starejši otroci.«
Kaj več o vpisu je zaenkrat še nemogoče povedati, saj morajo v Vrtcu Velenje najprej temeljito pregledati vse prispele vloge in razvrstiti otroke po skupinah. Tudi to, ali se že kaj pozna nov zakon, ki bo drugemu otroku omogočil brezplačen vrtec, še ni mogoče povedati. So pa mestni svetniki na majski seji tudi za novo šolsko leto povečali normativ za število otrok v posamezni enoti Vrtca Velenje na zgornjo zakonsko določeno mejo, saj bi sicer lahko brez prostora v vrtcu ostalo kar 100 otrok.
■ bš
Še nikoli tako bogato obdobje
Prvi Festival Zelene doline festival s presežki - V več kot polstoletni tradiciji še nikoli toliko pomembnih naložb, vrednih več kot 5 milijonov evrov
Tatjana Podgoršek
Arja vas - Od danes (četrtka) do sobote bo v Mlekarni Celeia v Arji vasi živahno kot le kaj. Razumljivo, saj bo druga največja slovenska mlekarna odprla vrata za obiskovalce - udeležence prvega Festivala Zelene doline. Z njim želijo med drugim promovirati izdelke slovenske mlečne industrije, osvestiti potrošnike, kaj pomenijo kakovostni domači izdelki v skrbi za zdravje ljudi za nadaljnji razvoj mlečnih obratov.
To bo festival presežkov ne samo zaradi številnih nagradnih iger, tekmovanja v pripravi štajerske kisle juhe, ki jo bodo pripravili župani in direktorji, slikarske kolonije, priprave cesarskega praženca Zelene doline, ampak predvsem zaradi naložb, kijih bodo predali svojemu namenu ob tej priložnosti. V več kot polstoletni zgodovini mlekarne jih ni bilo toliko, kot so jih »spravili skupaj« v pičlih 15 mesecih. Naložbe so vredne več kot 5 milijonov evrov, mlekarna pa je bogatejša za nov polnilni stroj za pirpak embalažo, temeljito so posodobili sprejem mleka (s 25 tisoč na 40 tisoč litrov na uro), nova je tudi linija za pasterilizacijo, na kateri so prej v eni uri pas-terilizirali 15 tisoč, sedaj 25 tisoč litrov mleka, nove so komore za fermente (predvsem za kislo smetano in navaden jogurt), za približno 1000 kvadratnih metrov so povečali skladišče za lastne izdelke. K temu pa je potrebno dodati še projekt čistilne naprave za delno čiščenje odpadnih voda.
Festival presežkov bo tudi zaradi izbora mlečne kraljice. To bo prvi tovrstni izbor sploh, zanj pa so prejeli šest prijav. Mlečno kraljico bodo okronali danes, prihaja s Koroške.
Festival bodo sklenili s kolesarskim maratonom v Logarsko dolino. Organizatorji pričakujejo blizu 1000 udeležencev.
Do vlaganj tudi z nepovratnimi sredstvi
Še ta teden vloga Komunalnega podjetja Velenje za pridobitev blizu 90 milijonov evrov sredstev za ureditev kanalizacijskih sistemov in vodooskrbe - Do konca leta že razpis za izvajalce del?
Tatjana Podgoršek
Velenje - Na Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da so komaj končali ciklus dokaj zajetnih vlaganj v posodobitev komunalne infrastrukture v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in že začenjajo novega. Ciklus bo zaznamovalo več projektov, med njimi pa sta gotovo največja ureditev kanalizacijskih sistemov in izgradnja nekaterih novih naprav v zvezi s tem ter projekt vodooskrbe, ki poleg obnove centralnega cevovoda in temeljite obnove nekaterih omrežij predvideva še posodobitev in obnovo čistilne naprave na Grmovem vrhu, obnovo magistralnega cevovoda Ljubija, ureditev centralnega vodooskrbnega sistema Velenje-Šoštanj in priključitev območja občine Šmartno ob Paki nanj. »Oba projekta sta zelo velik finančni zalogaj, zato ju bomo prijavili na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev skladov EU. Kontrolo iz Bruslja smo že imeli in izgledi za uspešno kandidaturo na razpisu so dobri. Imamo vso potrebno dokumentacijo za razpis, v zaključni fazi je izdelava vloge in v teh dneh jo bomo vročili na Službo vlade RS za regionalni razvoj in politiko ter ministrstvo za okolje in prostor,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki in nadaljeval. »Projekta sta vredna blizu 90 milijonov evrov, od tega bodo morale lokalne skupnosti zagotoviti 18 milijonov evrov, približno 30 milijonov evrov se nadejamo iz skladov EU, razliko pa iz proračuna Republike Slovenije.«
Glede na dosedanje izkušnje in sodelovanje na komunali pričakujejo, da bodo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev na pristojnih mestih v Bruslju v začetku prihodnjega meseca, odgovor nanje pa pričakujejo v jeseni. Če bo tako, potem - meni Jedovnicki - bodo do konca leta pripravili vse potrebno za razpis za izvajalca del. »V podjetju namreč vzporedno pripravljamo tudi izvedbeno dokumentacijo. Zbranih imamo že skoraj 40 odstotkov potrebnih dovoljenj za izgradnjo in takoj, ko dobimo odgovor iz Bruslja, bomo objavili razpis, izbrali izvajalce in pristopili k uresničitvi projektov,« je še dejal Marijan Jedovnicki.
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Sreda, 21. maja
Manchester United je v navdušujo-čem vseangleškem finalu Lige prvakov po 11-metrovkah premagal Chelsea in tretjič postal evropski prvak v nogometu.
Italijanska vlada je odločila, da bodo v zasmetenem Neaplju odlagališča odpadkov razglasili za vojaška območja, kijih bo varovala vojska. Tako radikalen ukrep je vlada sprejela na svoji prvi seji, za katero si je izbrala Nea-pelj, kjer se že nekaj mesecev utapljajo v smeteh, ki so dobesedno preplavile ulice. Zaradi zasedanja vlade pre-mierja Silvia Berlusconija so mestne oblasti središče Neaplja očistile smeti in poostrile varnostne ukrepe okoli občinske stavbe, kjer so se zbrali ministri. Na seji so sprejeli ukrepe, s katerimi bodo skrajšali postopke za gradnjo odlagališč odpadkov, omogočili uporabo vojaških zemljišč za odlaganje smeti in določili posebenga državnega sekretarja, katerega edina naloga bo ukvarjanje s smetmi.
Izvedeli smo, da se na lestvici najbolj miroljubnih držav na svetu s prvim mestom ponaša Islandija, Slovenija je na 16. mestu. Indeks svetovnega miru je drugo leto zapored objavila skupina Vizija človeštva po naročilu inštituta za ekonomijo in mir v Washingtonu. Islandiji kot najbolj miroljubni državi sledijo Danska, Norveška in Nova Zelandija, na zadnjem mestu med 140 državami pa so po pričakovanjih Izrael, Afganistan, Sudan, Somalija in Irak.
Z zmago v Oregonu je prišel Barack Obama zelo blizu nominaciji demokratske stranke za predsedniškega kandidata. Nekdanja prva dama je namreč prepričljivo slavila v Kentuckyju (65 odstotkov proti 30), kljub temu pa ima senator iz Ilinoisa večino voljenih delegatov, kar ga postavlja v boljši položaj. Za oba je 2.026 glasov delegatov, kolikor je potrebnih za nominacijo, nedosegljivih, kar pomeni, da bodo odločilno vlogo odigrali superdelegati - strankarski uradniki in veljaki, ki glasujejo neodvisno od volje volilcev.
Četrtek,2 2. maja
Na ogled so bili stari zapisi.
V	okviru Trubarjevega leta je bila v NUK-u na ogled dragocena knjižna produkcija, ki so jo za to priložnost posodili iz univerzitetne knjižnice v Baslu. Gre za slovenske, hrvaške in preostale protestantske tiske iz Ungnad-Trubarjevega Biblijskega zavoda v Urachu, ki so bili v Sloveniji prvič na ogled.
Zunanji minister Rupel je informacijsko pooblaščenko obtožil, daje s posegom v preiskavo na MZZ-ju preprečila odkritje storilca. Šlo je za preiskavo, katere namen je bil najti krivca za objavo pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati 24. decembra lani. Po besedah Dimitrija Rupla je bila preiskava zaustavljena prav zaradi vmešavanja urada informacjske pooblaščen-ke Nata še Pirc Musar. Kot je še izjavil, so se nekateri v politični sferi očitno bali, da bodo pri šli krivcu na sled, in so zato angažirali več institucij.
V	primeru Patria so na Finskem zaslišali že šest oseb, generalni direktor podjetja pa je zatrdil, da uslužbenci podjetja v korupcijo niso vpleteni. Kot je še dejal, zaupa, da njegovi uslužbenci spoštujejo tako slovenske kot finske zakone. Potrdil je, da zaslišujejo tiste, ki so bili zraven pri sloven skem projektu, in dodal, da upa, da bo postopek hitro končan, saj po njegovem mnenju škodi ugledu podjetja. Preiskava naj bi sicer trajala od šest do osem mese cev.
Janez Janša je z ministroma Karlom Erjavcem in Gregorjem Virantom dosegel kompromis glede plačnega sistema v Slovenski vojski. Minister za javno upravo Gregor Virant je po seji vlade pojasnil, daje premier »presekal še zadnji vozel« z obrambnim ministrom. Oba sta namreč sprejela spremembe, ki jih je predlagal Virant, po Virantovem mnenju se je Erjavec zavedal, da bi bilo hudo narobe, če bi zaradi njegovih zahtev padel celotni sistem plač v javnem sektorju.
Oglasil seje Damijan Križnik iz ministrstva za promet, ki je povedal, da Slovenija z uvedbo vinjet ne krši evropske zakonodaje. Kar se ministrstva tiče, je zgodba z vinjetami končana, odlo-
čitve so sprejete in o tem je znano vse, je dejal Križnik.
Poslanci in poslanke so s 46 glasovi za in 3 gla sovi proti spreje li odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin. Za odlok je glasovala večina poslancev koalicije in poslanca narodnih skupnosti. Proti so glasovali Stanislav Brenčič (SLS), Anton Kokalj (NSi) in Franc Žnidar-šič (DeSUS). Glasovanje je potekalo ob obstrukciji celotne opozicije. Vprašanje referenduma bo v vsaki pokrajini drugačno. Prebivalci vsake od njih bodo odgovarjali, če so za to, da se na njihovem območju ustanovi pokrajina z določenim imenom. Ob tem bodo tudi navedene občine, ki bi jih pokrajina obsegala.
Petek, 23. maja
Tone Turnšek je ob slovesu od Celja P. L. povedal, daje o odhodu razmišljal že pred dvema letoma, a takrat še ni bil pravi čas za to. »Morda odhajam ob nepravem času oziroma prepozno, vendar ob odhodu z mesta predsednika uprave Pivovarne Laško tega nisem mogel storiti. Takrat seje upokojil nekdanji direktor Vlado Privšek, nov mandat pa sem sprejel tudi zato, ker v klubu ni bilo človeka, ki bi bil sposoben operativno voditi klub, kot je Celje Pivovarna Laško. Upam, da je novo vodstvo dovolj sposobno, da bo obdržalo klub na dozdajšnji ravni. Enako velja za pokrovitelje,« je dejal dozdajšnji predsednik kluba, kije v Golovcu in Zlato-rogu preživel 18 let.
Državni zbor je sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic in zavrnil novelo zakona o volilni in referendumski kampanji. V skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic se bo delež Zavarovalnice Triglav, do katerega so upravičene fizične osebe, prenesel na ZPIZ. Namen prenosa deleža na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zagotavljanje dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko zavarovanje.
Poslanci pa so zavrnili novelo zakona o volilni in referendumski kampanji, ki jo predlaga Zares. Novelo so podprle le poslanske skupine Zaresa, DeSUS-a in Lipe. Preosta le poslanske skupine so se pridružile mnenju vlade, kije dejala, da so nekatere rešitve novele dobre, a se ni mogoče strinjati z določbo, ki bi v letu pred volitvami prepovedovala plačevanje političnoogla-ševalskih vsebin zunaj uradne volilne kampanje. To bi po mnenju vlade pomenilo omejevanje parlamentarne demokracije, hkrati pa bi bilo takšno določilo v praksi težko uveljaviti.
Na čelu Filmskega sklada je dosedanjega vršilca dolžnosti Igorja Prodnika zamenjal Jernej Belak.
V Tokiu so na ogled postavili razstavo o Jožetu Plečniku, ki je bila lani prvič predstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani. Japonci arhitekturi že tradicionalno posvečajo veliko pozornosti, zato se pričakuje dober obisk razstave, ki stajo zasnovala poznavalec Plečnika in generalni direktor Direk-torata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek in arhitektka Eva Prelovšek.
Joško Joras je prekinil gladovno stavko.
Joško Joras je po dogovoru ministrov prekinil gladovno stavko, zato je Zavod 25. junij odpovedal sobotni shod v Sečovljah. Za Jorasa je bil namreč dogovor slovenskega in hrvaškega notranjega ministra, da sporna korita zamenjajo zapornice, sprejemljiv. Joras je sicer izrazil upanje, da se bo dogovor ministrov dejansko uresničil, saj glede na izkušnje iz preteklosti ve, da se »ne hvali dneva pred večerom«, in poudaril, da bo vztrajal pri uresničitvi sklepa piranskega sodišča o odstranitvi cvetličnih korit.
Jasno je postalo, da Danijela Rako-vič, kije bila dve leti formalna lastnica družbe Kolonel, ni več zaposlena v Pro-banki. Ime Rakovičeve je prišlo v javnost po tem, ko je revija Manager objavila lestvico najbogatejših Slovencev, na kateri se je sama znašla na četrtem mestu z 1,5 milijarde evrov težkim premoženjem.
Sobota,2 4. maja
V Ljubljani se je odvilo mednarodno srečanje zbiralcev kovancev, ban-
kovcev, telefonskih kartic, značk, odlikovanj, razglednic in drugih starih predmetov. Zdaj že tradicionalno srečanje je organiziralo Numizmatično društvo Slovenije, na njem pa je bilo mogoče menjavanje, kupovanje in prodajanje takšnih in drugačnih starin. Nekateri obiskovalci so si »razstavljeni« numizmatični material zgolj ogledali.
Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne so v Posočju, kjer so potekale odločilne bitke, pripravili več prireditev. Osrednja spominska slovesnost je bila na vojaškem pokopališču v Soči. Slavnostni govornik je bil predsednik države Danilo Türk. V svojem govoru je poudaril, daje odpoved vojni prvi korak k širjenju in globalnemu uveljavljanju evropskih vrednot. »V globaliziranem svetu bo Evropa preživela samo kot uspešna in dobro integrirana skupnost, ki je sposobna na najboljši način izraziti svoje velike talente,« je še dodal.
Spominjali so se bojev v Posočju.
Število smrtnih žrtev potresa na Kitajskem je že preseglo 60 tisoč, oblasti pa so opozarjale, da bi se končna številka lahko ustavila tudi na več kot 80 tisoč. Je pa kitajski premier Ven Džiba-o v spremstvu generalnega sekretarja ZN Bana Ki Muna obiskal mesto Jing-šu, ki gaje potres 12. maja spremenil v goro ruševin. Ban, ki je na Kitajsko priletel iz od ciklona opustošenega Mjanmara, je dejal, da so v ZN pripravljeni ponuditi še več pomoči za žrtve.
Na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah seje začel spo-mla dan ski rok sploš ne in poklic ne mature. Kandidatje so pisali test iz angleščine, na nekaterih srednjih šolah pa so tisti, ki imajo izbran tuji jezik nemščino, že imeli ustne izpite.
Nedelja,2 5. maja
Libanonskemu parlamentu je v 20. poskusu le uspelo izvoliti novega predsednika države, ki je postal poveljnik vojske, general Michel Suleiman. Z izvolitvijo novega predsednika mnogi upajo, da se bo končala 18-mesečna politična kriza, ki seje začela novembra leta 2006, ko so predstavniki opozicije izstopili iz vlade, v kateri so zahtevali več ministrskih položajev in s tem možnost veta na vladne odločitve. Kriza se je še poglobila v začetku maja, ko je vlada skušala zapreti televizijsko postajo šiitskega opozicijskega gibanja Hezbolah, ta pa se je odzval z zasedbo nekaterih delov prestolnice Bejrut. V spopadih v Bejrutu in drugih delih države je bilo ubi tih naj manj 81 ljudi.
Lewis Hamilton je zmagal v dirki formule ena v Monaku, ki se je končala dva kroga pred »koncem« (76/78), saj je potekel dovoljeni čas dveh ur. Anglež se je veselil prve zmage v kneževini, druge v letošnji sezoni in šeste v karieri.
11 dni po uničujočem potresu na Kitajskem so iz ruševin reševalci potegnili 80-letnega preživelega.
Neuničljivega priletnika Šjaa Džihu-ja, kije bil pred potresom delno para-liziran, so našli v Mjandžuju pod ruševinami svoje hiše. Preživeti muje uspelo, ker gaje njegova žena hranila skozi odprtino v kupu kamenja. A vsi niso imeli take sreče kot Džihu...
V prizadeti provinci Sečuan se je v potresu sesulo več kot pet milijonov zgradb, prav toliko ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. A nevarnosti še ni konec, saj se ob napovedanem deževju oblas ti zdaj bojijo še poplav.
Ponedeljek,2 6. maja
Ob pristanku Phoenixa na Marsu je Nasin sodelavec Dušan Petrač povedal, da so odprave na Mars pomembne, ker je edini planet, kjer bi potencialno preživel človek. Petrač je v intervjuju povedal, daje vsak uspešen pristanek na Marsu velik zgodovinski dogodek, saj je rdeči planet kar tisočkrat bolj oddaljen od Zemlje kot Luna. Ker je plovilo Phoenix pristalo blizu severnega pola
Prvi posnetki, ki jih je z Marsa poslal Phoenix
planeta, ima zaradi polarnega mraza življenjsko dobo nekje do septembra, saj bo potem podnebje preveč mrzlo za njegovo delovanje. V tem času mora tako opraviti vse potrebne meritve.
Zunanji ministri EU so pod vodstvom Dimitrija Rupla v Bruslju potrdili izhodišča za pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo. EU je tako po skoraj dveh letih zapletov - najprej predvsem zaradi Poljske, nato zaradi Litve - končno dosegla dogovor o začetku pogajanj z Rusijo, ki naj bi bil na najvišji ravni potrjen na vrhu konec junija v Sibiriji. Rupel je ob tem poudaril, daje slovensko predsedstvo v zadnjih dveh mesecih vložilo velikanske napore na najvišji ravni z namenom, da premosti ovire in da po skoraj dveletnem zastoju potrdi pogajalski mandat.
Izvedeli smo, da so največ čistega dobička lani ustvarili Kad, Krka in Istrabenz, največ skupnih prihodkov pa so imeli Petrol, Mercator in Revoz. Predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota ni ovadila samo Agencija za trg vrednostnih papirjev, ampak tudi Jani Soršak, varuh konkurence. Slednji namreč sumi, daje Šrot vpriglasit-venih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, kije zdaj v skoraj 100-odstot-ni lasti Laškega, posredoval lažne podatke o lastniški verigi.
Ljubljanska borza je zaradi uskladitve z zakonodajo in uvedbe nove seg-mentacije trga začela uporabljati nova pravila delovanja. Z novo strukturo borznega trga se ukinja razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Trg bo po novem razdeljen na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov.
Durs je davčnim zavezancem po pošti poslal še tretji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2007. V tretjem svežnju so izračuni za zadnjih 145.685 davčnih zavezancev, med njimi predvsem tistih, ki prejemajo dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, med katerimi so tudi kmetijske subvencije.
Torek, 27. maja
Vla da in Sviz sta dose gla dogovor, da se zaposleni v vzgoji in izobraževanju uvrstijo v nov plačni sistem za javni sektor. Pogajanja so trajala kar sedem ur, glavni tajnik šolskega sindikata Štrukelj pa je povedal, da se bodo plače učiteljem zvišale tako kot preostalim zaposlenim v javnem sektorju, torej z mesecem septembrom.
Na referendumu 22. junija bomo odločali le o usodi svoje pokrajine, tako da bomo dejansko imeli 13 različnih referendumov. Državna volilna komisija je namreč sprejela navodila za izvedbo referenduma, na katerem se bo vsak voliveco predeljeval le os vojip okraji-ni in o dveh možnih različicah imen, kjer je to predvideno. Tako bomo 22. junija dejansko imeli 13 referendumov na 13 različnih območjih.
Celjski Cetis seje pritožil zoper sklep Darsa, ki je za izdelavo vinjet izbral slovensko-češko družbo Riko-Optaglio. Podrobnosti pritožbe še niso znane, revizijski postopek pa bo zavlekel izdelavo vinjet, tako da prvega julija te zagotovo ne bodo natisnjene. Zaradi tega jih bodo začasno nadomeščala posebna potrdila.
Mihail Gorbačov, zadnji predsednik nekdanje Sovjetske zveze, je v Evropskem parlamentu prejel posebno nagrado Energy Globe Award 2008 za življenjsko delo. Nagrado je Gorbačovu izročil slovenski premier in predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša, ki je ob izročitvi nagrade dejal, daje Gorbačov prispeval k najpomembnejši pozitivni spremembi v Evropi v zadnjem stoletju. Podelitve mednarodnih nagrad za dosežke na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije so se udeležili številni evropski in svetovni politiki ter osebnosti iz sveta zabave.
žabjor perspektiva
Visoko, višje, nesmiselno
Živa Vrbič
Pred kratkim me je razjezil prispevek na televiziji. Bilo je ravno po sprejetju sprememb Zakona o varnosti v cestnem prometu. In kako smo ga sedaj pa res nasrkali. Videli smo povprečno slovensko družino kot primer, kako krivične in kako previsoke so nove kazni. In da si ta družina nikakor ne bo mogla privoščiti tako visoke kazni.
Strinjam se, kazni so visoke in vsekakor bi morale biti sorazmerne z dohodkom, nikakor pa ne moremo slabega Zakona »šimfati« na način, kot so ga na televiziji. Že skoraj užaljeno, češ da revni ne bodo mogli plačati kazni. Ce pa jo bodo, bo to tako obremenilo njihov mesečni proračun, da bodo malodane stradali.
Gospod je ves ogorčen pripovedoval zgodbico o tem, kako se jim zjutraj mudi, ker ima majhni hčerki, kiju mora zjutraj peljati v šolo, in kako jim primanjkuje časa. To je potem razlog, da pelje hitreje in prekorači hitrost. In to bi nas moralo ganiti. Nekdo, ki ne vstane pravočasno in potem pritiska na plin in ogroža vse okoli sebe. In se ne zaveda, da je omejitev hitrosti na 30 km/h v okolici šole tam z namenom. Ker pri takšni hitrosti otroka ne ubiješ, ampak ga »samo« huje poškoduješ. Svoje v avtu pa najbrž tudi.
Zanimivo pa se mi zdi predvsem dejstvo, da so kazni vedno višje, policajev na ulicah pa še vedno zelo malo. Kako bomo potem napolnili državno blagajno, če pa se prekrškarji še vedno podijo po cestah, se vozijo čez rdeče luči v križiščih in povzročajo nesreče? Nič lažjega, lovili bomo kolesarje, jim »dali pihat« in jim zaračunali 500 evrov, ker so pač nekaj spili. Ker je to ob dveh zjutraj in še na gozdni poti povrhu (kije zeloooo prometna), pa jih bomo izločili »iz prometa«, odpeljali na iztreznitev, povrhu pa jim pobrali še vezalke, da ne bodo poredni. Pa četudi so le kakih 800 metrov od doma. Nič lažjega.
Verjamem, da marsikateri policaj pri tako slabi plači dvakrat pomisli, da bi se podal na lov za zlikovcem, če bo pri tem sam v nevarnosti. Varnejši je lov na kolesarje. In to je zelo slabo za našo družbo. Še posebej, ker na dan prihajajo zgodbice o podkupljivosti policajev, nam to res ne daje nekega občutka varnosti in zaupanja do modrih angelov.
Sploh pa mi gre na živce plakat, ki pravi, »če niste opazili motorista, niste dovolj pazili«. Nemogoče je v zadnjem trenutku opaziti norca na motorju, ki pridrvi »200 uro«, potem še paziti nanj, da ga slučajno ne zrinem na nasprotni pas, ker se on odloči voziti vzporedno z mano ali pa me prehiteti na ovinku. Tudi takšni se še vedno vozijo po naših cestah, velikokrat kar po zadnjih gumah. In to po velenjski aveniji. Vsi se sprašujemo: »Kje so policaji takrat?«
In kje so takrat, ko ljudje zavijajo levo čez križišče pri rdeči luči (to je v Ljubljani že kar pravilo), kje so takrat, ko se tovornjak ustavi 100 metrov za cestninsko postajo? Ali so v tunelih res radarji? Ne poznam namreč nikogar, ki bi zaradi prehitre vožnje v tunelu moral pla ča ti kazen.
Pri vsem tem ne gre za to, da policiji ne zaupamo kar tako. Še vedno menim, da bi se lahko (in bi se moralo) spodbujati zaposlovanje v policiji. Predvsem pa podaljšati šolanje policistov in jim zagotoviti boljše zaposlitvene pogoje. Da jih bo predvsem več, kot jih je zdaj. In šele potem bodo višje kazni smiselne. Do takrat so samo prazna grožnja, ki se večine tistih, ki zares ogrožajo varnost v prometu, ne dotakne.
9
Občina Šmartno ob Paki
Skladno s 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju Občina Šmartno ob Paki prireja javno razgrnitev in javno obravnavo dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Tomažek v Slatini. Javna razgrnitev poteka v času od ponedeljka, 26. 05. 2008, do vključno torka, 24. 06. 2008, in javna obravnava v četrtek, 12. 06. 2008, z začetkom ob 14. uri, v sejni sobi občine Šmartno ob Paki.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje

AKTUALNO
Po 40 letih vendarle obnova pokopališča
Junija začeli, septembra končali obnovo mrliških vežic in pokrili dvorišče na pokopališču Podkraj - Naložba vredna več kot 1,1 milijona evra - Med obredi izvajalci ne bodo delali
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. maja - V občinah Velenje in Šoštanj so se lani dogovorili, direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki in vodja inženiringa na Vegradu Velenje Ivan Kroflič pa sta v ponedeljek podpisala pogodbo o začetku rekonstrukcije mrliške veže in izgradnji nadstreška na dvorišču pokopališča Podkraj. Naložba je vredna nekaj več kot 1,1 milijona evra, od tega bo velenjska občina krila dobrih 80 odstotkov stroškov, ostalo Občina Šoštanj. Dela bo izvajal velenjski Vegrad, katerega ponudba je bila na javnem razpisu najugodnejša. Glede na pogodbo naj bi k naložbi, ki bo potekala v šestih fazah, pristopili 1. junija, končali pa 30. septembra letos.
Marijan Jedovnicki je ob tej priložnosti dejal, da gre za zgodovinski dogo dek. Objekt so postavi li pred 40 leti in je potreben temeljite obnove. Občani so že leta opozarjali na nekatere pomanjkljivosti. »Projekti so lepi, na večjih pred-
stavitvah so doživeli pohvale, predvsem pa bomo z naložbo bistveno dvignili kakovost storitev. Objekt
bo praktično nov, dobil bo povsem drugačen, sodoben videz.« Namesto doslej sedmih bo pet
M


■	-m

Sp odpisap ogodbe
mrliških vežic, ki bodo med sabo ločene in bodo zagotavljale večjo intim nost. Vsa ka bo ime la svoj vhod s pokritega dvorišča. Zagotovili bodo mnogo boljše sanitarne prostore, več bo čajnih kuhinj, spremljajočih prostorov za potrebe duhovnika, pogrebcev, častne straže, večja bo cvetličarna. Prav tako bodo uredili ogrevanje ter zračenje. Glede na to, da je več žarnih kot klasičnih pogrebov, bodo temu primerno uredili tudi mrliške vežice. »Skratka, prenova bo vsebinska in tehnična, zato bo naložba finančno in tudi sicer zelo zahtevna. Potrebnega bo mnogo usklajevanja med izvajalci in upravljalci, da bi bila zadeva čim manj moteča za vse. Zato smo se odločili za fazno izgradnjo, saj objekta ni mogoče zapreti ali prestaviti dejavnosti drugam,« je še dejal Marijan Jedovnicki. Na leto opravijo na pokopališču v Podkraju od 210 do 230 pokopov.
Velenj ski župan Srečko Meh je pozval vse uporabnike in bližnje stanovalce k strpnosti med izvaja-
Življenje je vse do takrat, ko je upanje
3 x 7 let velenjske skupine za samopomoč v programu Pot k okrevanju - organizirana samopomoč žensk z rakom dojke - Pomembna so druženja, pogovori, možnost za izražanje čustev ... - Dobre smo, le tako naprej
Tatjana Podgoršek
Velenje, 24. maja - Velenjska skupina za samopomoč je ena od 18 skupin in druga najstarejša, ki delujejo v programu Pot k okrevanju -organizirana samopomoč žensk z rakom dojke v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Lani je minilo 20 let od začetkov njenega delovanja, vendar so članice slovesnost ob jubileju organizirale minulo soboto. Na vabilo zanjo pa so zapisale, da praznuje skupina 3 x 7 let delovanja. Ob tej priložnosti so slavljenke povabile na praznovanje predstavnice ostalih tovrstnih skupin v Sloveniji. Druženje so popestrile z ogledom Muzeja premogovništva Slovenije ter s srečanjem v restavraciji Med-podjetniškega izobraževalnega centra v Velenju.
»Zivljenje je vse do takrat, ko je upanje,» je med drugim v nagovoru zbranim na slovesnosti dejal poslanec v državnem zboru Drago Koren. Da je bilo med udeleženkami srečanja slednjega veliko, predvsem pa je bilo zaznati veliko
Tilka Bubik:» Ko sem predi 9 letii skalar ešilnob ilko, je bilas kupinat ista, ki mi je pri temp omagala.«
veselja, energije in optimizma, so izrazili z besedami tudi župani vseh treh občin v Šaleški dolini: velenjske Srečko Meh, šoštanjske Darko Menih in občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Tilka Bubik, prostovoljka koor-
dinatorka in vodja velenjske skupine, je povedala, da je to druga najstarejša med 18 skupinami, ki delujejo v Sloveniji. Združuje ženske z rakom dojke, ki so na različnih stopnjah v procesu psihosoci-alne rehabilitacije in jim pomaga pri ponovnem vzpostavljanju čustvenega ravnovesja. Skupina je odprta, na srečanja vsak tretji torek v mesecu pa v povprečju prihaja blizu 20 članic. »Nekatere pridejo le enkrat, druge nekajkrat, zopet tretje prihajajo vsa ta leta. Za nas je pomembno druženje, pogovori, tu lahko izrazimo svoja čustva, lahko se zjočemo, smejemo, pridobimo informacije, kako premagati kakšno težavo. Druga drugi pomagamo, da z upanjem in zaupanjem gledamo v življenje.« Skupina organizira predavanja strokovnjakov o zanimivih temah, izlet, ob obletnicah se članice udeležijo srečanja druge skupine. Kot je še povedala Tilka Bubik, je pred 19 leti iskala rešilno bilko in jo v skupini tudi našla. »Ko sem iskala nekaj, kar bi me dvignilo iz vsega, je bila skupina tista, ki mi je pri tem pomaga-
la,« je še dejala Tilka Bubik.
Primarij Marija Vegelj Pirc, dr. med., predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je izrazila zadovoljstvo in ponos ob »takšnem družinskem slavju, saj praznujejo tudi ostale sestre. 18 skupin predstavlja močno pot k okrevanju, mrežo prostovoljstva in optimizma. Dobre smo, le tako naprej!« Zahvalila se je prostovoljkam koordinatorkam za njihov trud pri nude-nju pomoči drugim bolnicam. »Smo dokaz, da lahko kljub bolezni, kije del našega življenja, naredimo v življenju celo korak naprej.«
Na slovesnosti so podelili priznanja in zahvale. Prejeli so jih: Zvonka Sevšek, klinična psihologinja, strokovna vodja velenjske skupine od leta 1994 dalje, Tilka Bubik, Zdravstveni dom Velenje in naša medijska hiša. Prireditev pa so s kulturnim programom oziroma glasbo iz 17. stoletja popestrili člani tria Musica Cubicularis: Domen Marinčič, Tomaž Sevšek Šramel in Barbara Tišler.
Nas lovesnostv elenjskes kupi ne jih jep rišlo več kot7 0 iz celeS lovenije.
Med izvajanjem predvidenih del na pokopališču bodo mrliške vežice odprte od 10. do 17. ure. V tem času bodo tudi pogrebne slovesnosti. V času ležanja pokojnika in odprtja mrliške veže izvajalci ne bodo delali.
njem del. Izrazil je upanje, da bodo ta končana v dogovorjenem roku in da bodo z uresničitvijo projekta odpravili vse pomanjkljivosti, na katere so opozarjali občani. Zagotovil je tudi, da morebitna izgradnja hitre ceste po predlagani trasi na tem delu ne bo omejila pokopališča, to pa naj bi zadoščalo za dolgoročne potrebe.
Tako kot Srečko Meh je bil zadovoljen ob podpisu pogodbe tudi šoš tanj ski župan Darko Menih, ki pričakuje, da bo sodelovanje med
lokalno skupnostjo in ostalimi vpletenimi zgledno, da bodo občani korekt no in sproti sezna nje ni s potekom del ter drugimi, zanje zanimivi informacijami glede obnove.
Po zagotovilih Mateja Blagusa, tehničnega direktorja Vegrada, bodo organizirali delo na gradbišču tako, da bo čim manj moteče. Delali bodo predvsem ob popoldnevih, sobotah, nedeljah in ponoči. Poskrbeli bodo tudi za potrebno var nost.
Nagrobne sveče -odpadek?
Osveščenost o škodljivih vplivih polivinil klorida na okolje nizka, pripravljenost za uporabo ekološko neoporečnih sveč precejšnja
Tatjana Podgoršek
Vesna Arlič in Srečko Teržič sta zvedava najstnika, ki iščeta odgovore na vprašanja, razne informacije tudi z brskanjem po internetu. Tako sta oktob ra lani nalete la na zanimiv članek o nagrobnih svečah . »Najbolj naju je zbodel v oči podatek, da se v Sloveniji vsako leto nakopiči približno 8000 ton komunalnih odpadnih nagrobnih sveč. Izziv je bil velik, tema za raziskovalno nalogo tako rekoč na dla-
državah. Ena od zastavljenih tez je bila, da uporabljajo sveče, katerih ohišje ni iz PVC-ja. Potrdila sta jo, saj v državah EU uporabljajo sveče, ki imajo ohišje iz polipropi-len plastike, stekla ali so brez PVC ohišja. Te so kakovostnejše in okolju prijazne, kar sta dokazala s poizkusom. Rezultati ankete pa so pokazali, daje osveščenost Slovencev o škodljivih vplivih PVC-ja na okolje nizka, pripravljenost, da bi v prihodnje posegali po ekološko neoporečnih svečah, pa velika. Teh
Vesna Arlič in Srečko Teržič: »Z anketo sva ugotovila, da se ljudje odločijo za nakup sveče, ki gori dlje časa, ne toliko,
kakšna je njena oblika.«
ni, mentorica Simona Zohar je bila pripravljena sodelovati. Rezultat »akcije« je raz iskoval na nalo ga z naslovom Nagrobne sveče - odpadek? za katero sva v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela zlato priznanje,« sta povedala simpatična učenca zaključnega razreda osnovne šole Liva da Vele nje.
Vesna in Srečko sta priznala, da je naslov naloge čuden, njena vsebina pa zelo zanima. Kajti pri delu v laboratoriju sta se »dokopala« do zanimivih podatkov, odgovori v anketi pa so ju prav tako presenetili. »Ugotovila sva, da nagrobna sveča sama po sebi ni nevaren odpadek. Če pa se vžge ohišje, ki je iz plastike, pa sveča - odpadek postane okolju škodljiva, saj pri gorenju nastaja strupen plin klor, ki uničuje ozon. Presenečena sva bila, ko sva izsledila, da je nagrobna sveča iz PVC-ja (polivinil klorida) v EU celo prepovedana.»
Zanimalo ju je tudi, katere sveče uporabljajo v nekaterih evropskih
v Sloveniji za zdaj ne izdeluje nihče, na prodajnih policah pa so, vendar v tujih trgovinah. »Zanimivo je tudi, da Slovenci pogosteje prižigamo sveče kot drugi narodi v EU. Ne vemo pa, zakaj jih prižigamo. Najpogosteje so nama dejali, da iz nava de, v spo min. Vese li naju, da bomo na slovenskih pokopališčih imeli čez približno pet let posebne naprave (svečomate), pri katerih bomo lahko kupili le okolju in ljudem prijazne sveče.«
Naloga ima uporabno vrednost, izdelala pa stajo zato, da bi se ljudje zavedli, kakšen vpliv imajo sveče na okolje. V gibanje sta se vključila, da bi spoznala nekaj novega. Pa sta. »Bilo je zanimivo. Spoznala sva nove lju di, nov način pri do -bivanja življenjskih izkušenj.«
Prihodnje šolsko leto si jih bosta nabirala na Splošni in strokovni gimnaziji. In najverjetneje znova v raziskovalni dejavnosti.
■ Tp
KRS Velenje (UPC Telemach) jeseni z digitalno ponudbo
Že sedaj ugodni paketi - V septembru preko 100 programov - V novem paketu tudi DVD snemalnik - Kmalu verjetno še "4 play"
Družba UPC Telemach, katere član je tudi KRS Velenje, je največji kabelski operater v Sloveniji in prihaja v približno 150.000 gospodinjstev. V bližnji prihodnosti v podjetju načrtujejo obilo novosti. Nekatere lahko pričakujemo že v mesecu juniju, v septembru pa z digitalizacijo uresničujejo cilje, ki uporabnikom prinašajo preko 100 najkvalitetnejših programov po ugodnih cenah. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem marketinga in prodaje pri družbi UPC Telemach Romanom Volčičem.
V zadnjem času se precej govori o izgradnji optičnih omrežij in sodobnih storitvah.
Kako pa vaše omrežje in vaše storitve?
Ljudje največkrat pomislijo, da gre pri kabelskem sistemu zgolj za koaksialni kabel, vendar to že dolgo ni res. Kabelski operaterji imamo že nekaj let kombinirano optično koaksialno omrežje, v katerem pa večino predstavlja optika. Tudi naše omrežje je optično omrežje, ki pa ga v zadnjih metrih zaključuje koaksialni kabel. Dejstvo je, da je koaksialen kabel zaenkrat najbolj razširjen način priključevanja signala na TV sprejemnik. V vseh telekomunikacijskih omrežjih se signal razširja preko optičnih vlaken. Razlika med omrežji je le v tem, kje se signal pretvori iz optičnega, nazaj v električnega; nekateri to naredimo v omarici v kleti ali na prostostoječi omarici izven objekta, nekateri pa na hodniku ali v veži stanovanja. Naše optično omrežje je namenjeno
kvalitetnemu prenosu storitev do naročnika, ga pa ne uporabljamo kot marketinško orodje za pridobivanje naročnikov. Trenutno imamo po Sloveniji preko 10.000 km (deset tisoč kilometrov!) optičnih vlaken!
Poleg omrežja v Sloveniji, imamo tudi dobro in zanesljivo povezavo v svet, saj je UPC Telemach del primarnega IP hrbteničnega omrežja z imenom Aorta, katerega lastnik je UPC. Aorta povezuje vseh 10 sistemov UPC v prav toliko državh v Evropi. Hkrati pa omogoča neomejeno povezovanje z drugimi operaterji in zagotavlja kvalitetno čezoce-ansko povezavo do ZDA. Lahko iz tega razumemo, da tudi kombinirana kabelska omrežja nudijo vse možnosti za razvoj storitev tudi v prihodnje?
Tako je. Kabelsko omrežje ima veliko prednost v razširjanju video signala, saj so bila s tem namenom tudi grajena. Tako ne zasedajo internetne pasovne širine za razširjanje TV signala. IPTV zahteva velike hitrosti interneta, saj se del internetnega pasu porabi za razširjanje TV signala preko IP protokola. Naše omrežje in širokopasovni kabelski internet na primer že sedaj uporabnikom omogočata visoke hitrosti, ki so namenjene le izmenjavi internetnega prometa, ne pa za razširjanje TV signala in zadovoljujejo vsem potrebam naročnika. Standard EuroDOC-SIS 2.0, ki ga trenutno uporabljamo, omogoča hitrosti prenosa tudi preko 50 Mbps.
Standard EuroDOCSIS 3.0, ki ga UPC uvaja v letošnjem letu, pa bo omogočil hitrosti preko 200 Mbps. Septembra leta 2007 je namreč naša matična družba UPC Broadband postavila nov mejnik v doseganju hitrosti prenosa podatkov širokopasovnih povezav preko omrežja kabelske televizije. Tako je bil v omrežju UPC Nizo-
zemska dosežen prenos preko 120 Mbps. Hitrosti preko 200 Mbps so sedaj dosegljive tudi preko omrežij kabelske televizije, kar predstavlja še ostrejšo konkurenco na trgu širokopasovnih povezav in dostopa do interneta. V Velenju in Savinjski dolini ste prisotni s ponudbo svojih storitev preko sistema KRS Velenje. Kakšne storitve lahko zaenkrat uporabljamo v Velenju in okolici?
Roman Volčič
Vsi naročniki v Velenju in okolici imajo celotno ponudbo UPC Telemach. Predvsem gre tukaj za ponudbo TV, interneta in digitalne telefonije, ki se najbolje trži v paketih. Takoimenovani trojčki so najbolj zanimivi, saj za primerno ceno ponujajo vse tri storitve. Tako lahko vse tri storitve dobite že za 22 evrov mesečno, kar bistveno zmanjša mesečni izdatek za telefonske in druge storitve, ki jih imajo naročniki pri različnih operaterjih. Seveda je v to ceno brez doplačila vključen tudi drugi ali tretji TV sprejemnik, saj imamo danes že skoraj vsi dva ali več TV sprejemnikov. Veliko se govori o novih storitvah? Kaj lahko pričakujemo novega v ponudbi UPC Telemacha?
V	naslednjih mesecih načrtujemo kar nekaj novosti. V začetku meseca junija bomo v trenutni programski shemi KTV dodali nov program, filmski program TV 1000. To je eden bolj priljubljenih filmskih programov, kije v celoti opremljen s slovenskimi podnapisi in je brez neprijetnih reklamnih prekinitev. Paket Trojčkov bomo dopolnili z XL paketom, kije namenjen bolj zahtevnim uporabnikom, saj ponuja hitrost interneta do 24Mbps in brezplačno telefoniranje v slovenska stacionarna omrežja. Nismo pozabili niti na naše zveste naročnike. Vsem obstoječim naročnikom na internet bomo v juniju povečali hitrosti ob nespremenjeni ceni.
Novost v naši ponudbi je tudi storitev UPC SEF, ki bo razveselila vse, ki si želijo varnega shranjevanja podatkov. Tako bodo naročniki lahko shranjevali svoje vsebine na oddaljeno lokacijo, kjer bodo podatki varno shranjeni na več mestih, zaščiteni in dostopni samo njim.
V	začetku maja ste predstavili novo ponudbo digitalne TV, kije zaenkrat dostopna
le v Murski soboti in Gornji Radgoni?
Čeprav digitalna televizija (DTV) ni
nekaj novega, saj smo v nekaterih sistemih že sedaj ponujali omejeno ponudbo tudi v digitalni obliki, pričakujemo v jeseni veliko zanimanje naročnikov. DTV omogoča večje število programov, boljšo kvaliteto slike, predvsem pa omogoča dodatne funkcije, ki nam pri spremljanje programov ponudijo še več udobja in dodatnih možnosti. Poleg večjega števila programov (preko 100) bo poudarek tudi na vsebinah, ki bodo zadovoljile tudi bolj zahtevne naročnike. Vključili bomo več filmskih programov, dokumentarnih vsebin, programov s področja bivše Jugoslavije, športa, otroških programov in vsebin za odrasle (z možnostjo zaklepanja). V ponudbi bodo tudi programi v visoki (HD) res-
oluciji, kijih najbolj pogrešajo lastniki novih LCD in plasma televizorjev.
Zagotovo pa bo največja zanimivost za naše naročnike osebni digitalni video snemalnik, ki bo naročnikom omogočal udobje, ki so si ga do zdaj lahko le želeli. Si lahko zamislite, da si oddajo ali tekmo, ki poteka v živo, ustavite (telefon zvoni ob najbolj neprimernem trenutku), zavrtite oddajo nazaj, si pogledate počasni posnetek (čeprav ga v oddaji sploh ni) ali pa snemate kar 4 programe hkrati? In to kar na snemalnik (160 Gb trdi disk), ki vam ga je priskrbel UPC Telemach že vkluče-nega v DTV paket. Vaši lastniki so mednarodna korporacija Liberty Global. To je res velika zgodba. Kakšne storitve ponujajo pri njih in kaj od tega lahko pričakujemo na slovenskem trgu?
O velikosti in tehnološki napredosti govorijo podatki o družbah, ki so naši lastni-ki.Liberty Global je vodilni mednarodni ponudnik televizijskih storitev, telefonije in širokopasovnega interneta. Po podatkih z dne 31. marca 2008 je Liberty Global dobavljal svoje storitve približno 16 milijonom naročnikom v 15 državah, predvsem v Evropi, na Japonskem, v Čilu in Avstraliji. Liberty Global posluje tudi na področju medijev in programov, kot sta Jupiter TV na Japonskem in Chellomedia v Evropi. UPC Broadband (UPC) je evropska podružnica podjetja Liberty Global, Inc., kot vodilnega svetovnega kabelskega operaterja. UPC ponuja storitve televizije, širokopasovnega interneta in telefonije približno 20 milijonom strankam v 10 evropskih državah. V kar nekaj državah že ponujajo storitve »4 play«, kjer z mobilno telefonijo zaokrožajo paketno ponudbo telekomunikacijskih rešitev, kar v prihodnosti lahko pričakujemo tudi pri nas.
■ nj
Živimo ceneje
Ponudba velja od21.5.do 4. 6.2008
VELENJE Stantetova 24,
Pon.-pet.: 8.00-20.00/Sob.: 8.00-17.00
Hladilna torba
volumen 24 litrov, pogon 12VDC / 220 V AC, možnost hlajenja in^gretja
Kamp omarica
vel. 60 x35 x80 cm


NASI KRAJI IN LJUDJE
zaLescanski portreti
Lado Zakošek
Piše Vlado Vrbič
Mama Marija Kolotec je dobila za dediščino kar precejšnjo posest v Obrežju pri Zidanem Mostu, kjer sta si z možem Martinom postavila prijazno domačijo. Mama je doma podpirala vsaj tri vogale, oče pa je kot vlakovodja potniških vlakov obredel vse tire tja do Beograda. Prvorojenka je bila leta 1927 sestra Vera, Lado je privekal na svet 9. junija 1928. Njegova otroška leta so bila brezskrbna, pomanjkanja ni čutil nobenega, starša sta mu dopuščala veliko svobode in igre. Ker so živeli tik nad reko Savinjo, se je naučil plavati skoraj prej kot hoditi, s sedmimi leti je vozil v čolnu že ljudi čez reko, tudi ko je bila dero ča in je bila vožnja čeznjo prava loterija. Stric je imel konja, pa se je tudi jahanja nau čil zgo daj in z lah ko -to.
V osnovno šolo je rad hodil, bilje priden, a precej pretepaški. Ob koncu petega razreda sta šolski upravitelj Muser in župnik Šket določila, da bo šolanje nadaljeval na gimnaziji, kjer je sicer že bila sestra Vera, ki je kasneje postala profesorica zgodovine.
Vsak dan se je vozil v Celje, ki je bilo dokaj nem-škutarsko. Bele nogavičke pod irhastimi hlačami ali krilci nemškutarskih otrok so prav klicale po tem, da so jih okoliški sošolci poškropili s tinto iz penkal. Ob učenju, Lado je imel rad zgodovino, petje, slovenščino - brez slovnice, je ostalo veliko časa za pohajkovanja po mestu, drsanje po Savinji. Radi so skakali z vozečega vlaka. Med drsanjem po Savinji je Lado nekoč celo padel v reko in se zaradi udi-rajočega ledu komaj rešil.
Med uro zgodovine je Ladu uspelo profesorju Blazniku natanko v čelo izstreliti sponko. Profesor ga je takoj izprašal vso snov, od mulca zahteval opravičilo in mu potem vredovalnico zapisal čisto petico! Da je takrat Lado rad videl rdeče-lično hišnikovo hčer Zorico, ni bila skriv nost - celo pri zna la sta si naklo nje nost.
Iz leta 1941 se prikazuje prizor z železniške postaje v Celju, kjer so se zbirali vojaški obvezniki, predvsem režimu sovražni fantje, ki so jih z vlaki odpeljali na jug države. Med tistimi, ki so glasno prepevali Bilečanko in Internacionalo, sta bila Biba Roeck in Karel Destov-nik ter Olga Vrabič, ki jih je spremljala na vlak. Peli so, dokler jih niso žandarji nagnali v vagone.
Kasneje, nekaj dni po nemškem napadu na Jugoslavijo, je bil Lado s prijatelji priča, ko so prvi prodirajoči esesovci na postaji v Zidanem Mostu ustrelili jugoslovanskega narednika iz tamkaj stoječe kompozicije, ostale vojake pa zajeli...
Celjsko gimnazijo so še pred koncem šolskega leta zaprli in Lado je bil kakšno leto doma, potem pa so ga uspeli vpisati na gimnazijo, ki so jo Nemci ustanovili v Brežicah, predvsem za otroke Kočevarjev, ki so jih naselili v tiste kraje. Skupina voza čev se je hit ro vklju či la v pomoč protinemškemu gibanju -med drugim so po vseh vagonih porezali usnjena držala in jih po zvezi poslali partizanom ... Gimnazijo je do konca leta 1944 zapustila večina profesorjev in so jo razpustili, Lada pa so zaradi njegovih naprednih idej izključili že v začetku leta 1944.
23. avgusta 1944 se je Lado, ki je bil pri šestnajstih letih že krepke postave, pridružil drugemu bataljonu Kozjanskega odreda, s katerim je preživel kar nekaj hudih bitk, med drugim bitko za Kozje, pa boj na Vetrniku ... Sprejeli so ga v Komunistično partijo, potem so ga poslali v šolo za obveščevalce v Pobrežje ob Dreti v Savinjski dolini. S šolanja, ki so ga zaradi bojev z Nemci večkrat prekinili, se spominja bolničarke Čebelice, ki je med borbami na Černivcu pri njem pono či poiska la toplote in čez nekaj ur na položaju umrla. Ob koncu šolanja je dobil naziv polit-delegat, za nagrado kot najboljši
pa angleški vojaški plašč in angleško polavtomatsko puško. Povratek v štab Kozjanskega odreda je vreden filmske upodobitve. Zanesljive smr ti ga je reši la le ste kle nič ka petroleja v nahrbtniku, kije ustavila kroglo iz nemškega mitraljeza. Ušel je, njegove soborce pa so zajeli in jih večino kasneje obesili na jablane v Frankolovem.
Ob koncu vojne je postavni sedemnajstletni Lado Zakošek za tri mesece postal komandant mesta Radeče, jahal je belega konja in skrbel za izselitev Kočevarjev s tega področja. To je bila bridka naloga, ki jo je težko opravljal. Potem so ga hoteli poslati v Beograd na vojaško šolo, a je to odločno odklonil.
Pri oblasteh je dosegel, da se je lahko vpisal gimnazijo, končal peti in šesti razred in potem še učiteljišče. Živel je v internatu v Celju. Napisal je za cel sveženj pesmi, s sošolci so prirejali igrice, skeče, pogosto so nastopali na številnih mitingih. Rad je imel slovenščino, geografijo in zgodovino. S profesorjem Tinetom Orlom je pohajkoval po Mozirskih pla ni nah. To je bil čas, ko se je v njem prebudil moški. Dogajalo se je, da je naenkrat imel »ljubi dve« ...
Prvo službo je dobil v Rečici ob Savinji, a so ga že sredi šolskega leta z dekretom premestili na Ministrstvo za šolstvo. Tam je skrbel za opremljanje osnovnih šol in veliko službeno potoval v Beograd. V Ljubljani se je največ družil z raznoraz-nimi umetniki, zgodilo se je kar nekaj ljubezni, ki pa fanta niso ugonobile, ampak okrepile. Prijateljice Vida Taufer, Lili Novy in dr. Marija Borštner so ga prepričale, da je šel delat sprejemne izpite na igralsko akademijo in jih tudi uspešno opravil ter se vneto lotil študija. Bilo je veliko lumpanja, uživanja, tudi plačo na ministrstvu je obdržal.
Usodno pa je bilo leto 1948 - po resoluciji Informbiroja se je bilo namreč potrebno odločati. Tako kot večina kolegov partijske celice
na ministrstvu tudi Lado ni hotel na vrat na nos dati izjave proti resoluciji. Kolegi so dobili visoke zaporne kaz ni, tudi Goli otok, Lado se je umak nil domov. Tam gaje po službeni dolžnosti zaslišal njegov svak in ga nekako rešil pred zaporom. Na ljubljansko obdobje pa ga odtlej za vedno spominja globoka zve za z mlajšo odvetnico Taj-do Preattoni, ki mu je dala marsikatero življenjsko izkušnjo
Oče je medtem nesrečno umrl, mati ni imela denarja za preživljanje. Po pol leta je Lado le dobil službo v šoli steklarne Hrastnik, potem je bil eno leto na šoli v Trbovljah, nato v Radečah in končno pristal v Svibnem nad Radečami. S Tatjano, hčerko iz trgovske družine, ki je bila dobesedno »ljube zen na prvi pogled«, sta se 27. aprila 1951 po številnih zapletih zaradi Tatjanine stroge matere poročila na Trnovem, pri Fra nu Saleškem Finžgarju. Sina Borisa je Tatjana povila na dan JLA istega leta. Na Svibnem je družinica živela sedem let. Lado je bil šolski upravitelj, veliko je pisal v Zasavski vestnik, uveljavil se je v pedagoški stroki in veliko delal z gledališčem. Po njegovem govoru na proslavi na Jatni so ga politično rehabilitirali in ga spet sprejeli v partijo. Smel je končno opraviti strokovni izpit in potem so se vrstile ponudbe za novo službo.
V Velenje ga je leta 1959 priva-bilo ravnateljsko mesto na osnov ni šoli Miha Pin tarja Tole da in sta no -vanje na Bračičevi, ki ga je kasneje zamenjalo stanovanje na Kajuhovi, pa stanovanje na Šaleški cesti in končno lastna hiša. Takoj po prihodu se je spoprijateljil z Nestlom Žgankom, s katerim je bil tesen sodelavec vsa leta. Petnajst let je ravnateljeval, bilo je naporno, a hkrati zanimivo. Ob delu je celo kon čal prvo stop njo soci o lo -gije in pedagogike. Nov izziv mu je bila služba na komiteju za družbene dejavnosti na velenjski občini, kjer je bil hkrati podpredsednik izvršnega sveta za področje družbenih dejavnosti. To je bil čas najbolj plodne gradnje objektov na področju šolstva, kulture - za zasebno življenje in konjičke skoraj ni bilo časa. Seveda ni šlo brez številnih funkcij v raznih republiških organih in združenjih s področja družbenih dejavnosti.
Po preteku dveh mandatov na občini se je leta 1982 zaposlil kot direktor Zavoda za zaposlovanje v Velenju in bil zadnje leto službovanja hkrati tudi pomočnik direktorja republiškega zavoda. Tu je bilo delo malo bolj umirjeno, a nič manj zahtevno. Boris je v družino pripeljal Miro, prišli so vnuki in celo pravnuki. Enkrat-, dvakratlet-no morje, malo smučanja, malo brkljanja okoli hiše. Upokojitev leta 1990 gaje našla nepripravljenega. Ni imel službenih obveznosti, ni imel konjičkov, še cigarete je opustil pri šestdesetih letih. Naenkrat mu je ostajalo časa. S Tatjano, ki se je upokojila tri leta pred njim, sta hodila na morje, v toplice v Laškem, veliko sta potovala po Evropi. A Tatjana se svoji bolezni ni mogla več upirati in ga je leta 2004 za vedno zapustila.
Uglajenemu gospodu Ladu zdaj mineva čas v srečevanju s sorodniki, prijatelji, je predsednik borcev v svoji krajevni skupnosti, rad pogleda televizijo in veliko, veliko bere. Spominov, ob katerih se mu zasvetijo oči, je vsaj za eno debelo knjigo ...
Dr. Matjaž Kmecl o svojih ljubeznih
Dr. Matjaž Kmecl in Vlado Vrbič med pogovorom ob cvetličnih aranžmajih iz vrtnic, ki jih je za
ta večer pripravil florist Simon Ogrizek.
Dan po izidu knjige »Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret« je avtor knjigo predstavil v Knjižnici Velenje
Velenje - Imamo ga za svojega, z njim se tudi radi pohvalimo. Dr. Matjaž Kmecl, znan slovenski slavist, literarni kritik in pisatelj, pa tudi rad pove, da je »na pol« Velenjčan. Zato ni nič čudnega, da je svojo novo knjigo, ki jo je naslovil »Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret« že dan po izidu predstavil v Velenju. V pogovoru z direktorjem Knjižnice Vladom Vrbičem je simpatično predstavil vsebino knjige, beseda pa je tekla tudi o njegovem otroštvu in mladosti v Velenju, njegovi politični karieri in sedanjem, ustvarjalnem upokojenskem življenju.
Vlado Vrbič je priznal, da je ob branju nove knjige po prvih straneh skorajda povabil florista Simona
Ogrizka, da vodi pogovor s Kmeclom. Ta je namreč že dolga leta zaljubljen v vrtnice, ki jih tudi križa med sabo in tako ustvarja nove vrste. O vrtnicah ve ogromno, ljubezen do njih pa je »podedoval« od očeta, ki se je že v Šaleški dolini ukvarjal z gojenjem različnih vrst vrtnic. Duhovit klepet o vrtnicah je nadgradil s pripovedjo o ljubezni do slovenskih hribov, ki jih rad obiskuje v prostem času. Obudil je lepe spomine na prihod družine v Velenje, ki ga ima še vedno zelo rad, in na lepa otroška in mladostna leta, ki jih je z družino preživel v našem mestu. Vlado Vrbič ga je z besedo popeljal tudi v leta, ko je bil jugoslovanski kulturni politik in ko je kot človek, ki ima slabo vest, če kaj naredi polžu, ki mu je pojedel njegovo solato, moral plavati tudi v političnih vodah. Dr. Kmecl je priznal, da mu to ni bilo najbolj po volji, pa čeprav na tisto obdobje nima preveč slabih spominov. Več o vseh njegovih ljubeznih pa boste izvedeli, če boste v roke vzeli njegovo novo knjigo, ki se, kot je povedal Vrbič, bere dobro in gladko, odlikuje pa jo tudi zelo lep jezik.
■ bš
Knjižnica Velenje priporoča
Ian Whybrow: Gregor in dinozavri čofotajo v bazenu
Gregor in dinozavri se radi igrajo z valovi v deželi voda. Toda ko jih podre velik val, se jim vse skupaj ne zdi več tako zabavno. Gregor ni čisto prepričan, ali bi šel spet v vodo, toda z babičino pomočjo se on in dinozavri otresejo strahu. Spustijo se po toboganu in povzročijo največji pljusk tistega dne. Knjiga je zelo lepo ilustrirana in namenjena začetnemu branju.
Mojiceja Podgoršek: Pokakana zgod bi ca
Štiri krave so se nekega dne odločile, da bodo svetu nekaj poklo ni le. Potem so se odločile, da bodo zgodbo s kakci popestrile. A svoje kak-ce so tako nemarno spustile, da so z njimi nekatere črke v besedah prekrile. Knjiga je namenjena otrokom do 9 leta starosti, posebej pa otrokom z motnjo branja in pisanja - disleksijo.
Polona Glavan: Noč v Evropi
Noč v Evropi je roman o potovanju z vlakom po sodobni Evropi. Glavne osebe so večinoma mladi iz vseh kon cev sveta. V svoji želji po novih spoznanjih se vkrcajo na nočni ekspres Pariz-Amsterdam. Potujejo skozi noč, ki ne prinaša nič novega, vendar je tudi to dovolj za potešitev želje po novem. Like z vseh koncev sveta povezuje interrailka v žepu, plastenka z vodo, mladost, ki ni več naivna, odraslost, ki
še ni zacementirana, poletje, ki daje možnost za vlečenje črt pod starimi ljubeznimi in hkrati odkriva nove, pa seveda kaos osebne prtljage v glavah vsakega posameznika.
Eric-Emmanuel Schmitt: Oskar in gospa v rožnatem
Oskar je deček, star deset let. Bolan leži v bolnišnici. Diagnoza -rak. Neozdravljivo bola-ni deček prič ne na pobu do hudo muš ne gospe Roze iz bolnišnice pisati pisma Bogu. Ob tem pospe še no duhovno raste, ločuje bistveno od minljivega in v svoji ganljivi modrosti govori o upanju, premagovanju bolečine in moči nad smrtjo. Če želite tudi v nesmiselnosti bolez ni naj ti vsaj kan ček smis la, se spo znaj te z Oskarjem! To je deček, ki premore modrost zrelosti in nas spravi s svetom, soljudmi in Bogom.
Dai Sijie: Balzac in kitajska šiviljica
Knjiga nas popelje v čas kitajske kulturne revolucije. Pripovedovalec in njegov prijatelj Luo sta pri svojih sedemnajstih letih iztrgana iz objema svoje mladosti. V gorski vasici, oddaljeni od kulture, ki hrani duha, živita med kmeti, ki še nikdar niso videli violine, slišali za Mozarta ali uporabljali ure. Po težkem vsakodnevnem delu ponoči pod odejo s svetilko bereta romane, po katerih znata pripovedovati zgodbe tako živo, da izumita pravcati ustni kino. Zgodbe premamijo predvsem tisto, ki jo oba tako zelo ljubita - Šiviljico. Pripoved o moči besede, ki vse, ki se spoznajo z njeno magijo, spremeni za vedno.
■ Bernarda Lukanc inS tankaL edinek

Gala koncert za srčne
Del izkupička nedeljskega koncerta bo namenjen nadarjeni harfistki Katji Skrinar za nakup njene prve lastne harfe
Velenje - Katja Skrinar je nadarjena harfistka iz Velenja. Študentka ljubljanske Akademije za glasbo, ki že nekaj let dosega vidne uspehe tudi na domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, je doslej svoje znanje gradila s pomočjo »tujih« harf, saj svoje ni imela. Mnogi si verjetno sploh ne znajo predstavljati, kako težko je to, saj je vadila takrat in tam, kjer so ji to omogočili. Harfa je nežen, romantičen inštrument, ki mu radi prisluhnemo. Je pa zelo draga, zato je bil nakup lastne harfe za Katjo in njeno mamo res velika investicija. Uspeli sta urediti kredit, za polog pa bodo poskušali pomagati denar zbrati tudi člani Rotary kluba Velenje, Mestne občine Velenje in Festivala Velenje, ki v nedeljo, 1. junija, v velenjskem domu kulture pripravljajo gala humanitarni koncert. Na njem bodo nastopili: simfonični orkester pod vodstvom mag. Nikolaja Žličarja, sopranistka Gordana Hleb in harfistka Katja Skrinar. Zagotovo bodo vsem obiskovalcem pričarali lep prvi junijski večer, ti pa bodo z nakupom vstopnice prispevali za Katjino harfo in delovanje materinskega doma v Velenju.
Simpatična Katja je letos študentka 3. letnika glasbene akademije. Njeni dnevi so zelo polni, zato sem se z njo dobila v soboto zvečer, ko je le za dobro uro prišla domov v Velenje. In potem je že morala nazaj v Ljubljano, kjer so jo čakale vaje.
In kdo sploh je Katja Skrinar? Sama se nam predstavi takole: »Svojo glasbeno pot sem začela pred približno 15 leti na glasbeni šoli v Velenju pri profesorju harfe Daliborju Bernatoviču. Vse do letos sem uspela svoje znanje nadgrajevati brez lastnega inštrumenta. To pa zato, ker mi je velenj ska glas be-na šola omogočala, da sem vadila na njihovi harfi, tudi za koncerte sem jo vedno dobila na izposojo. Še vedno sem jim zelo hvaležna za vso podporo. Do konca umetniške gimnazije - obiskovala sem jo v Velenju - je brez lastnega inštru-men ta še kar šlo, po odho du v Ljubljano pa so se stvari zelo spre-
Katja Skrinar, nadarjena harfistka iz Velenja, med enim od
svojih uspešnih koncertov
menile. Pogoji za delo in študij so se tako močno spremenili, da brez svoje harfe nisem več mogla. Pred kratkim sem svojo harfo že dobila in lahko rečem, daje bil to res srečen dan. Na začetku študija sem si namreč za 4 mesece harfo izposodila od bivšega profesorja. In to je bilo idealno. Naša akademija
harf v prostorih v centru mesta nima, zato sem se morala voziti v podružnico zunaj Ljubljane, kar mi je vzelo ogromno časa in energije. Čez vikend pa v Ljubljani sploh nisem imela kje vaditi. To je za glasbenika velika izguba, že dan brez vaje se močno pozna. Vaje so vsakodnevno delo, čeprav so moji
dnevi tako polni obveznosti na akademiji in različnih vaj, da mi dnevno ostane le tri do štiri ure časa zase. Prej sem še ta čas izgubljala za prevoze na vaje in nazaj. Odkar imam svojo harfo, je zgodba povsem drugačna.«
Katji je lažje tudi na koncertih, saj bo na njih sedaj lahko nastopila na svoji harfi. Tekmovanja, ki jih je za njo že cel niz, so zanjo ved no zagon za nadaljnje delo. Rada igra tako s simfoniki kot sama, rada ima klasiko in moderne skladbe. Prizna pa, da bi najraje postala članica dobrega simfoničnega orkestra. »Za to bom prej potrebovala še veliko izkušenj v različnih zasedbah in z različnimi dirigenti. Zato se zavedam, da bo nadaljevanje študija po končani akademiji zame nujno, saj je konkurenca vedno hujša, harfistov je vedno več. Na specializacijo si želim v tujino, najraje v Italijo, kjer je odlična profesorica, s katero sem že delala na seminarjih,« še doda Katja.
Na nedeljskem gala koncertu se bo Katja predstavila tako sama kot s simfoniki. »Izbrala sem skladbe, ki gredo dobro v uho. Največ repertoarja za harfo je iz dobe romantike in to sem izbrala tudi za nedeljo. Ob koncu koncerta bom zaigrala še kot solistka s simfoniki. Koncerta se zelo veselim,« smo izvedeli ob koncu pogovora. V upanju, da bo dvorana v nedeljo polna, seje potem odpeljala v Ljubljano.
■ Bš
dobrodelni gala koncert
tapSmočmladim glasbenim talentom in Varni hiši Velenje.
''J,,

Za vas bodo nastopili:
simfonični orkester
pod vodstvom mag. Nikolaja Žličarja, Dpranistka Gordana Hleb in harfistka Katja Skrinar.
Dom kulture Velenje, nedelja, i. junija 2008, ob 20. uri.
sot
o m FlJR so naprodaj v Domu kulture Velenje, Vstopnice, katerii cena ,e 20 EUR, so napro ]	d čami pup
Mestna občina
Festival Velenje
Koncert, ki ne bo šel v pozabo
Velenje, 20. maj - Prejšnji torek je v domu kulture Velenje nastopila mednarodna zasedba The European Movement Jazz Orchestra
(EMJO). Orkester je nastal na pobudo Deutscher Musikrat ob začetku predsedovanja Nemčije svetu EU. V času nemškega predsedovanja je nastopal po vsej Nemčiji in v tujini. V času portugalskega predsedovanja sveta EU je nastopal po Portugalski, v mesecu maju pa so odlični mladi glasbeniki iz vseh treh držav pripravili tudi šestd-
nevno turnejo po Sloveniji. Zadnji koncert orkestra je bil prav v Velenju, ki je tudi tokrat dokazalo, da zna ceniti odlično glasbo in glasbenike, saj je bila dvorana polna, publika pa odlična. In to zato, ker so člani orkestra z dveurnim programom, v katerem so preigravali predvsem skladbe, ki so jih mladi nadarjeni glasbeniki napisali sami, resnično dvigali temperaturo v dvorani. Iz minute v minuto.
Umetniški vodja in dirigent orkestra v času predsedovanja Slovenije svetu EU je bil mednarodno priznani skladatelj, dirigent in glasbenik Izidor Leitinger, ki smo ga v Velenju že videli na glasbenih odrih, prihaja pa iz Koroške. Med koncertom nam je predstavljal tudi mlade glasbenike in hkrati povezoval program. Simpatično. Orkester je preigraval sodobno in svežo jazzovsko glasbo, ki se napaja iz raznovrstnih jazzovskih tokov. Člani dvajsetčlanskega orkestra iz treh držav so na odru vidno uživali,
z njimi pa tudi mi v dvorani. Tudi tisti, ki o teoriji glasbe ne vemo kaj veliko, smo čutili vibracije odlične interpretacije vrhunsko izšolanih jazzovskih solistov in orkestra v celoti. Ponosni smo bili tudi na naša rojaka - saksofonista Jureta Pukla,
ki se je predstavil tudi kot solist in avtor glasbe, ter Robert Jukič na basu, ki se je prav tako predstavil kot skladatelj, saj je orkester igral tudi njegovo skladbo.
■ Bš
358 fl:
i
t
Kulturna pasivnost
Matjaž Šalej
Včasih se sprašujem, ali je še vredno privabljati v mesto, kot je Velenje, kakršen koli kulturni dogodek, ki bi sam od sebe pritegnil obiskovalce, ne da bi bilo potrebno prekomerno vlagati v propagando. Ob tem bi takšen dogodek moral imeti seveda značaj umetniške vrednosti, priznane tudi s strani kritikov in zahtevnejše publike, ki hodi na kulturne prireditve. Odgovor se mi nekako izmika, saj mi izkušnje govorijo nasprotno.
Dejstvo je, da le še redki ljudje v kulturnem užitku iščejo estetski pomen, velika večina ga enači predvsem z zabavo. Opažam vse bolj, da povprečen obiskovalec išče v glavnem zabavo, pa naj bo to glasbena, gledališka, filmska ali kakšna druga. Kulturna vrednota tako postaja stvar zabave, ne pa stvar notranje potrebe, osebnega premisleka, občudovanja ali morda celo svojevrstne meditacije. Kot se v medijskem prostoru kaže, ob tem pa tudi v kulturi, z njo uspevajo tisti, ki se s z njo ukvarjajo agresivno. S tem močno vplivajo na obiskovalce in kulturne porabnike. Njihov vpliv je takšen, da ob kulturni pasivnosti večine agresivno vsilijo predvsem svoj ekonomski interes. Dober primer so »moški in ženske« s predstav Špas teatra. Brez kakršne koli propagande z njimi napolniš velik kulturni dom, celo Halo Tivoli. Pa vas to ne spominja na nekdanji sociološko-kulturni fenomen dveh gospa, S. Weis ali H. Blagne. Ali pa vprašanje obiskovanja kinematografov, kamor masovno zaide samo publika, ki je lačna pokovke in Coca-cole in se nima kam dati. Med pravimi ljubitelji kina so predvsem takšni, ki si lahko izposojajo in celo kupujejo DVD-je in jim ni potrebno s spleta povleči novejši ceneni DVX. Že, že, boste dejali, ampak gledališče je le nekaj drugega kot popularna glasba za množice ali ceneni filmi. Ne prav nič ni drugače, samo bolj »posvečeno« se včasih zdi. Obiskovalci abonmaja »komedija« vse prepogosto na račun raznih drugorazrednih stand-up komedij zamujajo kvalitetne predstave tega žanra, ki jih odigrajo kvalitetni in izšolani dramski igralci.
Poseben primer je seveda televizija. Njen vpliv je izjemen. Zato je danes povsem normalno to, da se organizatorji prireditev bojijo pripraviti dobro prireditev na dan predizbora za Pesem Evrovizije, ker enostavno ne bo obiska. Je pa kristalno jasno, da bo recimo naša Rebeka kljub svoji lepoti izvisela že v predtekmovanju, gledanost pa bo seveda izjemna. Važen je šov. Še večji fenomen so resničnostni TV-šovi tipa Big Brother, Sanjska ženska in moški ter izbor nekakšnih otroških pop zvezd. To so fenomeni, ki jim težko do dna pridejo celo dobra kulturološka in medijska znanja. In kakor koli jim hitro (ali počasi) sledi znanost, humanistika, tako se spet in spet pojavljajo novi še bolj enostavni, a socialno zapleteni kulturni fenomeni. Ob vsemu niti ni presenetljivo splošno mnenje, da so nekatere gospodarske panoge danes samo še pesek v oči, da se zemlja vrti zaradi biznisa. Vsaj če pogledamo eno ali dvoplastno. Recimo višje in visoko šolstvo je čedalje večji posel, še posebej, ker osnovno in srednješolstvo ostaja že skoraj samo šolanje in prav malo vzgoja. Tudi ekologija je čedalje manj ekologija, tudi zato ker med politiko ni zelenih in s tem prave opozicije, ostale stranke si skrb za okoljske probleme tako ali tako lastijo vse po vrsti. In vse bolj se mi dozdeva, kot da gredo vsi vlaki v isto smer (kolikor pač železnica sploh še obratuje). In če danes govorimo v stilu »veliki brat te opazuje«in usmerja, bomo morda čez nekaj časa lahko komunicirali s tistim tam gor že preko nekakšne napravice, ki bo imela vse mogoče multimedijske pripomočke (telefon, GPS, mpX...). In ta čas je, vsaj zdi se mi, zelo blizu. Ker še vedno mislim, da prave kulture in umetnosti ni brez emocionalnega in ponotranjenega presežka, tako tistega, ki ustvarja in onega, ki gleda ali posluša, me je včasih kar strah obiskati kino, gledališče ali koncert. Zato, da ne bom videl in slišal tistega, kar pričakujem. Ker če ne bom šel od doma, se bom le še kot Don Kihot bojeval z daljinskimi upravljavci. To pa bo samo še voda na mlin splošne kulturne pasivnosti.
>
iJm

i
HifcS
A ^é^lwi A ' * tÄ
k1 J
rt H1
í rv \
Velenjčan Jure Pukl se je predstavil kot solist in avtor ene od skladb, kot avtor pa prav tako Robert Jukič. Orkester je
resnično navdušil, tako v celoti kot s posameznimi solističnimi nastopi.

107,8 MHz
lAonjSKÜ IDÜ Č/a\S(°)PDSR0I
Glasbene novičke
Bojana, Gala in priloga
Vsaj o dveh novostih moramo zapisati v današnjem radijskem in časopisnem mozaiku: novinarka Bojana Špegel brez psa ne more. Po tem, ko se je morala posloviti od dolgoletne pasje prijateljice Lune, je v Rogaški Slatini dobila Galo, malo črno labradorko. Začetno navdušenje je kar marce splahnelo, ko je Bojana ugotovila, da mora pred Galo pospraviti celo čevlje, sicer se lahko zgodi, da si bo ta preveč obrusila zobe in ji povzročila nepotrebno škodo. Le malo je manjkalo, pa bi se Bojana minuli vikend neprostovoljno kopala v Velenjskem jezeru. Spet je za to poskrbela Gala, ki pa je znala plavati, čeprav Bojana tega ni pričakovala. Tudi v malo pasjo šolo hodi in ...
Druga novost pa bo priloga v Našem času. Ne v tej, ampak v številki, ki bo izšla 5. junija. Njen
naslov je zgovoren sama po sebi: Kako si urediti svoj dom? Je ena od najbolj branih prilog tednika, v njej pa bodo poleg prijaznih nasvetov predstavljena tudi pestra izbira izdelkov ter storitev, ki bodo prišli prav tistim, ki želijo svoj dom urediti še bolj dopadljiv, topel in prijazen. »Dejstvo je, daje urejanje hiše in stanovanja nikoli dokončana zgodba. Ljudje neprestano iščemo nove rešitve, ki bi nam polepšale in olajšale naše vsakdanje bivanje. Zato urejenost doma znova in znova spreminjamo, dopolnjujemo, skratka, iščemo zanj kar najbolj skladno in uporabno podobo,« pravi vodja propagande Nina Jug. Verjame, da bodo ponudniki izdelkov in storitev izkoristili za to priložnost nižje cene. Ostali v naši hiši pa tudi.
■ tp
... na kratko...
VLADO KRESLIN
13. junija bo nastopil na odmevnem hrvaškem festivalu Radar, ki bo letos namesto v hrvaški prestolnici potekal v Varaždinu. Vlado bo nastopil ob boku velikih zvezd, kot so Bob Dylan, Manic Street Preachers, Majke in Drago Mlinarec.
DRUŠTVO MRTVIH PES NI KOV
Predstavljajo vizualizacijo svoje aktualne skladbe Komu zvoni. Video v obliki animacije je dejo režiserja in scenarista Aleša Žem-lje ter animacijske skupine Restart. Animacija, izdelana v HD-for-matu, je nastajala več kot leto in pol, sama rea li za ci ja pa celo leto.
STE REO TI PI
Po uspehu skladb Ljubi me brez milosti in Naravnost v srce predstav lja jo novo pesem Poka ži mi jo mal. Glasbo je naredil Dare Kau-rič, ki je skupaj s pevcem Janezom tudi soavtor besedila, aranžma in produkcija pa sta delo Martina Štibernika.
KALAMARI
Pri mor ska sku pi na Kala ma ri v stu di u JB na Kra su pri prav lja novo ploščo, ki bo izšla konec letošnjega leta ob 15. rojstnem dnevu skupine. V teh dneh pa skoraj dve leti po izidu zadnje pološče med poslu šal ce poši lja jo novo sklad bo Nari ši veli ko srce.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	MILEY CYRUS - See You Again
2.	DUFFY - Mercy
3.	ESTELLE feat. KANYE WEST -American Box
Miley Cyrus je ameriška najstniška junakinja, ki je zaslovela z interpretacijo lika Hannah Montane v istoimenski televizijski seriji, ki jo predvaja Disney Channel. Še ne 16-letna Miley je čez noč zaslovela kot pevka in igralka in hkrati obogatela, saj se je s 3,5 milijona dolarjev zaslužka letno zavihtela na 17. mesto Forbesove lestvice največjih zaslužkarjev v starosti do 25 let. Skladba See You Again je zadnji single z dvojnega albuma Hannah Montana 2: Meet Miley Cyrus, na katerem je tudi osem skladb, ki jih je napisala najstnica sama.
^LESTVICA DOMAČE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Navihanke - Gasilec
2.	Polka punce - Čokolada
3.	Ans. Erazem - Hvala za ljubezen
4.	Ans. Vrisk -Oj, ta mazurka
5.	Ans. Roka Žlindre - Najlepše je kadar sva skupaj
6.	Ans. Tonija Verderberja - Čaša sreče
7.	Gašperji - Prijatelji, ostanimo prijatelji
8.	Šmarski muzikanti - Blizu srca
9.	Ans. Rubin - Naj presodi bog
10.	Ans. Sicer - Gospodar življenja
več na: www.radiovelenje.com
Evrosong Rusiji
Ruski pred stavnik Dima Bilan je s pesmijo Believe prepričal gledalce letošnjega 53. tekmovanja za evrovizijsko popevko, ki je v soboto potekalo v Beogradu. Osvojil je 272 točk. Na drugo mesto se je uvrstila Ukrajina, na tretje pa Grčija. V velikem finalu se je pomerilo
I ■
I
25 od skupno 43 prijavljenih držav, zmagovalca pa so določili gledalci vseh držav udeleženk s telefonskim glasovanjem. Evrovizijski šov v razprodani beograjski Areni sije letos ogledalo več kot 12.000 navdušencev, finalni večer pa je spremljalo 2500 akreditiranih novinarjev. V zvezi z nastopom Rebeke Dre-melj pa še talep odatek:s lovenski predstavnici je nastop v finalu ušel le za las. Uvrstila se je namreč na enajsto mesto prvega polfinalne-ga večera in za 6 točk zaostala za Poljsko, ki se je z osvojenim desetim mestom še uvrstila v finale.
Janet po sedmih letih na turnejo
Janet Jackson se po sedmih letih premora vrača na glasbeno prizorišče in z navdušenjem pričakuje novo turnejo.
Ta se bo začela s koncertom v Vancouvru 20. septembra, sledila pa bosta New York in Washington. Jacksonova je turnejo sprva načrtovala že za album 20 Y.O., ki je izšel leta 2006, a je ta splavala po vodi. Medtem seje pridružila založbi Island Def Jam in tako se na turnejo odpravlja z najnovejšim albumom Discipline, ki ga je letos izdala pod njihovim okriljem. Koncerti Jacksonove so znani po odlični koreografiji in bleščeči sceni. Todi tokrat pevka svojim oboževalcem obljublja presenečenje. Pevka načrtuje, da bo po ameriški turneji novo ploščo predstavila tudi drugod po svetu.
Prestižna nagrada Pink Floydom
Dobitniki glasbene nagrade polar (Polar Music Prize) za leto 2008 so britanski rockerji Pink Floyd in sopranistka Renee Fleming. Skupina Pink Floyd, ki je bila ustanovljena sredi 60. let, sije nagrado prislužila za monumentalen prispevek k fuziji umetnosti in glasbe skozi desetletja. Nagrado v skupni vrednosti dva milijona kron (215.000 evrov) bo letošnjim nagrajencem podelil švedski kralj Karl XVI. Gustav 26. avgusta v Stock-holmu. Nagrado polar je leta 1989 ustanovil nekdanji menedžer pop skupine Abba Stig Andersson (1931-1997) z namenom, da bi se dolgoročno uveljavila kot nekakšna Nobe lova nagra da za glas bo. Lani sta nagrado dobila ameriški jazz saksofonist Sonny Rollins (76) in ameriški skladatelj Steve Reich. Nagrado so med drugim prejeli tudi Bob Dylan, Bruce Springsteen, Ray Charles in Dizzy Gillespie.
Severinina Zdravo Marijo
Izšel je jubilejni deseti album hrvaške pop zvezde Seve rine z naslovom Zdravo Marijo. Album je plod sodelovanja med pevko in znanim avtorjem Goranom Brego-vicem in prinaša deset novih skladb, med katerimi je tudi aktualni singl Gas Gas. Album je zelo narodnjaško obarvan, ta pogumni preskok k novemu in nepričakovanem zvoku pa Severini prinaša laskave primerjave z nekaterimi svetovnimi zvezdami. Severina in Goran Bregovic sta nove skladbe pripravljala več kot eno leto, pri tem pa so jima pomagali tudi pihalni orke stri iz Kon ča ni ce pri Daru-varju, Lovrana, Solina, Požege in Najbolji hrvatski tamburaši. Za Bregovičeve skladbe je besedila, prežeta z ženskimi čustvi, napisala Marina Tucakovic v sodelovanju z Ljiljano Jorgovanovic.
6pack Čukur pod zemljo
V dobesednem underground vzdušju, 400 metrov globoko, je velenjski raper 6pack Čukur posnel vide ospot za novo rudar sko himno Kapo dol. Skupaj z režiserjem
Velenje, 21. maja -Na modni reviji, ki je v Interspar privabila številne obiskovalce, so si ti lahko ogledali letošnje poletne modne smernice. Intersparu, ki je na modni reviji predstavil svojo poletno modo, sta se pridružila Hervis - s športnim programom in Fabiani - s programom nogavic. Pevka Alya je s svojim nastopom prijetno popestrila modni večer.
Zedsom in kamermani so v Premogovniku Velenje in okolici posneli zgodbo, v kateri poleg 6pack Čukurja nastopajo tudi rudarji ter pihalni orkeseter. Skladba je hvalnica velenjskim knapom in njihovemu delu ter prispevku k razvoju Velenja.
Sicer pa je velenjski raper po dolgem času minulo soboto spet nastopil v domačem Velenju v okviru festivala 18. Dnevi mladih in kulture, ki se je ta vikend zaključil. 6-pack Čukur že dalj časa pripravlja tudi novo ploščo, ki jo njegovi feni že nestrpno pričakujejo. Zaenkrat sta s producentom Sašo Lušicem na pol poti do končnega izdelka, ki naj bi bil, če je verjeti obljubam, naj bolj ši do sedaj.

Zakonca Fece iz Šoštanja, Vilma in Janko. Z njo se srečujemo večkrat. V Gorenju bdi nad okoljski-mi vprašanji, v Šoštanju je članica občinskega sveta in predsednica krajevne skupnosti. Dejavna pa še na več drugih področjih. Skupaj z Jankom sta včlanjena v društvo TiP (Talcev in padalcev).
Z njim se srečamo manjkrat. Dela pri komunali, bdi nad vodovodnim zajetjem v Florjanu. Oba se že pripravljata na letošnji poletni dopust. Sezono v Poreču, kamor zahajata že leta, sta že odprla.
fl
* Županova žena Viktorija Meh in slovenski pevec Lado Leskovar sta v soboto prijetno klepetaia. Teme ni bilo teži ko najti, saj sta oba ljubitelja umetnosti. Viktorij a likovne, Lado pa glasbene. Skupno pa j ima j e tudi to, da sta vedno znova navdušena nad otroško ustvarjalnostjo. »Nisem vedel, da ste v Velenju tako dobri organizatorj i, imate pa tudi odlične mlade pevce,« je povedal legendarni Lado. Viktorija pa ga j e povabija še do kreativnih delavnic, kjer se j e lahko prepričal, da so mladi Šalečani tudi zelo likovno ustvarjalni. In ga seveda povabija k nam v septembru, ko bo v mestu vladaja nagajiva Pika.
^ Očetje jn mame. Prašnikarj evi jn Omla-dičevi, oboji jz Šmart-nega ob Paki, a so se oboj i zadnjič dobiji v Velenju. Razlog? Sinova, Prašnikarj ev Luka in Omladičev Nik. Oba kljub mladosti kažeta, da imata dobre nogometne gene. Zanju bomo še slišah.
Velenjski dokaz
Velenje je dober dokaz, da še velja pregovor, da se nasprotja privlačijo. Z vročo vodo bodo hladili prostore.
Krjaveljsko
Za decentralizacijo Slovenije nekateri menijo, da bi bilo najbolje poklicati kakšnega Krjavlja. Dvakrat, trikrat bi zamahnil, pa bi bilo. Če bi naredilo štr-bunk, bi se pa tudi v takem primeru kasneje pokazalo.
Kolodvorska
Velenje je dobilo novo Kolodvorsko restavracijo. A je menda še vedno veliko takih, ki bi raje imeli staro.
Učiti se in učiti
Na dam mladosti se je končal teden vseživ-ljenjskega učenja. Kot je znano, je bil pod geslom Slovenija, učeča se dežela. Res, veliko se bo še morala nauči-
ti.
Cestne stave
Nekateri menda že sklepajo stave. Ali se bo prej utrdilo zemljišče med jezeroma ali bo prej končan postopek umeščanja hitre ceste v prostor. Jasno je le, da bo oboje še trajalo nekaj časa.
Večno aktualna
Dajte mi odgovor, ustrezno vprašanje vam bomo potem hitro zastavili.
Tako in drugače
Pravo mešanje pijač je prava mojstrovina. Malo drugačno mešanje je želja po hitrem zaslužku.
Škoda
Seveda je dobro, da lahko v Topolšici zdravijo težave z erekcijo. A veliko je pri nas ljudi, ki bi radi, da bi se jim dvignilo kaj drugega.
V pričakovanju
Prepiri med strankami se spet povečujejo. Torej se volitve res približujejo.
Ko dobite več, kot ste pričakovali
Kabelska televizija, internet in telefonija že od 22 EUR na mesec.
Želite najboljše na trgu za najboljšo ceno? UPC Telemach vam to omogoča. Ponujamo vam kabelsko televizijo, internet in telefonijo v paketu že od 22 EUR na mesec. Tako dobite najboljšo kakovost za najboljšo ceno. Za vse storitve pa boste prejeli le eno samo položnico.
Poiščite svoj paket na www.upctelemach.si ali pokličite na 080 22 88.
Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach,	080 22 88
KRS Rotovž/Triera, KRS Tabor/Triera, Ljubljanski kabel, KRS Velenje, Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.
Cene veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev / Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPC Telemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana
UPC
TELEnHCH
KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, D.D.
Član skupine UPC TELEMACH
MLADI
Konec 18. Dnevov mladih in kulture
Zaključni vikend v okviru festivala Dnevi mladih in kulture (DMK) prinesel vse -od dveh velikih koncertov in športnih iger ob jezeru do nastopov v kulturnem domu ter projekta za spodbujanje aktivnosti mladih Delujmo lokalno
Za nekatere se je aktivno petkovo dopoldne v okviru DMK začelo že ob devetih, ko je na pot "odšla" štafeta modrosti. V Kum-rovcu, pred rojstno hišo Josipa Broza Tita, so potem, ko so posneli skupinsko fotografijo, študenti Šaleškega študentskega kluba ŠŠK prvi začeli štart. Štafeto, ki je letos potovala že drugo leto, so predali v Podčetrtku, in sicer študentom kluba iz Šmartnega ob Paki (-KŠŠF). Namen celotnega dogodka je povezovanje študentov celjske regije. Tako so pri njem poleg ŠŠK in KŠŠF sodelovali še šentjurski,
9
WS+
f V U
r * K '
M,"

Največ obiskovalcev sta privabila velika koncerta.
celjski, žalski in študentski klub šmarške regije. Ob deseti uri zvečer je štafeta pripotovala na cilj - na prizorišče velikega rock spektakla ob Velenjskem jezeru, kjer so nastopile skupine MI2, Res Nullius, ESF, Big Addiction in Inmate.
V soboto so ob jezeru po zraku letele žogice različnih barv in velikosti. Zabave in rekreacije željni so lahko tekmovali v tenisu, odbojki, paintballu, malem nogometu, odvijal se je tudi finalni košarkaški turnir, ki je že med letom potekal
v okviru programa ŠŠK. Zmagovalci s prizorišča niso odšli praznih rok - prislužili so si različne praktične nagrade, najboljši v tenisu Aleš Cvrlin bo za teden dni lahko odšel na otok Krf. Poleg teh športov so zainteresirani lahko tekmovali v tekaškem tekmovanju, na že četrtem zaporednem Sovinem teku. Tudi ples je bil del sobotnega programa. V kulturnem domu so nastopili člani Šaleškega folklornega društva Koleda. Zvečer pa na jezeru pod velikim šotorom zopet ni šlo brez glasbe, za katero
so tokrat poskrbeli 6-pack čukur s Pim-pantersi, Rock-partyzani, Portico in D'-Neeb.
Zadnji dan letošnjega DMK-ja, v nedeljo, se je prvi na sporedu zvrstil dogodek
za politiko in udejstvovanje mladih Delujmo lokalno. Ob enajsti
uri so zainteresirani mladi občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje začeli izvajati delavnice, na katerih so ugotavljali, kaj storiti, da bi mlade spodbudili k večjemu udejstvovanju v lokalni skupnosti. Svoja spoznanja so predstavili kasneje na okrogli mizi, na kateri so med drugim sodelovali tudi predstavnik Urada republike Slovenije za mladino Aleš Ojsteršek, poslanec Zaresa Matej
/

Lahovnik, predstavnik evropskega programa Mladi v akciji Matjaž
Dragan in sociolog Andrej Fištra-vec. Ena glavnih ugotovitev je bila, da je aktivnosti in projektov dovolj, medtem ko manjka predvsem zanimanje za sodelovanje pri mladih. Lahovnik in bodoči v. d. direktorja Mladinskega centra Marko Pritržnik sta ob tem izpostavila problem interneta, na katerem današnji otroci preživijo veliko preveč časa, namesto da bi bili bolj dejavni v družbi, v sodelovanju z drugimi.
Okrogli mizi je ob šestih sledila komedija Hamlet v izvedbi igralca Tadeja Toša. Krog dogajanja pa se je zaključil tam, kjer se je začel - na jazz koncertu pred kulturnim domom. Ob zvokih Nanook tria in fotografijah s festivala so obiskovalci lahko preživeli nedeljski večer. Predsednik ŠŠK Žiga Brodnik je konec festivala pospremil z besedami: "V preteklem mesecu se je zgodilo preko dvajset dogodkov, ki jih je skupaj obiskalo približno 7000 ljudi. Prvič v zgodovini je festival trajal en mesec in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ideja, da bi dogodki potekali le med vikendi, se je izkazala za pozitivno, ravno tako sodelovanje z različnimi mladinskimi organizacijami. Več nas je, več lahko skupaj naredimo za mlade."
■ Tjaša
Ker so otroci največje bogastvo
Velenje je od sobote v mreži Otrokom prijaznih Unicefovih mest - Podpis listine in predaja zastave ob simpatičnem kulturnem programu
Velenje, 24. maja - V soboto popoldne je bilo središče mesta v znamenju otroške ustvarjalnosti. Pred velenjsko galerijo je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila ustvarjalne delavnice, v Galeriji pa je potekala prireditev ob vstopu mesta Velenje v mrežo Otrokom prijaznih Unicefo-vih mest. Čeprav je bilo v mestu že doslej dobro poskrbljeno za otroke, bo odslej še bolje. Tudi zato, ker se mnogi zavedajo, da so otroci res naše največje bogastvo. V Sloveniji so se projektu Otrokom prijazno Unicefovo mesto že pridružili Nova Gorica, Ruše, Piran in Ljubljana.
Galerija je bila to popoldne v znamenju mladih. Zupan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednica Društva UNICEF Slovenija Zora Tomič sta podpisala pogodbo o sodelovanju, v kateri je opredeljen osnovni namen projekta. To pa je vzpodbuditi odgovorne v lokalni skupnosti k večjim in raznovrstnejšim aktivnostim za dobro otrok, za uresni-
	
REKLI	
Zupan Mestne občine Velenje je Andrejo Katič, direktorico občinske uprave, imenoval za komisarko projekta »Velenje -otrokom prijazno Unicefovo mesto«. Na vprašanje, kakšno bo njeno delo, nam je povedala: »Komisarka vodi delo svetovalnega odbora in delovno operativne skupine, zadolžena je za koordinacijo projekta med županom, svetovalnim odborom in
čevanje njihovih pravic in ustvarjanje možnosti za njihovo sodelovanje v skupnostnem življenju. K temu se je z branjem listine zavezal župan Srečko Meh, ki je za komisarko projekta »Velenje - otro-
delovno operativno skupino. Biti mora dostopna občanom, javnim ustanovam ter nevladnim organizacijam, da ji lahko le-ti predstavijo svoje predloge, jim nuditi podporo in pomoč pri izvedbi projektov ter jim dajati možnost, da se projektu aktivno pridružijo. V projekt Otrokom prijazno Unicefovo mesto sodi tudi vzpostavitev varnih točk. Gre za posebej označene javne prostore, namenjene otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v stiski, se
počutijo ogrožene, so žrtve nasilja ali se ne počutijo varno. Mestna občina Velenje jih je uradno vzpostavila v petek, bili pa smo presenečeni nad velikim odzivom v podjetjih in ustanovah, ki so se priključile mreži varnih točk. UNICEF je pripravil izobraževalni seminar, ki se ga je udeležilo šestindvajset slušateljev. V mestu tako že deluje 15 varnih točk. Te so povsod tam, kjer so si jih želeli tudi otroci.«
fer, ta pa jo je takoj izročil velenjskim tabornikom, ki so jo ob petju himne medvedkov in čebelic spustili z balkona Galerije in tako simbolično »zapečatili« dejanje. S petjem so prireditve nadgradili simpatični mali pevci Vrtca Velenje iz enote Tinkara pod vodstvom Kar-
men Arlič. Zapel je tudi nacionalni ambasador Unicefa Slovenije Lado Leskovar, pri tem pa so se mu pridružili pevci Mladinskega pevskega zbora velenjske glasbene šole, ki jih vodi Matjaž Veho-vec. Skupaj so zapeli zimzeleno »Zemlja pleše«. Prireditve, ki je
bila resnično simpatična, so se udeležili tudi izvršna direktorica Unicefa Slovenija Maja Vojnovič in organizatorka programov zago-vorništva Unicefa Slovenija Alja Otavnik.
■ Bojana Špegel
WiH AS 29. maja 2008
14_MED VAMI
»Nadgrajevali bomo dobro in uvajali novosti«
pravi Barbara Pokorny; v. d. direktorice novega javnega zavoda Festival Velenje - Povezovali bodo tudi kulturne producente, umetnike, izvajalce in ustvarjali nove kulturne projekte, ki bi jih bilo mogoče tudi tržiti
Velenje - Takoj po prvomajskih praznikih je v Velenju začel uradno delovati Festival Velenje, nov javni zavod, ki pa se ne bo ukvarjal le s kulturo in kulturnimi prireditvami. To, da bodo v novem zavodu še nadgradili vse, kar se je v mestu počelo že doslej, poskušali pa bodo tudi koordinirati dogodke med različnimi organizatorji, je bil tudi poglavitni vzrok za ustanovitev zavoda. Mesto v.d. direktorice je prevzela Barbara Pokorny, prej višja svetovalka na Mestni občini Velenje, ki si je v preteklih letih nabrala že niz izkušenj s področij, ki jih bodo opravljali v Festivalu Velenje. Po dobrih treh tednih na novem delovnem mestu smo jo povabili na pogovor, saj smo želeli, da iz prve roke izvemo, kaj bodo počeli v Festivalu Velenje, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Velenje. Delovno ime Festival Velenje se je pojavljalo že nekaj časa, sedaj se tako imenuje tudi nov javni zavod, ki ima sedež v velenjskem domu kulture. Mnogi ne vedo, kaj vse sodi pod vaše okrilje?
"Ideja o ustanovitvi Festivala Velenje je res živela že nekaj let. Sama sem zelo vesela, da nam je to idejo letos uspelo uresničiti in jo pripeljati tako daleč, da lahko imamo danes ta pogovor. Festival Velenje bo organizacija, ki bo v prvi vrsti izvajala in koordinirala prireditveno dejavnost v mestu. Pod naše okrilje sedaj sodi celotno področje, ki jo je v okviru enote Prireditve v javnem zavodu Knjižnica Velenje do sedaj opravljal Dom kulture Velenje. V Festival smo vključili tudi celoten segment Pikinega festivala, ki je doslej potekal pod okriljem MO Velenje in v organizaciji MZPM Velenje ter Knjižnice Velenje. K novemu javnemu zavodu pa smo priključili še velik del dejavnosti, ki jih je izvajal velenjski Turistično-informacijski center. Ta struktura še ni dokončna, v naslednjih mesecih bomo
še ugotavljali, kaj še lahko nadgradimo, povežemo ... Prepričana sem, da bo Festival Velenje institucija, ki bo na področju prireditvene dejavnosti kvalitetno zadovoljevala potrebe občanov in obiskovalcev mesta. V Velenju že več let ugotavljamo, da imamo zelo dobro razvito prireditveno, kulturno in promocijsko dejavnost, mogoče pa smo bili prešibki pri povezovanju teh dejav-
Barbara Pokorny, v. d. direktorice Festivala Velenje
nosti. Producenti so imeli morda premalo motiva, pobude, da bi se povezovali med seboj. Osnovni namen Festivala bo ravno v tem: povezati človeške vire na področju umetniških, kulturnih prireditev, pripraviti tudi skupne produkte in jih na dolgi rok tudi tržiti. Zato bomo poskušali oblikovati nove produkcijske ekipe na področju produkcije, tehnike in izvedbe."
Z začetkom delovanja Festivala Velenje ste morali s Knjižnico Velenje narediti tudi delitveno bilanco. S čim po novem upravljate pri vas?
"Festival Velenje upravlja z Domom kulture Velenje, pod naše okrilje pa sodi tudi dvorana v Centru Nova. V teh prostorih bomo poskušali pripravljati kar največ kvalitetnih prireditev, seveda pa bomo prireditve in dogodke izvajali tudi v drugih dvoranah in prostorih v mestu, pa tudi na prostem. Z oblikovanjem novega javnega zavoda so vsi zaposleni, ki so bili doslej zaposleni v Domu kulture na področju prireditvene dejavnosti ter v splošnih službah, prešli v Festival Velenje. V Festivalu pa bosta zaposleni še dve sodelavki, ki sta bili prej zaposleni v velenjskem TIC-u." Katere dejavnosti TIC-a boste prevzeli vi? Šale-čanismo se že navadili na knjižico z dogodki v mestu, ki ste jo doslej pripravljali v TIC-u. Kje bo ta sedaj nastajala? "Publikacija Dogodki in prireditve v Velenju bo nastajala pri nas, v Festivalu. Knjižico bomo skušali vsebinsko nadgraditi, predvsem si želimo, da bi mesto dobilo eno tiskovino, kjer bi bili zajeti vsi dogodki in prireditve v mestu - sedaj namreč več javnih zavodov in drugih institucij izdaja svoje publikacije in včasih se v množici teh tiskovin kar izgubljamo. Načrtujemo, da bomo prvo takšno prenovljeno knjižico izdali septembra. Zbiranje informacij o prireditvah in dogodkih ter obveščanje javnosti o le-teh pa ni edina dejavnost, ki jo bomo iz TIC-a preselili v Festival. Naš TIC je bil v slovenskem prostoru nekaj posebnega, saj smo opravljali veliko več aktivnosti kot običajni slovenski TlC-i. V takšnih centrih gostje ponavadi dobijo informacije o turistični ponudbi kraja in regije, kulinariki ter zanimivostih kraja. V velenjskem TIC-u pa smo poleg
tega skrbeli tudi za izvajanje prireditvene dejavnosti, protokola, prirejali smo številne sejme .. Prav ta del dejavnosti bo sedaj prevzel Festival Velenje. To pomeni, da bomo bolšje, cvetlične, jesenske in druge sejme, ki jih je doslej pripravljal TIC, po novem organizirali mi. Prevzeli bomo tudi projekt prazničnih decembrskih dogajanj v mestu, razne sejemske predstavitve, del promocije mesta. Seveda pa bomo skušali vse te dejavnosti razvijati še naprej." Pogosto se zgodi, da je kakšen konec tedna čisto prenatrpan s prireditvami, potem pa se kar nekaj dni ne dogaja nič. Boste poskušali koordinirati in usklajevati tudi organizatorje, jim svetovati, kdaj naj kaj pripravijo? "Bomo. Z direktorji javnih zavodov in predstavniki društev ter institucij, ki prirejajo različne
dogodke, smo se že začeli pogosteje srečevati in usklajevati termine prireditev. In določena podvajanja smo že odpravili. Seveda ne mislim, da ne sme biti na en dan več prireditev, a vsebinsko podobne, namenjene isti ciljni publiki, se res ne bi smele dogajati istočasno." Pod okriljem Knjižnice Velenje so v zadnjih letih uspešno živeli številni gledališki in glasbeni abonmaji, poletje so polepšale poletne prireditve. Vse to ostaja?
"Tako je. Vse dejavnosti, ki so uveljavljene, so bile dobro obiskane in so naletele na lep odziv občinstva, bodo ostale tudi v prihodnje. Tako se bodo jeseni začeli odvijati vsi stari abonmaji -tako gledališki kot glasbeni. Razmišljamo pa še nekaterih novih, trenutno pripravljamo osnutek abonmaja, ki bi navdušil ljubitelje slovenske popevke in zimzelenih melodij. Bogate bodo tudi letošnje poletne kulturne prireditve, več dogodkov pa želimo poleti postaviti v središče Velenja, na Cankarjevi in v okolici doma kulture. Seveda pa bo tudi atrij Velenjskega gradu poleti še naprej aktualen, saj je tam res čudovit prireditveni prostor. Poleti bomo ob domu kulture priredili še več dogodkov za otroke - razmišljamo o projektu Poletni travnik v mestu."
■ Bojana Špegel
Pikina ambasadorka bo Barbara Miklič Türk
V drugem delu pogovora z Barbaro Pokorny smo se ustavili tudi pri pripravah na letošnji 19. Pikin festival, ki bo potekla med 21. in 27. septembrom. Letos se je na svojo željo poslovil dolgoletni vodja festivala Matjaž Černovšek, nov pa je tudi najemnik prostorov v Beli dvorani in okolici, kjer je zadnja leta glavno prizorišče. Zato nas je zanimalo, kako tečejo priprave na festival. "Sprememb in novosti smo pri organizaciji Pikinega festivala vajeni, saj je festival v 19. letih doživel že kar nekaj preobrazb - od organizacijskih do prostorskih. Festival se je pred leti iz središča mesta preselil na novo lokacijo ob Velenjskem jezeru, poleg tega pa se tudi ekipa, ki pripravlja festival, vsako leto vsaj malo zamenja, čeprav glavnina članov Pikinega odbora ostaja ista. Priprave na letošnji festival potekajo dobro, smo pa v programski odbor povabili nekaj novih sodelavcev, ki imajo sveže, izvirne ideje. Programski del festivala je zaključen, v naslednjem tednu bodo vse slovenske osnovne šole in vrtci že prejeli prvo povabilo na letošnji festival. Veseli smo, da je letos častno pokroviteljstvo festivala prevzela gospa Barbara Miklič Türk, žena predsednika naše države. Osrednja tema letošnjega festivala bo "Ljudsko izročilo" in prepričani smo, da je tema aktualna in da omogoča veliko prijetnih dejavnosti, ki bodo zanimive za obiskovalce. Tudi z novim najemnikom prostorov Bele dvorane in športnih igrišč na TRC Jezero smo se uspešno pogovorili in tako bo letošnji festival potekal na isti lokaciji kot lani. Novost bo ta, da bomo v dogajanje vključili še več športnih vsebin, kar bo gotovo zanimivo za malo starejše otroke, tudi za fante." Letos so na avdiciji izbrali tudi novo uradno Piko Nogavičko, pravzaprav kar dve. "V času festivala, pa tudi pred njim, se dogaja veliko stvari, zato je kar prav, da imamo dve, čeprav bo "ta glavna" le ena. "Obe že pripravljamo na vlogo; obiskujeta ure plesa in gledališča, s prvimi predstavitvami Pikinega festivala po Sloveniji pa začenjata že v prihodnjem tednu," dodaja Barbara Pokorny.
Ponudba še ni taka, kot bi si želeli
Logarsko dolino obišče na leto več kot 120 tisoč ljudi - Če bodo povezave ubrale pravo pot, bodo prepoznavni tudi navzven
Tatjana Podgoršek
Na Solčavskem pravijo, da zaradi slabih snežnih razmer prave zimske sezone ni bilo, zato tamkajšnji turistični delavci tudi niso izpeljali vseh predvidenih aktivnosti. Med njimi teka na smučeh, ki naj bi postal tradicionalen, a tradicionalno odpada. »Smo pa pripra-vi-li prireditev okrog božič-no-novoletnih dni, skupaj z Mladinskim centrom Velenje oziroma s Taborniškim odredom Jezerski zmaj iz Velenja zimsko avanturo,« je povedal vodja Turistično informacijskega centra Logarska dolina Marko Slapnik.
Sicer pa pravi, da jih slaba zima ne more ustaviti v prizadevanjih za poletno sezono, kije za turistične delavce na Solčavskem najpomembnejša. »Skupaj s turističnimi delavci celotne Zgornje Savinjske doline pripravljamo informativno mapo, v kateri bodo obiskovalci Logarske doline dobili na enem mestu vse potrebne informacije. Ob skrbnem prebiranju bodo lahko opazili karto kolesarskih poti po Zgornji Savinjski dolini, nove zgibanke o kuli-nariki na Solčavskem, o aktivnostih, ki jih je tu možno početi, krajinskem parku Robanov kot in še o čem. Zani-
mivi so animacijski programi za skupine, kot so solčavske obšesti, iskanje zakladov Logarske doline.V tako imenovane etno animacije vključujemo naše etnološko-etnografske posebnosti Solčavskega - solčavske ovce, orglarje. Ti programi so najbolj zanimivi za skupine, ki prihajajo v ta predel Slovenije na delovni oddih. »
Kljub prizadevanjem pa med nekaterimi prevladuje prepričanje, da turizem na Solčavskem stagnira. Marko Slapnik takšno mnenje zavrača. "Soglašam, da ponudba še ni takšna, kot bi si želeli. Je pa veliko boljša -
Marko Slapnik: »Ponudba ni taka, kot bi si jo želeli, a vemo, kaj je še potrebno
postoriti.«
na primer - na področju kolesarjenja in pohodništva kot v bližnjih krajih. Vemo pa, kaj je potrebno še storiti, in se temu poskušamo približati." Dober obet za to so načrti za razvoj turizma na Solčavskem. Ti so - pravi Slapnik - drzni, spodbudni, med glavnimi njegovimi kreatorji pa je tudi Občina Solčava, ki načrtuje oživitev
vasi Solčava.
Prav tako Slapnik soglaša, da za večji razvoj gospodarske dejavnosti, na katero stavijo v Zgornji Savinjski dolini vsi veliko, ne bo dovolj trud le enega ponudnika, kot je na primer družba Logarska dolina. Tej se pridružuje in v zadnjem času močno usmerja razvoj turizma v tukajšnjem okolju še Občina Solčava. Obe si prizadevata povezati čim več turističnih ponudnikov in ponudbe, »vendar je tudi samo Solčavsko premalo. Na dolgi rok se ne moremo iti dobrega turizma. Če bodo povezave v dolini in tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp ubrale pravo pot, šele takrat bomo prepoznavni navzven.«
Za pravi korak v tej smeri se je lani pokazal skupen katalog turistične ponudbe Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Bil je dobro sprejet. »Je pa težava ta, da ni nikogar, ki bi povezoval različne ponudnike. Vsak ima sam s sabo veliko dela, za povezovanje pa običajno zmanjka moči.«
Marko Slapnik upa, da bo letos obiskalo Logarsko dolino vsaj toliko ljudi kot lani, več kot 120 tisoč. Odvisno bo tudi od vremena, ki precej kroji želje in pričakovanja turističnih delavcev. Z dodatnimi animacijskimi programi, vodenimi športnimi aktivnostmi za skupine, ki jih snujejo, in še s čim bi radi sezono raztegnili na daljše obdobje. Želijo si namreč več obiskovalcev spomladi, v jeseni in tudi pozimi.
MePZ Gorenje v Stockholmu
Stockholm, 23. maj 2008 - Mešani pevski zbor Gorenje se je odzval povabilu Društva švedsko-slovenskega prijateljstva iz Stockholma za udeležbo na Slovenskih dnevih v švedski prestolnici.
Na svečani otvoritvi prireditev, 22. maja, je z diplomskim koncertom v galeriji Enskilda nastopila Jerica Bukovec, korepetitorka MePZ Gorenje, ki tam nadaljuje izobraževanje na podiplomskem študiju dirigiranja, dan za tem,. 23. maja pa se je MePZ Gorenje širši publiki predstavil s sakralnim koncertom v cerkvi sv. Štefana v s programom slovenskih ljudskih pesmi nastopil v galeriji Enskilda, ki predstavlja osrednji prireditveni prostor Slovenskih dnevov.
"Poleg tega, da želi slovensko društvo s prireditvami opozoriti švedsko javnost, da je Slovenija kulturno bogata dežela, je naš obisk namenjen tudi druženju s Slovenci na Švedskem, obojestranskemu kulturnemu spoznavanju in dopolnjevanju. Z izborom pesmi, ki smo jih izvajali na nastopih v Stockholmu, smo predstavili svoje korenine, naše kulturno izročilo in avtohtone prvine, s sodobnejšimi deli pa usmerjenost Slovenije in Gorenja v prihodnost, razvoj in napredek," je o nastopih na Slovenskih dnevih povedala Katja Gruber, zborovod-kinja .
Slovenski festival z naslovom Majhna dežela, bogata kultura organizirajo Kraft&Kultur i Sverige AB, Društ-
vo švedsko-slovenskega prijateljstva, Slovensko društvo v Stockholmu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu. V okviru Slovenskih dnevov, ki so potekali od 21. do 24. maja, so se odvijale različne kulturne in družabne prireditve. V Enskilda galeriji so v času festivala na ogled razstava slovenske literature v švedščini, razstava o Primožu Trubarju, razstava akvarelov Lepote Slovenije (umetniki Emilija Erbežnik, Marija Strnad, Marjan Miklavec, Ivo Kolar in Jurij Repenšek), razstava grafik in kipov (umetnik Jože Stražar), fotografska razstava o Cerkniškem jezeru (mojster Oskar-Karel Dolenc) in razstava moderne slovenske arhitekture arhitekturne pisarne Bevk-Perovic.	■
Mešani pevski zbor Gorenje v cerkvi Stefanskyrka v Stockholmu na skupnem koncertu: v duši molitev, na ustih pesem, v srcu domovina z moškim pevskim zborom Dornberški fantje
iz Slovenije in švedskim mešanim zborom Täby Kammarkör.
AKTUALNO
»Tudi ljudem se ne pise dobro
«
Čebele še najmanj koristijo čebelarju - Namesto za pridelek bo potrebno skrbeti za razmnoževanje in povečanje čebeljih družin - V regiji Saša ob 35 odstotkov čebeljih družin
Tatjana Podgoršek
Čebelarji bijejo plat zvona. Upravičeno, saj so že pozimi zaznali pojav izginjanja celih čebeljih družin, letos spomladi pa je v enem mesecu na različnih koncih Slovenije pomrlo več kot 500 čebeljih družin. Pri vseh pomorih, razen pri nekaj primorskih, kjer za pogin krivijo tudi čebelarje »na črno«, je za uničenje kriva zastrupitev.
»To, kar se dogaja, bi moralo močno skrbeti mnoge, ne samo čebelarje. Čebele so indikator v okolju in glede na izginjanje celih družin, na zastrupitve teh pridnih in zelo pomembnih žuželk za človeka, se tudi ljudem ne piše dobro,« je zaskrbljeno ugotavljal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc in dodal: »Sem pa vesel, da so se zdramili državni organi in se prvič odzvali tako, kot je potrebno. Ne povsem na začetku, pri zadnjem večjem pomoru v okolici Pir-nič pa vendarle.«
O tem, zakaj čebele odmirajo in izginjajo, strokovnjaki nimajo pravega odgovora. Razloge zanj pripisujejo lanskim vremenskim razmeram, pašnih in tudi nekaterim tehnološkim zadevam. Za zastrupitev pa so krivi fitofarma-cevtski pripravki in človeška malomarnost. »Ne bi rekel malomarnost, bolj brezbrižnost. Podjetja, ki proizvajajo fitofarmacevtska sredstva, skrbijo samo za škodljivca, ki je nevaren za kmetijski pridelek, ne gledajo pa širše. Škodljivca res prizadenejo (mogoče ga niti ne uničijo), za nevarne posledice v okolju pa jim ni mar. Stalno opozarjanje vrtičkarjev, poljedelcev in sadjarjev, da v času cvetenja pazijo, kdaj škropijo, in naj upoštevajo navodila za uporabo pripravkov, pa očitno tudi ne zaležejo.« Kot je še povedal Franc Šmerc, je analiza odvzetih vzorcev pokazala, da je za pomor čebel v okolici Pirnič kriv fito-farmacevtski pripravek, za katerega so že eno leto opozarjali, da bo povzročil hude težave. Gre za strup, s katerim razkužujejo oziroma zaščitijo koruzno seme proti koruznemu hrošču. »Niso nas vzeli dovolj resno. Posledice so tu in bodo dolgoročne ne samo za čebelarje, ampak za širšo družbo, čeprav je Slovenija po poseljenosti s čebelami na drugem mestu v Evropi.«
Šmerc ugotavlja, da se nekateri ljudje premalo zavedajo, da čebele pravzaprav najmanj koristijo čebelarju. Veliko pomembnejše so za kmetovalce, sadjarje, saj so marsikje nenadomestljive pri opraševa-nju rastlin. Na polja se - na primer - vrača oljna ogrščica, pri kateri brez čebel ni pridelka. Enako je v sadjarstvu, na travnikih, v gozdovih. »Če ne bo čebel, bodo propa-
dle marsikatere vrste, posledica tega pa je propad človeškega rodu. Čebelarji bomo namesto pridelave medu ter drugih čebeljih pridelkov morali vzrejati čebele predvsem za razmnoževanje in povečanje čebeljih družin.« Po njegovih navedbah so slovenski čebelarji izgubili čez zimo blizu 50 tisoč panjev, nekaj 1000 panjev je praznih zaradi zastrupitve. Prav tako čebelarji že nekaj let opažajo, da je v čebeljih družinah precej manj
Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije: "Se nam obeta še večja katastrofa?"
kot 70 do 80 tisoč čebel, medtem ko so pred 10, 15 leti nazaj viseli pred panji celi roji. Lani so - na primer - morali začeti krmiti čebele, da so lahko sploh preživele poletno jesensko obdobje že 20. junija.
tu in še na nekaterih drugih rastlinah. V gozdu je sicer zamedil javor, vendar bosta svoje naredila veter in slabo vreme. Pomemben vir je paša na smreki, ki pa ne kaže še nobenih znakov. Lahko se zgodi, meni Šmerc, da bodo čebele do cvetenja kostanja in lipe brez paše. »Bojimo se suše. Tako se bodo pasle le na koruznih rastlinah, katerih nekatero seme je razkuženo s pripravkom, ki je povzročil pomor. Ob takem scenariju bo katastrofa še večja.«
Na območju regije Saša izginilo 1282 družin
V občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline je 430 čebelarjev zazimilo 4320 čebeljih družin, od tega jih je izginilo 1282 ali skoraj 35 odstotkov. Ne enako na celotnem področju, ampak različno od društva do društva. Na območju Solčave je izginilo »samo« 15 odstotkov čebel, v sosednjih občinah Luče in Ljubno skoraj 50 odstotkov. V Šaleški dolini so čebelarji na območju občine Šmartno ob Paki zabeležili 20-odstoten padec, v Šoštanju 23-, člani družine Mlinšek 43-odstoten, največ čebel pa »pogrešajo« v Vinski Gori, kar 50 odstotkov. »Če se peljemo skozi dolino, ne bomo zaznali velikih razlik od kraja do kraja, mikroklimatske razmere pa so zelo spremenljive,« je še poudaril podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc.
So krivi tudi sami čebelarji?
Sogovornik meni, da ti ne morejo zanikati svojih pomanjkljivosti, vendar je prepričan, da je večji del vzrokov za to zunaj dosega čebe-
»Če bi od tega živel, bi bila katastrofa!«
Med čebelarji na območju Šaleške doline je ob polovico čebeljih družin Andrej Osetič iz Vinske
Čebelarji in stroka za zdaj še ne poznajo pravih razlogov za izginjanje čebeljih družin, vzrok za zastrupitev pa je brezbrižnost ljudi.
larja. »Je pa tako, da je starostna struktura naših čebelarjev blizu 65 let, za zatiranje zajedalca varoje sta dovoljena samo dva sintetična pripravka, zatiranje z naravnimi zaščitnimi sredstvi pa je zelo zahtevno in večina ni tako veščih, da bi to opravili, kot je potrebno.«
Za zdaj slabo kaže
Na vprašanje, ali torej letos ne bo medu, je Šmerc odgovoril: »Za zdaj slabo kaže.« Konec aprila je kazalo dobro, z ohladitvijo, slabim vremenom je konec paše na regra-
Gore. »Še sreča, da čebelarim ljubiteljsko. Če bi živel od tega, bi bila katastrofa,« je dejal in dodal, da o tem, ob kakšen čebelji pridelek bo, v tem trenutku ne razmišlja toliko. Bolj si prizadeva za nadomestitev izpada v čebelnjaku. Čebelje družine, ki so izginile čez zimo, že nadomešča z novimi. Nekaj jih je že kupil, nekaj pa jih je dobil.
Premogovnik Velenje, d. d.
Partizanska cesta 78, 3320 Velenje www.rlv.si
SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE
za uresničitev poslanstva in načrtov potrebuje mlade, ambiciozne, inovativne in strokovno usposobljene sodelavke in sodelavce
in vabi, da se prijavite na
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009
PREMOGOVNIK VELENJE, d. d.		
Naziv poklicne oz. strokovne izobrazbe	Raven izobrazbe	Število štipendij
GEOSTROJNIK RUDAR	4	20
GEOTEHNIK	5	10
MEHATRONIK OPERATER	4	15
STROJNI TEHNIK	5	5
ELEKTRIKAR	4	12
ELEKTROTEHNIK	5	4
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GEOTEHNOLOGIJE IN RUDARSTVA	7	1
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE	7	1
DIPLOMIRANI INŽENIR ENERGETIKE (UN)	6/2	1
DIPLOMIRANI EKOTEHNOLOG (VS)	6/2	1
HTZ, i. p., d. o. o.		
Naziv poklicne oz. strokovne izobrazbe	Raven izobrazbe	Število štipendij
MEHATRONIK OPERATER	4	2
STROJNI TEHNIK	5	2
ELEKTRIKAR	4	2
ELEKTROTEHNIK	5	2
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA	7	1
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE	7	1
DIPLOMIRANI INŽENIR ENERGETIKE (UN)	6/2	1
GOST, d. o. o.		
Naziv poklicne oz. strokovne izobrazbe	Raven izobrazbe	Število štipendij
KUHAR	4	1
NATAKAR	4	1
GASTRONOM HOTELIR	4	1
GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK	5	1
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo ali prinesejo prijave najkasneje do 27. junija 2008 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d., Razvoj kadrov, Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
K prijavi na obrazcu DZS - 1,51 je potrebno priložiti:
*	kratek življenjepis z opisom obšolskih dejavnosti,
*	potrdilo o uspehu,
*	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto (naknadno),
*	potrdilo o državljanstvu republike Slovenije,
*	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
*	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (fotokopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2007 oziroma obvestilo delodajalca o višini dohodkov) za vse družinske člane, ki so bili dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine.
Pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
IZBOR KANDIDATOV
Pri izboru kandidatov bomo upoštevali učni uspeh, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, socialnoekonomski položaj družine ter druge kriterije in merila, določena v aktih družbe.
Štipendije, razpisane za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le kandidatom moškega spola.
VIŠINA ŠTIPENDIJE
Višina kadrovske štipendije ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih družbe.
UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC GEOSTROJNIK RUDAR IN GEOTEHNIK:
*	kadrovska štipendija,
*	brezplačni zdravniški pregled,
*	brezplačni učbeniki,
*	sofinanciranje ekskurzij,
*	kvalitetni praktični pouk,
*	plačilo jamskega dodatka pri praktičnem pouku,
*	brezplačna zaščitna sredstva pri praktičnem pouku,
*	brezplačna malica pri praktičnem pouku,
*	brezplačni prevoz s pogodbenimi avtobusi,
*	dodatek k štipendiji za uspešnost pri praktičnem pouku,
*	možnost podaljšanja štipendije v programih PTI,
*	možnosti zaposlitve v povezanih družbah.
Petim najboljšim štipendistom v poklicih za delo v jami bomo omogočili takojšnjo zaposlitev. Z rezultati izbora bomo kandidate obvestili po 20. juliju 2008.
S R E Č N O !
^Hjs
Rudar - prva liga
Po dveh sezonah se velenjski nogometaši vračajo v družbo najbolših slovenskih moštev - V zadnji domači tekmi kar s 5 : 1 slavili nad Bonifiko - V soboto na izlet v Zagorje
ljenega, sicer visokega domačega vratarja.
Po vrnitvi obeh moštev na igrišče je sledila prvoligaška predstava rudarjev. Že v prvi minuti nadaljevanja je Nik Omladič pomiril gledalce, ko je zadel po prostem strelu s približno 25 m. Gostujoči
zadovoljen s tem vodstvom. Želel je še več, enako tudi gledalci. Medtem so gotovo slišali sporočilo uradnega napovedovalca, da Belo-kranjci izgubljajo tekmo. Tribuna je začela slaviti. Gostje so povsem izgubili voljo za igranje, domači pa zaigrali še z večjim poletom.
dalci pa so njegovo odlično igro nagradili z bučnim ploskanjem. Trifkovic je že v prvem pobegu po desni strani podal žogo Luki Praš-nikarju, ki je gotovo želel z zadetkom razveseliti na tribuni očeta Bojana (pogovor z njim objavljamo na naslednji strani) in mamo Ber-
■ ■ L. _ * . i.
uwwm mini mu
Šampioni, šampioni ... je odmevalo že proti koncu nedeljske tekme, po zadnjem sodnikovem pisku pa je na tribuni dobesedno zagr-melo. Zlasti je bobnelo na tistem delu tribune, kjer so bili združeni Velenjski knapi in Coma boysi, petje pa je bilo dolgo slišati tudi med nogometaši v slačilnici.
Ob igrišču se je zbralo rekordno število gledalcev; kot je pisalo v uradnem zapisniku, jih je bilo kar 2200. Zelo se je izkazal tudi Premogovnik, glavni Rudarjev pokrovitelj. Vse gledalce je pogostil z golažem, predstavniki krajevne skupnosti Konovo pa so s konjsko vprego pripeljali sod jabolčnika.
Pred sobotnim gostovanjem v Zagorju, v tekmi zadnjega prvenstvenega kroga, ima Rudar pred drugo Belo krajino šest točk prednosti, zato bo ta tekma zanje le prestižnega pomena. Črnomaljci so namreč skupaj s svojimi navijači doživeli hladno prho. Zavrč, ki se bori za obstanek v ligi, jih je na njihovi travnati površini presenetil z dobro igro in zmagal z 1 : 0. S tem so Belokranjci izgubili tudi teoretične možnosti za neposredno napredovanje. Svojo priložnost bodo iskali v kvalifikacijah s predzadnjim moštvom prve lige. Vendar pa bodo morali za uvrstitev na drugo mesto zmagati na gostovanju v Krškem. Ob morebitnem porazu in zmagi Alumini-
REKLI 5Q ...
Marijan Pušnik: "Veseli smo. Čestitke si predvsem zaslužijo moji fantje. V spomladanskem delu smo bili res najboljše moštvo in si zasluženo krog pred koncem zagotovili prvo mesto. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj smo imeli močno konkurenco v Beli krajini, Bonifiki, Triglavu in Aluminiju. Fantje si zaslužijo tudi pohvalo za izredno golrazliko, za lepe predstave na večini tekem. Takšna je bila tudi z Bonifiko in resnično smo se na najlepši način poslovili od gledalcev. Hvala jim, saj so bili vseskozi naš dvanajsti igralec; hvala vodstvu kluba, ki nam je omogočilo, da smo imeli odlične možnosti za delo.
V Zagorju bodo dobili priložnost mlajši, ki so igrali manj, vseeno pa bomo igrali športno. Tudi
ja v Kopru bi si kvalifikacije priigrali Kidričani.
Rudarji so proti Koprčanom povedli že po nekaj minutah igre, ko je Denis Grbič po natančni podaji Alena Mujakoviča poslal
neubranljivo žogo v mrežo. Vendar niso nadaljevali v začetem tonu. Zaigrali so previdneje. Najbrž so bolj razmišljali tem, da
v Zagorju želimo zmagati."
Denis Grbič, strelec dveh zadetkov: "Celo prvenstvo smo dokazovali, da imamo moštvo za prvo ligo. Prvoligašem sporočam, naj se nas pazijo."
Almir Sulejmanovič, kapetan: "Zelo smo srečni. Hvala soigralcem in vodstvu kluba, ki je od prvega dne stalo za tem projektom Prva liga. Igralci smo sledili tem korakom uprave in dokazali, da smo le najboljša ekipa v drugi ligi. Gledalci so danes pokazali, da so željni prve lige, dobrega nogometa; hvala tudi njim, saj so nas vseskozi spodbujali. Upam, da jih bomo z dobro igro razveseljevali." tudi v novi prvoligaški sezoni. Verjamem, da naš cilj ne bo le obstanek v ligi, ampak poskušali se bomo boriti za kaj več."
ču. Domači kapetan je bil nepreviden, njegovo podajo naprej je prestregel gostujoči igralec Josip Ilič in jo s tako imenovanim lob udarcem s približno 35 m poslal v mrežo čez preveč zunaj postav-
vratar se je vrgel na žogo, a mu je pod prsti ušla v mrežo. Nekaj minut zatem je Marko Kosi z močnim udarcem skorajda razparal mrežo in vodstvo povišal na 3 : 1. Trener Marijan Pušnik še ni bil
... dosegel prvi gol
Po nezadržnem teku Aleša Jese-ničnika po levem boku in natančni podaji pred koprska vrata je Grbic še drugič dvignil gledalcev s sedežev. Trener ga je nato zamenjal z Damjanom Trifkovičem, gle-
nardo. Dobro je zadel žogo z glavo, koprski vratar Anže Rupar pa jo je čudežno ujel in mu s tem preprečil družinsko veselje. V 76. minuti je sledila ena redkih (pol)priložnosti za goste, a je vratar Jahic zanesljivo ubranil žogo, ki jo je proti njemu poslal Saša Jakomin. Konec delo krasi, pogosto slišimo. Te besede so najbrž rojile po glavi najboljšemu strelcu lige Alenu Mujanoviču, ki je moral po tekmi skupaj z Mujakovičem ter še z dvema gostujočima igralcema na dopinško kontrolo). V dejanje jih je spremenil v sodnikovem dodatku, ko je po Trifkovice-vi podaji z natančnim udarcem zadel za končnih 5 : 1; to je bil njegov že 21. gol in skupno 69. Rudarjev trener Pušnik pa se lahko pohvali, da ima tudi drugega najboljšega strelca v ligi v Grbicu (11 golov), tretji pa je z desetimi Koprčan Saša Jakomin.
Šampijoni, šampijoni ...
■ S. Vovk
Še bolj prepoznavni
Željo po čim prejšnjem okrevanju in vrnitvi na snežne strmine je Ani Drev v imenu kluba izrekel predsednik Marjan Knez.
Klub športnih navdušencev Šmartno ob Paki oziroma Fan klub Ane Drev je eden mlajših v občini, šteje pa več kot 100 članov.
Na nedavnem občnem zboru kluba je njegov predsednik Marjan Knez dejal, da so minulo zimsko sezono začeli "odlično". Alpsko smučarko - domačinka Ano Drev -so spremljali na petih tekmah, žal pa jim je njena poškodba januarja letos preprečila, da bi tako nadaljevali do konca. "Na ogledih smo se okrepili tako glede števila navijačev kot navijaških pripomočkov. Marsikje smo
bili kar izstopajoča navijaška skupina. Poželi smo veliko pohval. Z zanosom lahko rečem, da smo bili še bolj prepoznavni med smučarskimi navdušenci kot v prejšnji sezoni, Slovenijo in naš kraj smo predstavljali kot športno in navijaško zrelo družbo."So se pa z Ano sestajali po poškodbi, spremljali so njeno zdravljenje in držali pesti za čim hitrejše in dobro okrevanje.
Glede na to, da jim je Ana obljubila, da se bo po svojem rojstnem dnevu (sredi avgusta) pridružila slovenskim lisičkam v pripravah na
novo sezono, bodo z njo od starta do cilja na mnogih tekmah ne glede na dosežene rezultate. Med drugim pa so v letošnjem delovnem programu predvideli še srečanja z neka-
terimi drugimi navijaškimi skupinami v Sloveniji. "V minuli sezoni se je pokazalo, da smo eden od osrednjih navijaških klubov v Sloveniji. Odlično sodelujemo s "fenovci"
Tine Maze, v stikih smo s skupino Ferki z Gorenjske, navijaško skupino Bernarda Vajdiča in Mitja Drakšiča. Kot povezovalna skupina ne bomo samo navijali in bodrili našo Ano, ampak nameravamo plesti zgodbo za zimske olimpijske igre 2010. Še marsikatero pot nameravamo narediti skupaj." Prav tako pa nameravajo sodelovati tudi v vseh aktivnostih fair playa mladih v kraju.
Ana: "Sem na polovici rehabilitacije"
Ana Drev je zbranim v dvorani šmarškega kulturnega doma povedala, da je že malo pozabila na
poškodbo in da vso pozornost sedaj namenja dobri rehabilitaciji. Je na polovici svoje poti. "Na srečo ni tako slabo, kot je prvotno kazalo. Naredila bom vse, da bom avgusta letos znova stopila na smuči. Naj se sliši še tako čudno, vendar bom poskušala iz tega potegniti čim več dobrega za naslednjo sezono, na katero bom gledala z malo drugačnega zornega kota. Rada bi bila nanjo pripravljena čim bolje, rada bi čim bolje pozdravila poškodbo," je med drugim dejala Ana Drev. Izrazila je tudi upanje, da ji bodo stali ob stani njeni zvesti navijači, s katerimi se vedno rada druži.
■ Tatjana Podgoršek

SPORT IN REKREACIJA
Slovenec, ki tudi v tujini potrjuje dobre rezultate
Nogometni trener Bojan Prašnikar o zelo tveganem izzivu in vrhunskem uspehu -Potrebno se je dokazovati na igrišču in ob njem - Slovenec, ki je zahtevnejši od Nemca
Tatjana Podgoršek
Trener z največjimi trofejami v slovenski nogometni ligi - 55-letni Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki - je v minulih dneh znova vzbujal pozornost slovenske, še bolj pa nemške športne javnosti. Razlog za to je bil še en sijajen uspeh v karieri. Ekipa Energie Cottbus, katere trener je postal lani jeseni, je bila namreč z dvema točkama krepko zadnja na prvenstveni lestvici ene najkakovostnejših lig na svetu in le malokdo ji je pripisoval možnost za obstanek v družbi prvoligaških moštev. Pa se je zgodilo prav to. Za uspeh mu je čestitala celo nemška predsednica Merklova. Doslej najuspešnejši klubski trener in nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance se je v teh dneh mudil doma. Izkoristili smo priložnost in ga povabili na pogovor. Na naša vprašanja je Bojan Prašnikar takole odgovoril:
Je uspeh, ki ste ga dosegli z moštvom
Energie Cottbus, vaša največja zgodba o uspehu doslej?
"V svoji trenerski in igralski karieri imam kar nekaj vrhuncev, za katere je bilo potrebnega veliko truda, energije, znanja, sposobnosti. Vsak vrhun-
ski rezultat ima svojo težo. Če omenim nekatere: pred mnogimi leti sem bil z ekipo Šmartnega prvak v Sloveniji, kar je bilo takrat nekaj vrhunskega, nato z NK Maribor, s katerim smo se leta 1999 uvrstili v ligo prvakov -zgodba, ki se najbrž ne bo nikoli več ponovila v Sloveniji; kar nekaj zelo pozitivnih trenutkov je bilo v nastopih slovenske nogometne reprezen-
Bojan Prašnikar: "Slovenci s(m)o pač taki: če uspeš, ti porečejo, da si imel srečo, drugi pa smolo."
tance. Seveda so bili tudi slabi. Zgodba z moštvom Energie Cottbus pa je izjemno zahtevna in v njej se je ob koncu vse srečno izteklo. Občutki po doseženem rezultatu so fantastični.« Ste prvi slovenski trener, ki se je preizkusil v zelo zahtevni in kakovostni tuji nogometni ligi. Vas je morda k temu vodilo spoznanje, da je slovenski prostor za vas premajhen ali so bili izzivi kakšni drugi ? »Na slovenski nogometni sceni smo skupaj doživeli vse, kar je zanimivo. Sem človek, ki išče nove izzive.
Čeprav sem vedno našel v Sloveniji take, ki so me maksimalno motivirali, sem se - ne glede na veliko mero tveganja - odločil za izjemno priložnost, ki se mi je ponudila. Nenazadnje je bila tovrstna želja prisotna že nekaj časa.«
Torej ni bil izziv donosnejši trenerski posel, na kar so namigovali nekateri?
»Mislim, da je vsaka stvar, v kateri je več zgodb, bolj donosna. Na koncu je tudi rezultat bistveno drugačen. Vendar pri meni v danem trenutku to ni odigralo pomembne vloge, morda zato ob koncu takšen uspeh.« Poskusili ste domači in tuji trenerski kruh. Kakšna je razlika med njima? Kateri je bolj trd? »Bolj je trg zahteven, večje in precej drugačne so zahteve. Mislil sem, da imam pogled v zadeve, a sem kmalu prišel do spoznanja, da je opazovanje s strani ena, ko pa si noter, pa povsem drugačna zgodba. Porabil sem veliko svojega znanja, izkušenj in sposobnosti, da sem počasi dojel, kaj je vrhunska liga, kaj so vrhunski pogoji in velike zahteve.« Se delo na nogometni sceni v Nemčiji in v Sloveniji zelo razlikuje? V mislih imam odnos do dela trenerjev in igralcev.
»Razmere v nogometu so v tujini precej, precej drugačne. Prav tako so na drugačni ravni pogoji, vlaganja, standardi. Da sem dojel razliko, je bil zame na začetku velik šok. Odnos trener - igralci je sicer povsod enak. Je
pa dejstvo, da se moraš zaradi višje kakovosti dokazovati ob igrišču in na njem.«
Za kakšnega trenerja, menite, vas imajo?
»Analizirajo me z vseh koncev in
uspeh želite doseči s to ekipo?
»Če bomo naslednje leto ponovili letošnji uspeh, bomo vsi zelo, zelo zadovoljni. Klub je znova eden glavnih kandidatov za izpad. V ligo prihajajo moštva iz druge lige z boljšimi
Po tekmi, s katero si je moštvo Energie Cottbus zagotovilo obstanek v družbi najboljših ekip, je bilo razpoloženje nepopisno. Trener Bojan
Prašnikar pa na rokah.
krajev. Prepričan sem, da bodo nemški novinarji prišli tudi v Šmartno ob Paki na dom spremljat, kaj se tu dogaja. Sedaj vsi vedo, da sem Slovenec, da sem trener iz Slovenije z izjemno dobrimi rezultati in da te še naprej potrjujem. V nekih pogledih me imajo za pravega Nemca, cenijo znanje, ki je osnova v tem poslu. Včasih slišim, da sem celo zahtevnejši od Nemca, da vlagam ogromno truda, kar pa se je ob koncu potrdilo z rezultatom. » V Nemčiji boste, glede na podpis pogodbe, ostali še dve leti. Kakšen
finančnimi možnostmi, kot jih imamo mi. Vendar pa ima področje, kjer sem, nekaj, kar morda drugje nimajo - izjemno srce, pripadnost klubu, in to je tisto, kar mu daje imidž, zagon, s katerim bomo naslednje leto znova krenili v bitko za preživetje.« Kaj pa domača nogometna scena - vas še zanima?
»V spomladanskem času sem imel zelo malo časa za slovensko nogometno ligo. Površno sem spremljal rezultate, dogajanja. S pridobljenimi izkušnjami sedaj precej drugače gledam na
nekatere zadeve. Vidim, kje in kaj bi bilo nujno potrebno storiti. Verjetno bo še kdaj možnost izkoristiti to znanje tudi na domačih tleh.« Vas torej še zanima trenersko delo v Sloveniji?
»Težko odgovorim. Posel je takšen, kot je, ti se mu moraš prilagajati. V življenju mi ni nikoli manjkalo delovne vneme, motivov, in ravno to me vleče naprej.«
Da jabolko ne pade daleč od drevesa, potrjujeta vaša otroka - sin Luka, ki igra pri velenjskem Rudarju, v ženski ekipi Škal pa vaša hči Lana.
»Glavna spremljevalka je žena Bernarda, ki spremlja vsa dogajanja na treh različnih koncih. Sicer pa doma nikogar ne silimo z nogometom. Dejstvo je, da je v družini zelo zelo pomemben. Obema želim, da bi s polno vnemo sledila razvoju in napredovala. Imata možnosti, kaj se bo zgodilo, pa bomo videli.«
Ekipa Energie Cottbus menda prihaja na priprave v Slovenijo, konkretno v Terme Zreče. Ob tej priložnosti naj bi odigrali tudi prijateljski tekmi, in sicer z ekipo NK Šmartno, ki letos praznuje 80-let-nico delovanja in v kateri ste začeli svoje nogometne korake in gradili kariero, ter z ekipo Rudarja, ki praznuje 60-letnico delovanja. »V teh dneh bo padla odločitev, ali pridemo na priprave v Slovenijo ali ne. Zadeve namreč niso tako enostavne, kot mislijo mnogi. Težko je zagotovi vse na vrhunski ravni, kar zahteva liga. Zagotovo bomo igrali prijateljske tekme. Ali jih bomo z omenjenima kluboma, je veliko vprašanje. Če bomo v Sloveniji, bomo proti koncu julija in takrat so že pri koncu priprave na prvenstvo. Res pa je, da poskušamo zadeve organizirati tako, da bi izpeljali vsaj eno od omenjenih tekem.« ■
Spet bodo brneli motorji
Velenjska mestna avantura presenečenj
Ena od prireditev ob koncu tedna v Velenju je bila mestna avantura, pustolovsko tekmovanje, ki zahteva od tekmovalcev veliko vzdržljivost in dobro orientacijo v naravi ter spretnost v posameznih športnih zvrsteh. Velenjski taborniki rodu Jezerski zmaji so sobotno prireditev izpeljali v zadovoljstvo skoraj petdesetih dvočlanskih ekip, čeprav so nekateri dosegli cilj z veliko muko.
Začelo se je 24. maja ob 9.30 na Titovem trgu v Velenju z ogrevanjem, ob desetih pa so začeli odhajati dogodivščini naproti. Najprej tisti, ki so se prijavili za daljšo, 80 km dolgo progo masto-
donta. Kar 29 pa je bilo ekip za polovico krajšo progo, imenovano pozoj.
V središču Velenja so po prvi tekaški preizkušnji kmalu nadeli rolke in z njimi vihrali med začudenimi občani, nakar jih je čakalo Velenjsko jezero. Najprej veslanje, nato podvodna orientacija, prvo presenečenje v programu tekme. In nato kolo. Premagati so morali kar 75 km poti, s skupno 2000 m višinske razlike. Seveda tisti na polovični progi ustrezno manj. Na poti pa jih je čakalo še eno presenečenje, in sicer prečenje reke s pomočjo vrvi in močjo svojih rok. V soteski Penk so si spotoma ogledali še dve jami in kma-
lu so bili že na Šoštanjskem jezeru. Znova veslanje in nato predzadnja kontrolna točka: eden od tekmovalcev iz Maribora pove: "Kontrolna točka na vrhu rudniškega stolpa je bila predzadnja. Štirinajst nadstropij, 48 višinskih metrov, kar je popestrilo zadevo."
Zmaga je nepričakovano odšla v Maribor v daljši disciplini, medtem ko sta na polovici krajši progi zmagala domačina.
Rezultati kategorije mastodont, 80 km: 1. Maribor team - Rok Erjavec, Andrej Mesner (Maribor) 6 ur 22 minut; 3. Lima Salomon 1 - Anže Šenk, Tilen Potočnik (Zgornje jezero,
Šoštanj) 6:44; 4. Durasport Pustolvec Rajd (Vasja Jerčič, Luka Grebene (Velenje, Ljubljana) 6:59; 5. Maka sport (Samo Frankovič in Marko Jam-nikar (Velenje, Andraž) 7:03 ...
Kategorija pozoj, 40 km: 1. Adventur-re sport - Marko Sirše, Blaž Flis (Velenje) 4:13; 2; 3. Savinja.net - Tomaž Murko, Boštjan Gomboc (Ljubno, Šoštanj) 4:35; 5. Geeks - Sašo Konrad, Oto Brglez (Maribor, Velenje) 4:55 ...
■ Hinko Jerčič
Avto moto turing klub Velenje je lani praznoval 25-letnico obstoja. V vseh teh letih so uspešno izpeljali že 22 reli-jev v Velenju in okolici in so s tem na drugem mestu v Sloveniji po številu izpeljanih prireditev, pred njimi pa je reli Saturnus, ki jih je organiziral do lani 30.
Velenju je bil zadnji leta 2005, v vmesnem času pa ga dve leti ni bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj niso mogli pridobiti generalnega sponzorja. Letos pa so se odločili, da znova poskusijo. Uspelo jim je združiti moči skupaj z Avto sport klubom Velenje, ki je kot soorganiza-tor pridobil generalnega sponzorja HYPOS z Mute.
Letošnji reli bo v nedeljo, 1. junija, po trasah v okolici Velenja. Start in cilj bosta pri stari elektrarni. Reli bo imel štiri različne hitrostne preizkušnje, ki jih bodo vozili po dvakrat.
Prijavljenih je 68 posadk, od tega 4 iz tujine, favorit za zmago pa je vsekakor lanskoletni državni prvak Tomaž Kavčič s sovoznikom Petrom Zorenčem. Barve kluba AMTK bosta v letošnjem letu zastopali dve posadki - Tomislav Cilenšek s sovoznikom Gregorjem Brešerjem - Subaru Impreza Wrx Sti, ter posadka Simon Lenk -
Boštjan Celcer (Lada Samara); od obeh posadk pričakujejo visoko uvrstitev, saj sta že lani dokazali, da nista od muh. Najboljša uvrstitev pa je bila zmaga na lanskem raliju saturnus (posadka Cilenšek-Brešer), ki sta na koncu sezone branila četrto mesto.
Med nastopajočimi posadkami bodo tudi štiri posadke Avto kluba V-Rac-ing Velenje, ki bodo nastopile v diviziji 1, to so avtomobili do 1400 ccm. Ta divizija je najštevilnejša, saj bo kar polovica ekip nastopala prav v njej.
Ekipe V-Racing bodo sestavljali Matej Grudnik - Bojan Ušaj (Renault Clio 1.4 16V GrA), Aleš in Jože Sta-blovnik (Zastava Yugo), Robert in Janja Anželak (Zastava Yugo) ter Radovan Babič - Iztok Prislan (Zastava Yugo).
Tudi člani ekipe V-Racing so posebej motivirani, da se pred domačim občinstvom pokažejo kar najbolje. Matej Grudnik je v letošnji sezoni z močnejšim Cliom 2.0 RS že dosegel zmago na gorski hitrostni dirki v Sevnici in bil drugi na Evropskem prvenstvu v Avstriji v Rechbergu. V Velenju bo nastopil s šibkejšim Cliom 1.4 16V, GrA , ki je pripravljen za reli in upa na uvrstitev v vrh divizije 1.
Tako so igrali
2. SNL, 26. krog
Rudar - Bonifika 5 : 1 (1 : 1)
Strelci: 1 : 0 Grbic (6), 1 : 1 Ilic (45), 2 : 1 Omladič (46), 3 : 1 Kolsi (51), 4 : 1 (Grbic (67, 5 : 1 Mujanovič (90). Rudar: Safet Jahič, Rošer, Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir (od 55. Šmon), Kolsi, Mujakovic (od 68. Prašnikar), Mujanovič, Omladič, Grbic (od 68. Trifkovic). Trener: M. Pušnik. Drugi izidi: Mura 05 - Krško 1 : 1(1 :1), Bela krajina - Zavrč 0 : 1 (0 : 0), Triglav Gorenjska - Zagorje 0 : 1 (0 : 0), Aluminij - Krka 3 : 1 (0 : 1).
Vrstni red: 1. Rudar 49 (69 : 30), 2. Bela krajina 43 (39 : 28), 3. Aluminij 41 (39 : 28), 4. Bonifika 40 (42 : 29), 5. Triglav 35 (36 : 39), 6. Zagorje 34 (42 : 44), 7. Mura 05 34 (28 : 41), 8. Zavrč 33 (35 : 35), 9. Krško 33 (31 : 41), 10.
Krka 17 (22 : 68).
Pari 27. kroga, sobota, 31. 5, ob 17. uri: Zagorje - Rudar, Krka -Mura 05, Krško - Bela krajina, Zavrč - Triglav, Bonifika - Aluminij.
3.SNL - vzhod, 25. krog
Šmartno 1928 - Črenšovci 5 : 4 (4 : 0)
Strelci: 1 . 0 Cizej (2), 2 : 0 Plesnik (7), 3 : 0 Agic (35), 4 : 0 Cizej (43), 4 : 1 Gerenčer (50), 4 : 2 Gerenčer (61), 4 : 3 Virag (65), 5 : 3 Plesnik (77), 5 : 4 Gerenčer (90). Šmartno 1928: Namlic, Veler, Sedaj Jahic (od 53. Filipobvič), Kom-pan, Podgoršek, Vasic, Muharemovič (od 77. Muaremovič, Agic, Podbrežnik, Plesnik, Cizej (od 66. Jelen). Trener: Drago Kostajnšek. Drugi izidi: Koroška Dravograd - Odranci 3 : 0, Trgovine Jager Šmarje - Stojnci 2 : 7 (0 : 5), Dravinja - Tehnostroj Veržej 2 : 2, Kovinar Štore - Pohorje 2 : 1, Roma - Mladi upi Šentjur - 2 : 4 (0 :3) , Paloma - Malečnik 2 : 0. Vrstni red: 1. Šentjur 54, Šmartno 44, 3. Dravograd 42, 4. Veržej 39, 5. Črenšovci 38, 6. Malečnik 38, 7. Dravinja 37, 8.
Šmarje 35, 9. Odranci 34, 10. Stojnci 33, 11. Paloma 32, 12. Kovinar 30, 13. Pohorje 14, 14. Roma 13. 26. krog (31. maja): Pohorje - Šmartno ...
ŠNL, 25. krog
Šoštanj - Gerečja vas Unukšped 0 : 1 (0 : 0).
Strelec: Žgeč (88).
Šoštanj: Burek, Delič, Mešič, Soiftič, Meh, Pogačnik, Redžič, Stojakovič, Anel Jahic, Spasojevič, Koca. Trener: Faik Koca. Drugi izidi: Šentilj-Jarenina - SIMER Šampion 4 : 4 (4 : 0), AHA EMMI Bistrica - Oplotnica 7 : 0, Holermuos Ormož - GIC Gradnje Rogaška 2 : 2, Partizan Fram - Podvinci 0 : 3, Mons Claudius - Peca 7 : 2.
Vrstni red: 1. Šampion 61, 2. M. Claudius 53, 3. Gerečja vas 51, 4. Ormož 46, 5. Šoštanj 42, 6. Bistrica 39, 7. Zreče 38, 8. Fram 37, 9. Podvinci 36,10. Peca 28, 11. Rogaška 26, 12. Šentilj-Jarenina 23, 13. Železničar 18, 14. Oplotnica 7. 26. krog (31. maja) Peca - Šoštanj ...
Met žogice za pokal Našega časa
V velenjskem atletskem klubu bodo v prihodnje namenjali več pozornosti metom. Ve se, začeti je treba z mladimi. Prvi korak k temu bodo storili v ponedeljek, 2. junija (začetek ob 18.15), ko bodo izvedli vsekakor zanimivo tekmovanje v metu žogice za učence in učenke, rojene od leta 1993 do 1996. Žogica bo težka 250 g, vsak tekmovalec pa bo imel tri poizkuse.
Najboljši trije v vsaki disciplini bodo prejeli medalje, absolutno najboljši deček in deklica pa tudi praktično nagrado in pokal Našega časa.
Vabljeni vsi učenci, ki imajo veselje in željo trenirati in tekmovati v omenjenih disciplinah. V prihodnje bo namreč v okviru AK Velenje organizirana tudi vadba metov s priznanim slovenskim trenerjem za mete.	■
JJ"H AS 29. maja 2008
KRONIKA
Kaj so ukradli tokrat?
Ni ga tedna, da na modro-beli strani ne bi zabeležili vsaj nekaj vlomov in tatvin. Žal tudi tokrat ne gre drugače.
V	četrtek, 22. maja ponoči, je neznanec izpred lokala Bar Anja v Rečici ob Paki vzel večji senčnik z napisom Bavaria. V času popoldanske izmene v podjetju Gorenje, d. d.. je neznanec v garderobi vzel denarnico z osebnimi predmeti, bančnimi karticami, bloki za malico in večjo vsoto denarja.
V	petek, 23. maja dopoldan, so policisti obravnavali vlom v slaščičarno Kiwi na cesti Lole Ribarja v Šoštanju. Vlomilec je odnesel lepinje in več pločevink brezalkoholnih pijač.
V	noči na nedeljo, 25.maja, je bilo vlomljeno v prostore moto kluba Netopir v stanovanjskem bloku na Koroški cesti v Šoštanju. Vlomilec je izkoristil dejstvo, da so bila vhodna vrata v blok odklenjena, vlomil v prostore kluba, jih premetal ter vzel manjšo vsoto denarja.
V	ponedeljek, 26. maja, so policisti obravnavali dve tatvini. Na parkirnem prostoru na Kopališki cesti v Velenju je storilec skozi odprto okno osebnega avtomobila vzel denarnico z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in manjšo vsoto denarja ter mobilni telefon. V vili Široko v Metlečah pa je neznanec iz predala točilnega pulta vzel večjo vsoto denarja.
Popoldan so obravnavali tatvino iz gospodarskega poslopja v Topol-šici. Storilec je z obračalnika vzel štiri kolesa z nosilnimi vilicami, dve kolesi s tračnega obračalnika, z nakladalne prikolice tudi dve kolesi in s traktorja rimsko matico.	■
Iz policistove beležke
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 19. maja 2008 do 25. maja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. maja 2008 do 25. maja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
			
			
			
			
\k	]	l l	
	Ikji^U-JlUfiL f	Jlrrlllif	M
ŠOŠTANJ	ZAVODNJE
MOBILNA-SKORNO
119. maj ■ 20. maj 121. maj 122. maj 123. maj ■ 24. maj ■ 25. maj
Ukradene čevlje so vrnili
V	torek, 20. maja popoldan, je v trgovini Egosport na Šaleški cesti v Velenju stari znanec policije vzel par čevljev in odšel. Policisti so ga izsledili in mu čevlje zasegli.
Neresnična prijava
V	sredo, 21. maja, so policisti dvakrat posredovali v stanovanjskem bloku na Vojkovi v Velenju, kjer naj bi do enega od stanovanj prišli neznanci in grozili stanovalcu. Prijavljitelj pa je policiji podal neresnično prijavo, zato so mu izdali plačilni nalog.
Še enkrat pa so šli v stanovanjski blok na Vojkovi v petek, 23. maja. Mlajšemu moškemu stanovalci bloka so zaradi predvajanja preglasne glasbe izdali plačilni nalog.
Pretepeni iskal zdravniško pomoč
V	dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje je v sredo, 21. maja ponoči, iskal zdrav-
Vredno pohvale
V	petek, 23. maja, je mlajša občanka prinesla na policijsko postajo manjšo torbico z dokumenti. Našla jo je v Florjanu. Policisti so predmete lastniku že vrnili.
V	soboto, 24. maja dopoldan, pa je policijsko postajo občan prinesel denarnico z osebnimi dokumenti, ki jo je našel v mestu. Lastniku so denarnico že vrnili.
niško pomoč moški, ki sta ga neznanca pretepla pred lokalom Skalca na Šmarški cesti.
Bivšo partnerko tepel v njeni hiši
V	soboto, 24. maja zvečer, je možak prišel v hišo svoje bivše partnerke v Arnečah in jo med prepirom dvakrat udaril, v hiši pa je poškodoval vrata. S kraja je odšel, preden so tja prispeli policisti, zato bo plačilni nalog prejel naknadno.
Preganjal otroke
Starejši krajan Podkraja je v soboto, 24. maja, z otroškega igrišča v kraju nagnal skupino otrok, ki so se tam igrali, nato pa se je zapeljal za njimi z avtom. Otroci so se prestrašeni razbežali. Enemu od otrok je vzel na igrišču puščeno gorsko kolo. Storilca so policisti obiskali na domu in mu kolo zasegli. Ovadili pa ga bodo tudi na državno tožilstvo.
Mladostnica pretepla vrstnico
V	nedeljo, 25. maja zvečer, se je v dežurno ambulanto zatekla mladoletnica, ki jo je v bližini ambulante med prepirom zlasa-la in pretepla vrstnica.
Znanec zahteval denar
V	sredo, 21. maja, so policisti obravnavali prijavo občana, ki jim je povedal, da ga je pred banko na Kidričevi v Velenju počakal znanec, ki je od njega zahteval denar. Ker mu ga ni hotel dati, ga je znanec najprej klof-nil, potem pa z grožnjami dosegel, da mu je prijavljitelj izročil manjšo vsoto denarja.
Mnenja in odmevi
Vozil
v prepovedano smer
Šoštanj, 25. maja - V nedeljo dopoldan je 74-letni voznik motornega kolesa zaradi vožnje v prepovedano smer na Trgu bratov Mrav-ljakov trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. Pri trčenju je povzročitelj padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico Celje.
Pil bi vsak hudič, plačal pa nič
Velenje, 24. maja - V soboto naj bi se na Tomšičevi v Velenju pretepala dva moška. Policisti, ki so pri-
O trasi hitre ceste malo drugače (2.)
Večja skupina občanov iz občine Šmartno ob Paki je v vaši rubriki »Mnenja in odmevi« v 18. številki tednika »Naš čas« dne 8.05.2008 objavila prispevek z naslovom »O hitri cesti malo drugače«
Ne vidimo razloga, zakaj želi ostati skupina, ki zastopa navedena stališča objavljena v vašem tedniku, anonimna, ko pa se je pod povsem identičen prispevek, objavljen v nekem drugem tedniku v imenu te skupine podpisal Ferdinand Krbavac iz Rečice ob Paki.
Zato naj nam bo kot predstavnikom Civilne iniciative Šmartno ob Paki dovoljeno, da gospodu Krbavcu in njegovim somišljenikom na njihov prispevek na kratko odgovorimo:
1.Res	je, da smo samooklicana Civilna iniciativa in predstavljamo skupino občanov, ki jo združujejo interesi proti umestitvi hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki. Samo-oklicani pa smo zato, ker nas ni imenoval ne župan ne občinski svet, ampak smo del samoorganizirane civilne javnosti, ki jo povezujejo podobni interesi.Naj si dovolimo g.Krbav-cu pojasniti, da je takšno organiziranje civilne javnosti predvideno in omogočeno tudi v ustavi republike Slovenije in torej ne počnemo ničesar protizakonitega.
2.	Skupino občanov, zbranih okoli g.Krbavca moti naš naziv » Civilna iniciativa Šmartno ob Paki«, ker se naj bi imenovali po območju, ki nam
hiteli na kraj, so ugotovili, da ne gre za pretep, ampak za bližnje srečanje. Lastnik lokala Srečni zmaj s Ceste pod parkom je namreč ustavil mlajšega moškega, ki je bil pred tem v njegovem lokalu, kjer je jedel in pil, nato pa odšel, ne da ni plačal. Ker je to storil že tretjič, bodo policisti zoper storilca podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja goljufije.
Umrl med delom
Velenje, 24. maja - V soboto ob 11.45 se je v obratu gospodinjskih aparatov v Gorenju zgodila nesreča pri delu, v kateri se je smrtno ponesrečil 50-letni delavec.
Nesreča se je zgodila, ko so delavci podjetja Vel-var iz Velenja v okvi-
je podelilo mandat. Nam nihče ni podeljeval mandata, saj nismo registrirani kot pravna oseba. Delujemo kot 15 članski odbor Civilne iniciative Šmartno ob Paki, ki je pripravil »Izjavo za javnost o umestitvi hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki«. Za mnoge je moteča prav 5. točka naše izjave, ki glasi: »Zahtevamo,da je potrebno traso hitre ceste umestiti izven območja občine Šmartno ob Paki«
Doslej je našo izjavo s svojimi podpisi podprlo že preko 500 občanov vaških skupnosti Podgore,Rečice ob Paki, Malega vrha, Velikega vrha, Skorna in Slatin, torej bi se po mnenju g. Krbavca morali imenovati kot Civilna iniciativa vseh navedenih vaških skupnosti, ne pa da smo stvar poenostavili in povzeli ime kar po nazivu naše občine.
3. Osnovni postulat demokratične družbe je tudi ta, da lahko imamo ljudje o neki stvari tudi različna mnenja. Ne vemo, zakaj bi bilo prav nasprotovanje umestitvi hitre ceste skozi našo občino tako moteče za nasprotno stran, ki argumentirano zagovarja izgradnjo hitre ceste skozi našo občino.
Poglejte,svetniki občine Šmartno ob Paki so po hitrem postopku soglasno sprejeli sklep o soglasju k umestitvi hitre ceste skozi našo obči-no,ne da bi se o tem posvetovali s svojimi sredinami, ki jih zastopajo v občinskem svetu. To je med ljudi vneslo revolt in nezadovoljstvo in to je bil tudi glavni povod, da smo se organizirali kot Civilna iniciativa, da
ru pogodbenih del v obratu nameščali nosilno konstrukcijo visečega transporterja. Kovinske profile, dolge skoraj deset metrov in težke okoli ene tone, so nameščali s pomočjo viličarja. Pri tem se je eden od profilov zapletel v visečo mrežo, delavec pa ga je skušal s silo telesa in povzročanjem nihanja osvoboditi iz mreže. Zaradi nihanja se je profil izmaknil iz vilice viličarja in skupaj z delavcem padel na tla.
Delavec, ki ga je težak železni profil pokopal pod seboj, se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Vlom v gradbeni zabojnik
Vransko, 25. maja - V noči na nedeljo so bili policisti obveščeni o vlomu v gradbeni zabojnik na Vranskem. Z odtujitvijo agregata,
lahko na ta način zastopamo stališča občanov,če so se jim že njihovi svetniki, ki so jih izvolili v občinski svet, s svojim glasovanjem izneverili. S tem, ko nasprotujemo umestitvi hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki pa v okviru naše Civilne iniciative nismo a priori proti izgradnji hitre ceste, za katero vemo, da je potrebna, ampak skupaj s Civilno iniciativo Braslovče in Civilno iniciativo Šaleške doline zagovarjamo traso Velenje - Arja vas, ki bi znatno manj boleče posegla v okolje in prostor.
Torej, v nasprotju z g.Krbavcem, ki tako omalovažujoče in »ex katedra« gleda na delovanje naše Civilne iniciative, mi njemu in njegovim somišljenikom v celoti priznavamo njihovo pravico, do drugačnega mnenja. Želimo le, da ga občanom predstavijo na korekten način, ne pa tako, da skušajo kompromitirati naše legitimno delovanje. Saj bi g.Krbavac kot izkušen podjetnik lahko vedel, da kodeks v poslovnem svetu n.pr. dopušča, da rečeš Ford je najboljši avto, nikakor pa ni korektno, če rečeš »Le Ford je ta pravi, Renault pa ima kup pomankljivosti« ali če zadevo preslikamo na naš problem: » Le zagovorniki umestitve hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki resnično zastopajo interese občanov, vsako drugačno mnenje pa je že bogokletno! »
Za božjo voljo, g.Krbavac, pustite nam delovati, spoštujemo vaše prepričanje, da vaša skupina zastopa večino občanov občine Šmartno ob Paki
geodetske naprave za merjenje zemljišč ter dveh potopnih črpalk je storilec lastniku povzročil za okoli 10.000 evrov škode.
Nesreči s pobegom
Velenje, 22. in 23. maja - V četrtek popoldan je na parkirnem prostoru pred centrom Super Nova na Partizanski cesti voznik tovornega avtomobila s tujo registrsko oznako, z zeleno kabino in sivo cerado zaradi nepravilnega premika poškodoval parkiran osebni avto in po trčenju odpeljal naprej.
V petek pa je neznani voznik osebnega avtomobila renault clio na Kidričevi cesti v Velenju zaradi neprilagojene hitrosti trčil in poškodoval nadstrešek avtobusne postaje, na kateri je ostala registrska tablica, ter odpeljal s kraja.
in potemtakem so prizadevanja naše Civilne iniciative le »samoten klic vpijočega v puščavi«.
4. Povsem nekorektno pa je, da nam g.Krbavac pripisuje agresivne nastope,zastraševanja, pritiske na svetnike,pisanje anonimnih pisem in celo pisanje grafita na steni Kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.Obli-ke našega dosedanjega delovanja so bile: izjava za javnost, zbiranje podpisov občanov, obveščanje medijev in sodelovanje s sosednjimi Civilni-
mi iniciativami.
Etiketiranje našega delovanja z ano-nimkami in grafiti je skrajno neko-rektno.Zgolj zato, ker se borimo za to, da bi našim zanamcem pustili neokrnjene dele naše občine, kot so naši naravni biseri Hudi potok in pobočje naše prečudovite Gora Oljke nas res ni potrebno tako diskre-ditirati.
V kolikor bo uresničena velika želja g. Krbavca in njegovih somišljenikov po umestitvi hitre ceste skozi občino
Šmartno ob Paki bomo v Civilni iniciativi Šmartno ob Paki spoštovali prevlado njihovih argumentov. Zagotovimo pa jim lahko že vnaprej, da se nikdar ne bomo posluževali diskre-ditiranja njihovega delovanja in načina razmišljanja v medijih in s tem zaključujemo vsako nadalnjo polemiko z g.Krbavcem in njegovimi somišljeniki!
■ Civilna iniciativa Šmartno ob Paki, predsednik odbora Jože Gruber
FF
Fori FaShion
Prešernova 1 a, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
Od 26.5. do 14.6.
bugatti marCona Kenny S RCOLLAR
UTRIP
m
oros kon
Oven od 21. marca do 20. aprila
Kar dvakrat se boste morali v teh dneh krepko ugrizniti v jezik. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, kaj več pa ne.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Zadovoljni boste, kot že dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Zabava bo odlična.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že ob
ff
koncu tedna, kajne? Nagradite se z darilom, ki si ga že dolgo želite. Ni res, da nimate denarja zato.
Rak od 22. junija do 22. julija
Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, za to pa boste sami naredili zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma prijetno. Če še ne veste, kam na dopust, ne odlašajte. Če boste, se lahko zgodi, da boste spreminjali načrte.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Vaše življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer, kot ste pričakovali. Tudi letošnje poletje, ki se hitro bliža, prav zato ne bo čisto nič takšno, kot ste želeli.Kar verjeti ne boste mogli, a sedaj je vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
i	Maj bo kmalu preteklost, junij pa bo takoj zadišal po poletju. In zdelo se
vam bo, da je čas, da pokličete nekaj tistih, ki jim to že dolgo obljubljate. Nič hudega, če ne boste takoj uspeli s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo 1,1 ■■ 1 ' je včasih treba, da človekspozna, kaj je sreča, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko, kot si ga vzamete. Vzemite si ga še več.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Junija se že dolgo veselite iz čisto posebnega razloga. Zato boste od nedelje dalje kot novi. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite in potem tudi ukrepate. Nasprotna stran čaka in je pripravljena še malo počakati. V nedogled pa ne.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Žal bo tudi v naslednjih dneh ostala vaša najbolj goreča želja še vedno neizpolnjena in čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Kar se dela tiče, bo uspeh večji kot ste si mislili.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Zdravje bo tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uživali v dobrih novicah. Te bodo kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega. Vsekakor se pazite, saj si lahko, če ne boste previdni, zdravje še poslabšate. Se pač zgodi, da je tu in tam treba leči v posteljo in izklopiti vse ostale obveznosti. Pa četudi se to zgodi na pragu poletja, ko je čas za uživanje na prostem. Čas je, da se malce razvajate.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Še vedno ste polni zaobljub, ki si jih nalagate že nekaj mesecev. Nekaj vročih dni je že za vami, kar vas spominja, da bo poletje hitro tu, vi pa še niste uspeli uresničiti nobene od zaobljub. Že ob koncu tega tedna boste res s polnim elanom začeli z odstranjevanjem nesnage iz vašega življenja. Imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. V soboto bo veselo in to ne po vaši krivdi. Uživali pa boste vseeno.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost. To pa zadnje čase zelo pogrešate. Povsod. Predvsem pa pri delu, kjer boste nekomu trn v peti.
-H
V
m
Nagradna križanka Picerije Manager
LOK KROŽNI-CE
DEBELOST (KNJIŽ.)
-fc, o*
STANJE BREZ OSTRINE
UMBERTO GIORDANO
MANJŠI, POKONČNI KLAVIR
MEŠANA SOLATA IZ
PEČENIH PAPRIK
ITALIJAN. POLITIKALESSAND-RO
PLAČILO. PLAČA (STAR.)
u
N
ŽOGA IZVEN IGRIŠČA
POP v SATIRI STTEVAN , SREMCA
OBRAT ZA PEKO KRUHA
PERJE PRI REPI
GORA V JULIJCIH
NEM. FILOZOF. PISATEUGEORG J
OST, BODICA (STAR)
ČETRTINA ČESA
PREMET PROSTO
ŠPORTU)
NIELS ABEL
VERA ACEVA
NABERNIK IVAN
N
A
ZGORNJI
DEL STOPALA
MELODIJA, NAPEV (FRANC.)
R
DANSKA IGRALKA (NIELSEN)
Nakupovalni Center
Kidričeva 2 b, Velenje Telefon 03/ 897 0444
Vabljeni vsak dan, razen nedelje, od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 17. ure
-	slastne picze, tudi po kosih, iz prave italijanske peči
-	testenine vseh okusov
-	pravi domači golaž in naravni zrezki z zelenjavno prilogo
-	palačinke in vedno svež sirov zavitek
Za malico, kosilo ali večerjo -Picerija Manager Velenje
Verjetno najboljša pica daleč naokrog -PICERIJA MANAGER!
Po želji vam pice pripeljemo tudi na dom!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka, 9. junija na naslov Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom MANAGER! Izžrebali bomo tri nagrade: veliko pico po izboru, malo piz-zo po izboru in špagete po izboru.
TRGOVINA KOŠARICA
Limonada Fany 1,51 Sladoled 31 Dolcevita Oglje briketi 3kg Plinski gorilec Gnojilo za rože Asef 21 Prašek Persil lOkg Kosilnica Partner 7 KS samo Koruza 50/1 Koruza Big-Beg (800kg) Sladkor za čebelarje 50kg
Caoa valjajo do razprodaje »log
Na zalogi pestra izbira sadik ter vrtnih in cvetličnih semen, korit in cvetličnih loncev.
Pernovo. tel.: 572 80 80. Pesje. tel..: 801 si 40. Gaberke, tel.: 881 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
Novi magistrski program 2. stopnje za drzne, inovativne in uspešne!
DOBA MARIBOR
MEDNARODNO POSLOVANJE
magister/magistrica poslovnih ved
r,
Informativni dan za študij na daljavo/e-študij bo v četrtek, 29. maja 2008, ob 16.30 v študijskem središču Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje.
Število mest je omejeno.
Visoka poslovna šola Doba Maribor, Prešernova ulica 1, Maribor, telefon 02 228 38 90, www.vpsm.si, vpsm@doba.si
Zgodilo se je ...
od 30. maja do 5. junija
-	leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogr-ske sprejeta "majniška deklaracija"; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žez-lom habsburško - lotarinške dinastije; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918;
-	konec maja leta 1982 so tudi uradno zabeležili začetek gradnje novega zdravilišča ter hotelskega poslopja v Topolšici;
-	31. maja 1984 je bila v Rdeči dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavnoglasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock, ki so jo takrat sestavljali Aleš Uranjek, Matjaž Jelen, Zvone Hranjec, Cveto Polak in Evst Trdin;
-	1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni
. h.-.« t L .r.i ■
direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko;
-	v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali udarniško delo pri regulaciji Pake, so začeli Velenjčani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje;
-	komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca;
-	3. junija leta 1963 so pričeli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroško igrišče; že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur;
-	v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge;
-	5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmetije Prednek v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
USTANOVNI ZBOR v Zavodnjah. 5-junfJ 6S ob 10°°
Plakat ustanovnega zbora Šaleškega ekološkega društva (arhiv Muzeja Velenje)
2G
TV SPORED
29. maja 2008
ČETRTEK, 29. maja
TV SLO fl
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Ana z zelene domačije, 21/26
09.35 Pod klobukom
10.10 Risanka
10.20 V dotiku z vodo, 10/26
10.50 Izbrano poglavje, pogov.
oddaja 11.40 Omizje
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 32/35 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.40 Simon v deželi risb s kredo, 1/13
16.05 Felicijino življenje, dokum. film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Tv pogled
19.55 Prisilno, poboljševalno,
družbeno koristno delo, 3/4 21.00 Tednik
22.00 Odmevi, šport, vreme
23.00 Osmi dan
23.35 Kačji ples, tv film
01.00 50 let televizije: tv dnevnik 29.
5. 1990 01.25 Duhovni utrip 01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
TV SLO fit
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal
08.05 50 let televizije: tv dnevnik 29.
5. 1990 08.25 Globus
08.55 Izredna seja državnega zbora, prenos
17.25 Odkopane kulture Prekmurja
1999-2002 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in s plesom... 19.30 Zapojte z nami 20.00 Srebrna poroka, nemški film 21.30 Pod rušo, 4/12 22.20 V skušnjavi, am. film 23.50 Žive naj vse nerode, igrani film 00.20 Počakala bom naslednjega,
franc. film 00.30 Stvar narave, nemški film 00.50 Morje, nemški film 01.05 Smrt, brazilski film 01.20 Zabavni infokanal
POP
06.20	24 ur, ponovitev
07.20	Divjina Karibov, dokum. serija
08.20	Srce, ki odpušča, nad.
09.15	Ukradena sreča, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Razigrani par, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesovi spomini, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.55	Seks v mestu, nan.
00.30	Na kraju zločina, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev, Pa zdravje? - nacionalna raziskava o vedenjskem slogu 2008
11.35 Pop corn, glasbena oddaja,
ponovitev, gostja: Tanja Žagar 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Naj viža, kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Franc Žerdoner s prijatelji, ans. Frančič 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Ostržek, 14. del
09.35	Felicijino življenje, dokum. film
09.50	Enajsta šola
10.25	Štafeta mladosti
11.10	Osmi dan
11.40	Dokumentarna oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Primož Trubar, 1. del
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Medvedek, risanka
15.50	Fifi in cvetličniki, risanka
16.00	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: lepo vedenje
16.20	Kar bo pa bo, 8/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška
17.35	Tv p
17.45	Moč znanja, 2/6
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 33/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.10	Polnočni klub: smo še varni?
00.25	50 let televizije: tv dnevnik 30.
5. 1990
00.50	Moč znanja, 2/6
01.40	Dnevnik
02.10	Dnevnik zamejste tv
02.35	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal
08.05 50 let televizije: tv dnevnik 30.
5. 1990 08.25 Evropski magazin 08.55 Seja državnega zbora, prenos 14.40 Povrnjeno življenje, tv film 16.10 Primorski mozaik 16.40 Študentska 17.00 Mostovi
17.30 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velikaimena malega ekrana,
Jana Čede 19.55 Odbojka (M), kvalif. za EP, Slovenije - Nizozemska, prenos iz Maribora 22.00 Zunaj suma, am. film 23.35 Mikavna leta obilja, nemški film
01.35 Huff, 6/13 02.35 Zabavni infokanal
POP
06.20	24 ur 07.20 Trenja
09.05	Srce, ki odpušča, nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Ukradena sreča, nad.
11.30	Sladka skrivnost, nad.
12.30	Tv prodaja
13.00	Sherlock Holmesovi spomini, nan.
14.00	Oprah show
14.55	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Spider man 2, am. film
22.20	Pod lupo pravice, 15. del
23.15	24 ur zvečer
23.35	Glasniki vetra, am. film
01.55	Tečni starci, dokum. serija
02.30	24 ur, ponovitev
03.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1; videospot dneva: jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: Franc Žerdoner s prijatelji, ans. Frančič 11.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 2 18.45 Brezpilotna zračna plovila... od modela do bojnega letala, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 21.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta, informativna oddaja
22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 31. maja
tv slo rr
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.35	Cas, 2/10
07.55	Pod klobukom
08.35	Šport špas
09.20	Rad bi postal misliman, danski film
10.45	Polnočni klub, ponovitev
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Oddaja za otroke
14.20	Točno opoldne, am. film
15.55	Sobotno pop
16.00	O živalih in l
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pravi biznis, 7. del
20.55	Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 6/7
22.00	Poročila, šport, vreme
22.35	Hri-bar
23.35	Deadwood, 3/12
00.40	Ljubezen popoldne, franc. film
02.10	50 let televizije: tv dnevnik 31.
5. 1990
02.30	Dnevnik
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.20	Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
08.00	Tv prodaja
08.30	Skozi čas
08.40	50 let televizije: tv dnevnik 31.
5. 1990
09.00	Vrači stol
09.50	Primorski mozaik
10.20	Študentska
10.40	Z glavo na zabavo, 10. oddaja
11.10	Absalonova skrivnost, 21/24
11.40	Tv prodaja
12.10	Tradicionalni koncert Vlada
Kreslina z gosti
14.35	Zdaj! oddaja za razg. življenje
15.00	Zgodovina Roland Garrosa,
športni film
15.55	Nogomet, prva liga, Drava -
Domžale, prenos
17.55	Košarka, druga tekma finala končnice lige UPC Telemach, prenos
19.45	Kolesarska dirka, velika
nagrada Kranja, reportaža
20.00	Babuške, franc. film
22.05	Bleščica, oddaja o modi
22.35	Slovenski magazin
23.00	Sobotno popoldne
01.15	Anna Pihl, 1/10
01.55	Kačji ples, češki tv film
03.25	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Rori, dirkalnik, ris. serij
08.40	Kopalčki, ris. serija
08.50	Krofko, ris. serija
09.00	Slonček Benjamin, ris. serija
09.25	Jagodka, ris. serija
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Ninja želve, ris. serija
10.40	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.05	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	Opičje vedenje, dokum. serija
12.25	Mačke ubijalke, dokum. oddaja
13.30	Napad iz pradavnine, nan.
14.30	Popravljena krivica, nan.
15.25	As ti tud not padu?!
17.10	Ljubezenska zgodba, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Casanova, am. film
23.00	V Ameriki, ang. irski film
00.55	24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Brezpilotna zračna plovila... od modela do bojnega letala, izobraževalna oddaja 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja,
ponovitev 18.40 Duhovni vrelec 18.50 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1655. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Odprta tema, ponovitev, Pa zdravje? - nacionalna raziskava o vedenjskem slogu 2008
21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Festival akustika 2008,
posnetek 1. dela 22.40 Videospot dneva 22.45 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 1. junija
TV SLO fl
07.00	Ziv žav
09.25	Umko, 4. oddaja
10.20	Zogarija, 6/10
10.50	Izvir(n)i
11.20	Ozare
11.25	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 16/40
14.55	Samo bedaki in konji, 16/45
15.30	NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Sport
16.25	Po premoru, 2. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
sledi	Naglas!
17.20	Družabna
17.45	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.35	Proces JBTZ - zlom režima
22.15	Intervju
23.05	ARS 360
23.25	Poročila, vreme, šport
23.50	Hawai v Oslu, film
01.50	50 let televizije: tv dnevnik 1.
6. 1990
02.15	Dnevnik
02.35	Dnevnik zamejske tv
03.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.55	Tv prodaja
08.25	Skozi čas
08.35	50 let televizije: tv dnevnik 1.
6. 1990
08.55	Globus
09.25	37. tekmovanje mladih glasb.
RS, 4/4
10.00	Zapojte z nami
10.15 Zgodba o surikatah, 1/2 10.45 SP veslanju, prenos 12.15 Presenetljivi junaki, 1. del 12.45 Tekma, debatna oddaja za mlade
13.35 Dobrote Istrske kuhinje, tv Koper
14.05 Slovenski magazin 14.55 Atletika, zlata liga, prenos iz Berlina
15.55 Kvalif. za prvenstvo v rokometu (Z), Belorusija -Slovenija, prenos 17.30 Atletika, mednarodna liga,
prenos iz Ljubljane 18.30 Atletika, zlata liga, posnetek iz Berlina
19.30 SP v veslanju, posnetek
20.00 Bagdadska železnica, 1/2
20.55 Kmetje, 13/13
21.50 Š - športna oddaja
22.35 Številke, 1/13
23.15 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 00.00 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30 Rori, dirkalnik 08.40 Kopalčki, ris. serija 08.50 Krofko, ris. serija 09.00 Slonček Benjamin, ris. serija 09.25 Jagodka, ris. serija 09.50 Winx klub, ris. serija 10.15 Ninja želve, ris. serija 10.40 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.05 Šolska košarkarska liga 12.05 Skrivnostne poti, nan. 13.00 Gospod Bean, nan. 13.30 Moto GP, prenos dirke za VN Italije
15.15 Najlepši avtomobili, dokum.
15.35 Sedma nebesa, nan. 16.30 Princ tatov, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Zvezde na sodišču, nan. 22.35 Dobrodošla sprememba, am. film
00.25 Junakinje predmestja, 8. del 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1654. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec 11.00 Gosta v studiu: Katarina Kresal, _predsednica LDS in dr.
5i.PI
Evgen Dervarič
12.06
ogie dda
j viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Franc Zerdoner s prijateljians. Frančič 13.20 1655. VTV magazin, regionalni
- informativni program 13.40 Kultura, informativna oddaja 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, pon. 18.40 Pop corn, glasbena oddaja 19.20 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.40 Festival akustika 2008,
posnetek 1. dela 21.45 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 2. junija
TV SLO [7
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Zogarija, 6/10
09.35	Iz popotne torbe: lepo vedenje
09.50	Osamljena kača, 1. del
10.15	Umko, 4. oddaja
11.05	Moč znanja, 2/6
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 21/26
16.05	Jesen, Martina in ptičje
strašilo
16.15	Gozd, 3/10
16.30	Knjiga, 4/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Planet, 3/4
18.25	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Vroči stol
20.50	Primož Trubar, 2. del
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.10	Podoba podobe
23.35	Glasbeni večer
00.35	50 let televizije: tv dnevnik 2.
6. 1990
00.55	Planet, 3/4
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infokanal
TV SLO [g
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.20	Tv prodaja
11.50	Sobotno popoldne, ponov.
14.05	Tv prodaja
14.35	Slovenci v Italiji
15.05	Posebna ponudba, potrošniška
15.20	Š - športna oddaja
16.05	50 let televizije: tv dnevnik 2.
6. 1990
16.25	Osmi dan
16.55	ARS 360
17.10	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Berlin, Berlin, 14/26
19.25	Berlin, Berlin, 15/26
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Gensko spremenjena hrana,
dokum. oddaja
22.55	Dar, am. film
00.45	Zabavni infokanal
POP
06.45	24 ur, ponovitev
07.45	Bradata motorista v kuhinji,
ang. serija
08.25	Srce, ki odpušča, nad.
09.20	Ukradena sreča, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Razigrani par, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesovi spomini, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Francoski poljub, am. film
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.45	Na kraju zločina, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: - jutranji gost: videospot dneva: vrtnarski kotiček: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Festival akustika 2008,
posnetek 1. dela 11.40 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, ponovitev 18.40 Regionalne novice 2
18.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Kirurško zdravljenje debelosti 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, pogovor v studiu,nost: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki Regionalne novice 3 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila
2l.OO 21.0ß
21.ÖD
TOREK, 3. junija
TV SLO fl
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Nahodno strašilo, mačka z
očali
09.20	Solzice
09.40	Gozd, 3/10
09.55	Knjiga 4/10
10.15	Zgodbe iz školjke
11.00	Planet, 3/4
12.00	Intervju, ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	He-man, 11/13
16.05	Šah, mat, Piki, 3/7
16.20	Zoja Kajeto, 18/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Podobe Slovenije: Padna,
dokum. oddaja
18.00	Jazz, mlad. serija
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Angola, 2/2
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osvobojeni gradimo, 2/4
00.00	50 let televizije: tv dnevnik 3.
6. 1990
00.20	Padna, dokum. oddaja
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO fit
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.55	Tv prodaja
08.30	NLP ponovitev
11.10	Tv prodaja
11.40	Dober dan, Koroška
12.10	50 let televizije: tv dnevnik 3.
6. 1990
12.35	Studio city
13.30	Bleščica, oddaj o modi
14.00	Tenis, Roland Garros - Grand Slam, četrtfinale, prenos iz Pariza
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	V duhu glasbenega in plesnega
izročila
20.00	Zvok, 1/6
20.30	Globus
21.00	Prava ideja, poslovna oddaja
21.20	Zadavljena kraljica, 2/5
23.00	Barbarella, ital. film
00.40	Zabavni infokanal
POP
06.25	24 ur, ponovitev
07.25	Srce, ki odpušča, nad.
08.20	Ukradena sreča, nad.
09.15	Razigrani par, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Šolska košarkarska liga
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesovi spomini, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Ženino maščevanje, am. film
22.40	24 ur zvečer
23.00	Brez sledu, nan.
23.55	Seks v mestu, nan.
00.30	Na kraju zločina, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva: jutranji gost: zdravniški nasvet: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v
studiu,_gost: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja, ponovitev - Bolezni arterijskega ožilja 19.40 Videospotdneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1656. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Turizem in mi, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 4. junija
TV SLO fl
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Srebrnogrivi konjič, 28/39 09.30 Zoja Kajeto, 18/26 09.45 Šah, mat, Piki, 3/7 10.00 Hotel obmorček, ris. nan. 10.10 He-man, 11/13 10.35 Knjiga mene briga 10.55 Glasbena šala (šola), 1. del 11.35 Podobe Slovenije: Padna,
dokum. oddaja 12.15 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Proces JBTZ - zlom režima 14.05 Angola, 2/2 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Ana z zelene domačije, 22/26 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Ambasadorji Črne Gore,
dokum. oddaja 18.30 Zrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Glavni Mahoney, kanad. film 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje
00.20 50 let televizije: tv dnevnik 4.
6. 1990 ' 00.45 Ambasadorji Črne Gore,
dokum. oddaja 01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.00	Tv prodaja
10.35	Hri-bar
11.35	Pravi biznis, 7. del
12.30	50 let televizije: tv dnevnik 4.
6. 1990
13.15	ARS 360
13.30	Podoba podobe
14.00	Tenis, Roland Garros - grand slam, četrtfinale, prenos
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dokumentarna oddaja
19.55	Košarka, 3. tekma finala končnice lige UPC Telemach, prenos
21.45	Pohujšanje v dolini
Šentflorjanski, slg Celje
23.20	Slovenska jazz scena
00.10	Blackjack, 5/7
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.20	24 ur, ponovitev
07.20	Preverjeno
08.25	Srce, ki odpušča, nad.
09.20	Ukradena sreča, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Razigrani par, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesoci spomini, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Predsednikova hči, am. film
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Brez sledu, nan.
23.55	Seks v mestu, nan.
00.30	Na kraju zločina, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva, jutranji gost: iz naše kuhinje, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 2 18.40 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostje: Nitrox 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, pogovor v studiu,
3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
KINO VELENJE :: SPORED
21 RAZPAD LAS VEGASA
Kriminalka, drama, 105 minut Režija: Robert Luketic. Igrajo: Kevin Spacey, Jim Sturgess, Kate Bosworth, Laurence Fishburne, Liza Lapira, Aaron Yoo, Jacob Pitts idr.
Petek, 30. 5. ob 18.00 Sobota, 31. 5. ob 20.00 Nedelja, 1. 6. ob 18.00
PREDEN SE STEGNEVA
(The Bucket List) Komična drama, 96 minut Režija: Rob Reiner. Igrajo: Jack Nicholson, Morgan Freeman, Sean Hayes, Beverly Todd, Rob Morrow, Alfonso Freeman, Rowena King idr.
Nekega usodnega dne se v bolnišnici srečata povsem različna svetova ostarelega milijonarja Edwarda in upokojenega mehanika Carterja. Kljub vsem razlikam ugotovita, da si pred smrtjo oba želita velikih pustolovščin, prav tako pa morata urediti številna nerešena vprašanja z najbližjimi. Skupaj ustvarita seznam komičnih avantur, ki bi jih rada doživela in se kljub starosti pogumno podata v izpolnjevanje zastavljenih ciljev, ob tem pa tudi znova odkrivata pravi pomen prijateljstva.
Sobota, 31. 5. ob 18.00 Nedelja, 1. 6. ob 20.00
PETELINJI ZAJTRK
Slovenska romantična komedija, 125 minut. Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovic, Davor Jan-jic, Miloš Battelino idr.
Petek, 30. 5. ob 20.00
MALI PIŠČEK
(Chicken Little)
Animirana družinska komedija sinhronizirana v slovenščino, 80 minut, režija: Mark DindalGlasovi: Matjaž Javšnik, Ivo Ban, Marko Der-ganc, Srečko Kermavner, Iva Babič, Vid Valič, Mojca Fatur idr.
Nedelja, 1. 6. ob 16.00 -otroška matineja
V tednu od 6.6. do 8.6. napovedujemo:
romantično komedijo DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI, glasbeno plesni film ODPLEŠI SVOJE SANJE:NA ULICI, animirani film FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA
VELENJE
—AMTK RALLY VELENJE—I
^^ednarodn^lj^ivenstvo^
AMTK VELENJE organizira 31. maja in 1. junija 23. AMTK RALLY VELENJE
Sobota 31. 5. 2008
administrativni in tehnični pregledi tekmovalnih vozil od 15:00 dalje na Starem jašku Velenje (Muzej premogovništva).
Nedelja 1. 6. 2008
Start Rallya Muzej premogovništva ob 7:30 uri
HP 1,3 Ravne pri Šoštanju:
start HP 1 - 8:05 / start HP 3 - 10:38
HP 2,4 Vinska gora:
start HP 2-8:53/start HP4- 11:26
Pregrupacija tekmovalcev:
Muzej premogovništva 12:06 uri
HP 5,7 Zavodnje:
start HP 5 - 14:46 / start HP 7 - 17:19 HP 6,8 Bele vode-Lepa njiva: start HP 6 - 15:39 / start HP 8 - 18:12 Zaključna prireditev cilj rallya - Muzej premogovništva ob 19:29 uri
Ceste na trasah prireditve bodo za ves promet zaprte najmanj eno uro pred časom navedenih za začetek hitrostne preizkušnje (HP). Vse gledalce in stanovalce ob trasah prosimo, da upoštevajo navodila službujočih oseb - redarjev, funkcionarjev in policije.
Četrtek, 29. maj
10.00 Stari jašek Velenje Dnevi Nade Sedlar: restavratorsko-konservatorska delavnica odpira svoja vrata 10.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje
Evropska ulica 19.00 Glasbena šola FKK Velenje
Kviz iz nauka o glasbi (tekmujejo učenci 3. razreda nauka o glasbi) 19.19 Knjižnica Velenje
Pogovor - Šola čustvene inteligence
Petek, 30. maj
19.30 Dom kulture Velenje
Letni koncert - Mešani pevski zbor Gorenje
19.30 Orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Koncert godalnega orkestra glasbene šole iz slovaškega mesta Trenčin
Sobota, 31. maj
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 - 14.00 OŠ Gustava Šiliha
Državni folklorni seminar Kako poustvarjati otroško izročilo Otroške folklorne skupine: Kako iz preteklosti v Prihodnost 16.00 Dom kulture Velenje
Državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja 2008
Kdaj - kje - kaj
Nedelja, 1. junij
20.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelni gala koncert Simfonija za srčne
Simfonični orkester pod vodstvom mag. Nikolaja Žličarja, Gordana Hleb (sopran), Katja Skrinar (harfa)
Ponedeljek, 2. junij
18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Svetovni simultani bridge turnir 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava - Drago Jančar: Lahka konjenica, MGL
Torek, 3. junij
19.00 Knjigarna Kulturnica
Predavanje dr. France Cokan: Življenjski slog in zdravo, dolgo življenje
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60)
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek, 29. maj
20.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer: predstavitev knjige
Petek, 30. maj
x Primorska
Planinski izlet: Snežnik 1796m
Četrtek, 29. maj
■od 18.00 do 22.00 ure
Veteranska liga v malem nogometu na umetni travi
Petek, 30. maj
x ■od petka do nedelje
Kiparska delavnica: les
Sobota, 31. maj
x ■ Pohod na Goro Oljko
Zborno mesto ob 9.00 uri pred OŠ bratov Letonja, povratek predvidoma ob 13.00 uri.
10.30 Hiša mladih ■ Otroška
x Pohod po Kostelski poti
Ponedeljek, 2. junij
17.00 Nogometni turnir ekip U8
(praznovanje 80-letnice nogometa v Šmartnem ob Paki)
Torek, 3. junij
17.00 Nogometni turnir ekip U8
(praznovanje 80-letnice nogometa v Šmartnem ob Paki)
Sreda, 4. junij
17.00 Nogometni turnir ekip U8
(praznovanje 80-letnice nogometa v Šmartnem ob Paki)
»Ringaraja« na velenjskem odru
V soboto bo v domu kulture državna revija najboljših izbranih otroških folklornih skupin
Velenje - Velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti se v teh dneh pripravlja na velik dogodek. To soboto ob 16. uri bodo na odru velenjskega doma kulture gostili najboljše otroške folklorne skupine iz vse Slovenije, ki so se na državno revijo uvrstile preko območnih in regijskih revij. Na vsaki od območnih revij je strokovni sodelavec Bojan Knific izbral najboljše štiri za regijsko srečanje, tam pa si je nastope ogledala Malči Možina, ki
V soboto popoldne bodo oder velenjskega doma kulture napolnili mali folkloristi iz vse Slovenije.
je naredila izbor za državno revijo. Ta bo tudi letos potekala pod naslovom »Ringaraja«, na njej pa bo nastopilo kar 12 skupin. Med njimi je tudi skupina Kresničke iz velenjske osnovne šole Gustava Šiliha.
Dejstvo je, da so otroci pri ohranjanju in podajanju ljudskega izročila še posebej simpatični. Taka bo zagotovo tudi letošnja revija Ringa-raja, zato vas vabimo, da si jo ogledate. Vstop bo prost. ■ Bš
Odprli gozdno učno pot
Gaberke, 25. maja - Kulturnica Gaberke je poskrbela za ureditev gozdne učne poti v kraju. Na relativno majhnem prostoru raste kar 22 vrst dreves, ki so jih opremili s tablami in imeni. Otvoritve poti v nedeljo popoldne se je udeležil tudi župan Šoštanja Darko Menih.
Večer pod kostanji
Šoštanj - Krajevna skupnost Šoštanj bo v sredo, 4. junija, pripravila Večer pod kostanji v parku Kajuhovega doma, kjer bodo predstavili film Štirje letni časi. Večer Pod kostanji so si zamislili kot pogovore z znanimi Šoštanjčani, druženjem in zabavo. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci za simboličen denar (kolikor kdo zanj da) lahko kupili tudi film. Tako zbrana sredstva bodo namenili Vrtcu Šoštanj.
■ mkp
Spet zven dlet in kladiv
Šmartno ob Paki - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline bosta ob koncu tega tedna, od petka do nedelje, spet gostila tradicionalno kiparsko delavnico v lesu. Tudi letos jo bo vodila akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne. Veseli so, ker bo letos udeležba še večja kot prejšnja leta, saj se je za delavnico že prijavilo več kot 20 ljubiteljskih kiparjev iz vse Slovenije. ■
Koledar imen
Maj (veliki traven)
29	. četrtek - Magdalena
30	. petek - Ivana
31	. sobota - Angela,
svetovni dan boja proti kajenju
Junij (rožnik)
1.	nedelja - Fortunat
2.	ponedeljek - Erazem
3.	torek - Pavla
4.	sreda - Franc
	dan žrtev vojne, dan
	slovenskega krvoda-
	jalstva
Lunine mene
2. junij, ob 21.23 - mlaj (polna luna)
Vremenski pregovori
Če vinska trta ne cveti kres-nika (junija), ostane lesnika.
Kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.
Če rožnika sonce pripeka in vmes pohleven dežek rosi, ni treba se bati nam teka, obilno nam zemlja rodi.
Zanimivo
Ime meseca je povzeto po stari rimski boginji Juno, ženi najvišjega rimskega božanstva Jupitra. Slovenska imena za mesec junij so se pogosto menjavala. Martin iz Loke govori o bobovem cvetu -Bobouczwett. Primož Trubar uvaja Rosshenzuit - rožencvet. Še v času protestantizma se poleg imena rožencvet pojavi ime prašnik in velnik, a najbolj pogosto je le ostalo ime rožencvet, le da so ga različno razlagali, eni od rži - rže-ni cvet, drugi od rož - cvetlic. Pojavilo se je še ime senšek in senov-jek ter rožnik. Ime rožnik se je dokončno ustalilo, ko ga je uporabil leta 1848 dr. Janez Bleiweiss v svojih Novicah. V tem mesecu so najbolj znani godovniki sv. Medard, škof (8. 6.), sv. Vid, mučenec (15. 6.), rojstvo Janeza Krstnika, mučenec (24. 6.), sv. Ema Krška, slovenska kneginja, (27. 6.), sv. Peter in Pavel, apostola (29. 6.). Pomemben državni praznik pa je dan državnosti 25. junija.
Spomeniki Velenja
Galerija Velenje je razpisala likovni natečaj za osnovnošolce in dijake na temo Spomeniki Velenja. Trajal bo do 7. junija.
"Z razstavo želimo opozoriti na kulturno dediščino, ki zapolnjuje javni prostor in katere se velikokrat ne zavedamo. Marsikdo pa tudi ne pozna avtorja, upodobljenca ali namen spomenika. Z likovnim natečajem želimo spodbuditi zanimanje za našo kulturno dediščino," je povedala Kornelija Križnič iz Galerije Velenje.
Ob razstavi, ki bo od 5. do 21. junija, bo izšel tudi katalog, v katerem bodo predstavljeni spomeniki, njihovi avtorji in upodobljenci. ■
mali OGLASI
RADI O V ELEN J E
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
52-LETNI privatnik, urejen, situiran, iz Velenja, si želi spoznati prijateljico staro do svojih let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.super-alan.si
38-LETNA poštena ženska, srednja izobrazba, z dobro službo, si želi prijatelja. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
BOROVNICEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
BIKCA sivca, težgega 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. DOBRO kozo molznico prodamo. Cena po dogovoru. Telefon: 5865-855.
RAZNO
NEPREMIČNINE
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 38-LETNI preprost moški išče iskreno žensko za trajno zvezo. Pokličite, če imate iskrene namene. Gsm: 031/807376.
RAZOCARAN skromen moški, si želi spoznati zvesto življenjsko sopotnico staro do 34 let. Gsm: 041/229-649.
SEDEŽNO garnituro (120 x 160 cm), raztegljiva v posteljo, fotelj, klubsko mizo in pianino ugodno prodam. Gsm: 031/393-460.
PRIDELKI
BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504987.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671.
OSEBAM brez otrok oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Gsm: 041/610-774.
PARCELO, 1400 m2 v Podkraju pri Velenju, od Velenja je odaljena cca. 4km, prodam. Možna je postavitev brunarice tlorisa 3m x 5m ter priključitev na infrastrukturo. Gsm : 070/320-234.
ZAZIDLJIVO parcelo na lepi lokaciji z asfaltiranim pristopom v ravnini z južnim osončenjem spredaj, zadaj gozdni rob, samo 3 km izven Velenja v
velikosti 577 m2, kvadratne oblike prodam. Cena 33.500 evrov. Gsm: 041/355-416.
STANOVANJE, 70 m2 + 26 m2 kleti + vrt, v štiristanovanjskem bloku v Nazarjah prodam. Gsm: 031/451-930. 4-SOBNO stanovanje, 78 m2, v Nazarjah, v celoti renovirano l. 2006, prodam. Gsm: 051/640-058.
V	VELENJU prodam na krasni sončni legi, z lepim razgledom, nedograjeno hišo, velikost parcele 740 m2. Gsm: 041/323-685.
V	CENTRU Velenja oddam septembra/2008 3-sobno stanovanje. Gsm: 031/373-314
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
31. maja in 1. junija - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
PRODAMO: HIŠA na lepi lokaciji v Kavčah 180 m 2, parcela 4939 m 2, letnik 1968, možnost gradnje več hiš, cena 130.000 evr HIŠA starejša, v Šoštanju pod Rženom, 160 m 2, parcela 693 m 2, letnik 1956, cena 80.000 evr
ZELO LEPO 1-sobno stanovanje z balkonom, v bloku pri parku, 2. nadstropje, 43 m2, letnik 1990, cena 67.000 evr
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO 2 POSLOVNA PROSTORA v Velenju na ferkventni lokaciji, v pritličju, v velikosti 2x 79,50 m2, letnik 1978. Cena 103.350 EUR (vključen 20% DDV)
PRODAMO STANOVANJE V VELENJU: 3 sobno stanovanje v Velenju (Gorica), 14. nadstropje, 77,90 m2, letnik 1977, obnovljene talne obloge, kompletno opremljeno, klimatizirano, na sončni strani, v bližini vrtca in šole,ločena WC in kopalnica. Cena 80.000 EUR
habit
nepremičnine
Hdilt d ju). Karenlkova ll,\Man|a
rere s to sosfanj
KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ
SREČANJE POD KOSTANJI „HOTEL KAJUH" SREDA, 4. JUNIJ 2008, OB 18. URI
Vabljeni na pomladno srečanje, kjer bomo obudili duh preteklega časa, ko smo tukaj še plesali in peli. V primeru dežja bo prireditev teden dni pozneje ob isti uri.
Krajevna skupnost bo na srečanju delila film o Šoštanju. Izkupiček od prireditve je namenjen Vrtcu Šoštanj.
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
Garsonjero na Kersnikovi, velikost 25,59 m2,4. nadstr., stavba obnovljena 1.1990. Cena: 50.000 € 4-sobno stanovanje Levi breg, velikost 122 m2,9. nadstropje, letnik 1975, cena 90.000 € ali dogovor. .&sobno stanovanje ■ Goriška, velikost cca 80 m2, letnik 1980, pritličje, cena 84.000 € oz dogovor. Zazidljivo parcela - Konovo, Velenje, velikost cca 470 m2. Cena 49.000 € oziroma po dogovoru. Zazidljivo zemljišče - sončna, mirna lokacija, Skorno pri Šoštanju, 2698 m2, cena 65.000 € ali dogovor. Vikend v Galiciji prt Žalcu, na sončni legi velikost zemljišča 2484 m2, vikend 6x5m, starost 12 let, cena 42.000 €ali po dogovoru.
. ... . www.habit.si
Nagrajenke nagradne križanke Nitka, objavljene v tedniku Naš čas dne 15.5.2008, so: Polonca Herlah Krevh, Podkraj 46 d, Velenje; Ida Pejovnik, Cankarjeva 24, Šoštanj; Tončka Hro-vat, Tomšičeva 10, Velenje. Nagrajenke bodo prejele potrdila za prevzem nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: NITKA VELENJE.
ČETRTEK, 29. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. maja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 31. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 1. junija:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 2. junija:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 3. junija:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava!
PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC D0RINA
Odprodaja eksponatov spalnic zaradi prenove salona do -50%
NOVO ZIDNA POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a Industrijska prodajalna, tel.: 03/ 70 37130.70 37 131. »pošta: info@garant.si, maloprodaja@garant.si, www.garant.si
Stanovanjski krediti z ugodno obrestno mero
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg ugodne obrestne mere ponujamo možnost odplačila do 30 let in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI

Q UniCredit Bank

OBVESCEVALEC
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Krevh Julijan, Velenje, Cesta talcev 18 in Beričnik Darja, Velenje, Cesta talcev 18; Kalteneker Dimitrij, Mislinja, Šolska cesta 11 in Zabukovnik Irena, Velenje, Stanteto-
va ulica 4; Stropnik Martin, Skorno pri Šoštanju 40, Šoštanj in Zbičajnik Jasmina, Bele Vode 63, Šoštanj; Prosenjak Frenk, Plešivec 76, Velenje in Lesjak Sabina, Plešivec 76, Velenje; Mernik Peter, Velenje, Goriška cesta 43 in Lenart Karman, Velenje, Goriška cesta 43.
Smrti
Vovk Ivan, roj. 1936, Pečovje 14, Štore; Kopčic Leposava, roj. 1960, Velenje, Stantetova ulica 13, Semprimožnik Angela, roj. 1925, Volog 23, Šmartno ob Dreti; Kavšak Franc, roj. 1920, Zavodnje 46, Šoštanj; Baša Štefan, roj. 1931, Ravne 184, Šoštanj; Zdovc Franc, roj. 1925, Vojnik, Kersova ulica 10; Kasesnik Frančišek, roj. 1922, Velenje, Ljubljanska cesta 32.
Dne 23. maja 2008 nas je zapustila naša mama in omica
JOŽICA LEVAK
Od nje smo se poslovili 26. maja 2008 v ožjem družinskem krogu.
Njeni: Brigita, Sonja, Srečko in Peter Vnuki: Tamara, Katja, Andrej, Nastja
Pogrešali bomo tvoj blagi nasmeh in iskrice v očeh. Ob zadnjem slovesu vsi trije si želimo, da to bila bi le mora, iz katere jutri se zbudimo!
ZAHVALA
Dne 24. maja 2008 se je od nas poslovila
LEPOSAVA KOPČIČ
1960 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih ponudili pomoč. Hvala Pogrebni službi Tišina, g. govorcu z Mestne občine Velenje in g. duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Drago, hčeri Dragana in Ivana
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je odšel dragi mož, ati, dedi in pradedi
ANTON KOREN
iz Hrastovca pri Velenju 18. 1. 1926 -16. 5. 2008
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, se od njega poslovili in se ga boste z lepo mislijo še kdaj spomnili.
Vsi njegovi
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče
ANE JANDROK
iz Lajš pri Šoštanju
22. 7. 1932 -15. 5. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakor koli pomagali.
(Svetlana Makarovič)
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Žalujoči: sinovi Hinko, Emil, Marjan in Primož z družinami
Bolečina in solze se da skriti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
EMIL MILAN PIRNAT
9. 8. 1944 - 23. 5. 2003
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Skromno si živel za nas si delal in skrbel. Na dolgo pot si se podal a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
ŠTEFANA BAŠA
iz Raven pri Šoštanju
19. 11. 1931 - 22. 5. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu duhovniku, Moškemu pevskemu zboru iz Raven, govornici, praporščakom, izvajalcu Tišine in Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Pride dan, ki mine, pride ura, ki mine, pride trenutek, ki traja in traja ...
V SPOMIN
Danes mineva 5 let, odkar se je od nas poslovila moja mami in naša oma
ANGELCA VALENCI
6. 5. 1924 - 29. 5. 2003
Hvala vsem, ki je niste pozabili. Ponosni smo, da smo Te imeli.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE URANIČ
13. 10. 1923 - 11. 5. 2008
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Marti Boben za poslovilne besede in upokojenskemu moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Izbiramo naj osebnost meseca aprila
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali dva kompleta z zdravilnim blatom za odpravo celulita pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World prejmeta: moško toaletno torbico s toaletno vodo Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje; žensko toaletno torbico Chevignon s toaletno vodo pa Olga Cankar, Jurčičeva 3, Velenje.
Objavljamo še zadnji kupon, s katerim lahko glasujete za naj osebnost meseca aprila. Izbirate lahko med kandidati, ki smo jih uvrstili na lestvico. Obenem pa vas prosimo, da na kuponu številka 1 predlagate, kdo je po vašem mnenju najbolj zaznamoval mesec maj. Veseli bomo, če boste napisali ob
tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti, za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 5 (z njimi glasujete za osebnost meseca aprila) in kupone številka 1 (z njimi predlagate kandidate za izbor naj osebnosti meseca maja), ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka 3. junija do 10. ure.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGQIJG PARflJMGRUe \ world
Katarina Srebotnik,
teniška igralka (ob Bernardu Vajdiču je najboljša velenjska športnica; je velika ambasador-ka Velenja in celotne Slovenije)
Gabrijela Fidler,
prostovoljka (prijazna in predana svojemu delu, odlično vodi prostovoljce na Šolskem centru v Velenju)
Manja Gošnik Vovk,
glasbena pedagoginja (ima ogromen prispevek pri učenju in glasbeni vzgoji naših otrok; uspešna glasbena pedagoginja)
Bralci in bralke Našega časa ter poslušalci Radia Velenje izbirate naj osebnost preko celega leta. Med letom bomo opravili izbore naj osebnosti posameznih mese-
SaMSka osla 1 a.	Sateika 11,
Wl.t***57«0	tal.: «9* 57 H
cev, vse zmagovalce pa uvrstili v veliki decembrski finale in izmed njih izbrali naj osebnost leta.
Bil je »en fajn večer«
Šaleško folklorno društvo Koleda je na letnem koncertu predstavilo ljudske plese in šege - Na odru več generacij plesalcev in godcev
Velenje, 24. maj - »Takole se igrajo, plešejo in pojejo tisti, ki jih čez nekaj let pričakujemo v svojih vrstah. Kot generacije Kolednikov pred njimi se bodo učili vedno novih plesov, pesmi in še kaj o ljudskem izročilu. Z veseljem bodo oblekli kostume in vas, zvesta publika, vedno znova razveseljevali.« To so bile uvodne besede v večer, na katerem so se v soboto v velenjskem domu kulture predstavili člani Šaleškega folklornega društva Koleda. Najprej so obiskovalci, ki
so že vajeni, da so letni koncerti Kolede vedno zanimivi, torej videli najmlajše »Kolednike«. Na večeru ljudskih pesmi in plesov so v nadaljevanju izvedeli več o oblačenju in šegah, ki jih ohranjajo v društvu, predstavile pa so se tudi vse starostne skupine plesalcev, tamburaši ter godci.
Sprehod skozi pesem in ples so nadaljevali v Prekmurju, svetu,
popolnoma drugačnem od ostalih delov Slovenije. Potem so s pomočjo godčevskega tria predstavili Primorske viže. In kot naslednje na
odru gostili svoje prve goste. Koled-niki so v družbo povabili folkoriste Kulturnega društva Medimurje iz Velenja, v katerem gojijo glasbeno in plesno izročilo svoje dežele. Medimurski plesi so v marsičem podobni prekmurskim, a je pri njihovih melodijah še močneje prisoten vpliv sosednje Madžarske.Prvi del večera so zaključili s spletom plesov iz Razkrižja. Preden smo lahko užili ples in glasbo v živo, smo izvedeli, da so njihove obleke izdelane predvsem iz doma pridelanega lanu, spoznali pa smo tudi postopek.
Po odmoru so »Koledni-ki« prikazali skromen mozaik plesov iz pokrajin Zahodnega Balkana, iz mladih držav, ki se pripravljajo na vstop v Evropo. Prav pestrost plesov, raznolikost glasbe in kostumov dajejo ljudskemu izročilu tega področja posebno privlačnost, smo izve-
deli. In potem so nas plesalci in godci vrnili domov, v Belo Krajino. Belokrajnci so se vedno radi zavrteli v kolu ali v paru. Ljudje ob Kolpi so poznali mnoga verovanja in nekaj so jih razkrili tudi nam.
Melodije Poljanske doline pa so predstavili odlični tamburaši. Potem so nas popeljali na Štajersko. Splet štajerskih plesov se je imenoval Jesih. Preden so zaplesali, smo izvedeli: »Pravijo, da ob petkih niso prali obleke, saj so verovali, da na ta dan oprana obleka privlači strelo. Nasploh je bila higiena krepko potisnjena na stran, kljub temu da so predvsem v cerkvah poudarjali, naj se ljudje vsaj za nedeljsko mašo očedijo. Na čast Bogu in ljudem se je bilo treba za praznik umiti in obleči snažne »boljše obleke« ....«
S Štajerske smo »skočili« še na
Koroško. Na odru so se plesalcem Kolede pridružili člani Pihalnega orkestra Zarja, zato je bil ta ples posebno doživetje večera. Ob zaključku pa so se jim pridružili tudi gosti iz Medimurskega društva.
Z letnim koncertom se simbolično končuje letošnja sezona v Koledi. Ze jeseni, ko bodo začeli z novo, v svoje vrste vabijo nove člane. V društvu jih je trenutno okoli 60, želijo pa si jih veliko več. Tako med plesalci kot tamburaši in godci.
■ bš, vos
Ček za lepše
v «< *
pocitrnce
Velenje, 24. maja - V soboto popoldne je direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič predala ček v vrednosti 1200 evrov sekretarki Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Kristini Kovač. Zgodilo se je na prireditvi Ta veseli dan, ki so jo v lepem, sončnem sobotnem popoldnevu pripravili člani kluba Mladi za mlade, ki deluje v okviru MZPM Velenje. Tokrat je potekal pred Galerijo Velenje, dogodku pa
so prisostvovali tudi udeleženci podpisa listine o pristopu Velenja med Unicefova otrokom prijazna mesta. Sredstva, ki so jih zbrali na letošnjem Cvetličnem sejmu z dorbodelno dražbo 20 cvetličnih kreacij, ki so jih izdelali na PUP Velenje, bodo na MZPM Velenje namenili za počitniške programe, saj vsako poletje pripravijo kolonije ob morju in dnevna letovanja na Golteh ter v Velenju. Posebno pozornost bodo tudi letos posvetili otrokom iz socialno šibkih družin.
■ bš
Da bodo poletne počitnice lepe tudi za otroke iz socialno šibkejših družin, bo pomagal tudi izkupiček dobrodelne dražbe cvetličnih kreacij floristov iz PUP-a. Tinci Kovač ga je
predala Andreja Katič.