Poitnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane rnesečno Din 7 — . za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmaytrjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petltih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le pc možnosti. Stev. 59. i Celje, petek 22. julija 1932. i Leto XIV. Novi srebrni novci V pondeljek 18. t. 111. je dala Na- rodna banka v promet novi kovani srebrni denar po 10 Din, ki je bil iz- deian v Angliji v nominal ni vred- m>:-:ti iOO niilijonov Din. Srebrni nov- ei po 20 Din, ki jih kujc za skupni znesek 250 niiiijipnov Din Kovnica d. d. v Bcogradu, bodo v najkrajšeni času izdelani in izročeni v promet. Podiužnice Narodne banke ^ainenju- jejo papirnati denar za kovanega do 20.000 Din ua račun denarnih zavo- dov in dižavnib blagajn, do 1-000 di- r'.aiJLV pa zasebnikom. ITvcdhn srehvnegsl denarii pnme- ni korak naprej k normal izaoiji na- sega denarnega obioka. Nedvonmo je biio s torn zadoščeno tudi potrebi nnšega gospodaistva. Uvedba kova- nega denarja, je bila določena z za- konom o denarju /. due 11. maja. 1931., s katerhn jo bila Naiodna ban- ka. pcoblaščena, (ia, izda kovanega denarja. v celotinm zncsku za (550 milijonov dina.rjev V ten) /nesku so vštcti tudi novci po pul, \ in 2 dinar- ia. ki jib je sedaj v obtoku za ok tog 100 milijonov dinarjev. Naknadno je bjlo '/. zakonom due 28. oktobra 1931. dolooeno, da izda Narodna ban- ka za 450 niiHionov din«rje\ srbrne- ga diobi/.a. S tern zakonom je bila j redpisfuia. tudi oblika, velikost in vsebine srebrn, v novern sj ebrncm dro- bi.žu. Doloeeno je bilo, da bo donar kova.ii v spojini oOO-lOOO. ; Denar je prišel te dm v promet. Sfioectka ga bo manj, njegov obtok ]. a bo naraščal, kakor bo državna kovnica. izdajala nov drobiz. \' pri- vatnem prometu jo po zakonu dolo- ccno, da so moi'c plaeati s srebrnim diobižrin najvec do 500 Din za eno izplačilo, dižavne blagajno pa so ('Ol/.nt' sprejemati hobiž ali ga za- menjavati v neom-ojeni količini. Gled? na eelotcn \>btok kovanega dciierja v naši državi in na število pi ebivalstva, kažejo računi, da pride aa, vsakega. prebivulea seda.i 11.t> D, / uvi.lho n mga srcbi rega denarja 1 a bo j,-i i&o 43 Din na glavo. To raz- nuije je v naši državi napram dru- p,iiri dižavam zolo skronmo. V Švici ]ii(ii na vsakoga piebivalca. 482.G kovanega denarja, v Anghji po 323.G, v Xenieiji po 2(?().lJ, v Španiji pa po 181.7. Kolikoi* se bo denarni '4)tok zaradi izdajc. novib siebrnih nijvcev pove- cal, za ioliko se bo istorasno zmanj- šal obtok bankovi'ev. Srebrni novci niso dciiHr Naiodne banke, marveč dižave. kajti, kakor v vsem civilizi- ranem svetu, izdaja ludi pri nas NaiO'.lna banka. le bankovce. Kovin- skr. vrednost našega. novega 10-di- pa)skcgara in vrela brozga. lnž. Frings jo .skotil takoj /. odra. na tla, pri tern pa je zadel z glavo ob tram in padel jiod oder ob kotel. V tern io drugič J-ri'zgnila vrela biozga iz kotla in se •vlila na in^enjerja, ki je iežal na tleb. Nesrečncž je dobil te/ke ope- kline po vsem teiesu. Prepeljali so gi?. v slovenjgi-asko bolnioo, kjcr je v sredo 20. t m. po budem trpljenju podlegel poskodbam. Njegovo tiuplo prcpeljejo v «^elje. Pogreb se bo vr- ?-il v :oboto 23. t. m. ob II. iz mrt- vašnice mestnega pokopališča v rod- j Muskc gi-obnico. Pokoiniku bodi \ (ihianjcn blag- spomin, preostalim ; nase iskieno .-ožalie! ; d Planinci, v nedeljo vsi na Boč! Prieadevajte si da bo Vase perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in ve- sefje krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete preclvsem dobro m i I o, a to je že 80 let poznano J» SCK J 1/32 ZNAMKE JELEN I'i( teklo soboto jc deževalo ves dan. Ni čud.a, da ;e prišlo v nödeljo k Sv. Miklavžu na, Boč razmeroma malo izlieVnikov. Agilineinu püljcanskemu odfcoiu SPI) se najlepše oddolžimo za. njegov tiud, če so zberemo v ne- deljo 24. t. m. v čim več.jem številu na Boču. Pndite torej, Siubitelji pri- rode. da. bost.'e deležni voselja in za- lavc, ki vain jo je ininulo nedeljo skvarilo vreme. — ak. d Ncscčim ženam in raladim mate- in tn pomore naravna, »Franc Joze- fova« grcnčica do urejenega želodca m čievOjja. Glavni zastopniki ino- (lemega zdravilstva za ženske bolez- ni so preizkusilj, da »I^rano Jožefo- va« voda v večini slučajev nčinkuje bitio", sigui'no in broz boleein. »Franc Jcžefcva« grenčica se dobi v vsob le- karnab, drogei ijab in specerijskih tigovinali. d Dunajska vremenska napoved za sobcto 23. julija: Izpremenljivo. Ceije in okoiica c Upraviteij Janko Jerala pri Abra- ham u. V netkljo 24. t. m. "bo dopol- nil g. Janko Jerala, upraviteij hiral- nice v Vojniku pri Cehu. 50. leto svojcga življenja. Jubilant je prišel ntkaj let po ujedinjenju v Vojnik, kjer se je z veliko vnemo in Ijubez- nijo lotil dela za povzdißo bii'alnice iir dosegel z marljivostjo in sposob- nostjo lepe uspehe. Uvcliavil se je ia tudi kpt nacijonalni in prosvet- iii delavec. V; Sokolskem družtvu /avzema mesto podstaroste, v ob- či.nskem odboru pa mesto blagajni- l;a. Povsod vrši svo.io dolžnost vest- no' in požitvovalno v korist lepega vojniškega trga in njegove okolice. Splošno priljubljeneniu in spoštova- ncmu jubilantu iskreno čestitamo k i;etdesetletniol! FHAX SVETINA: Janezkove pomladi Ko je bil Janezek še itiajlien in ie nosil rdečo flanelasto obleko, še ni vedel, kdaj prične ponilad, tista za- pisana v koledarjib. Bil je paglavec in družil se je s paglavci, ki so za Kvoja leta nekaj pomenili in znali. Bili so prebrisane glavice, zato so se lotili vseR-st, dovoljcnega in nedovo- Ijcnega. Večkrat je pela šiba. To je bilo takrat, ko jc nosil Jane- zek šo rdečo ilanelasto ki'ilce, ko je pailel v jezero in g*a jo slučajno re- yiln mati. Pnjela g-a, je za majbno nožiro, in gl('i' Janezek je bil zopet na subem. Da. bi inogel utoniti, ta- krat .šc ni vedel, in tudi, če bi nm še tako vbijali v glavo. bi ne mogel lazumeti, da more člcvek utoniti. saj voda je tako vabeča in mirna, bladna in čista in v njej se spreha- jajo ribice. To je bilo takrat, ko je pri sosedu kradel mlade mačke, ko je iz vrbovih palir izvijal pišealke in lovil di'obne ribice v Savi. Xekega dne, ko je dobil p^ive h!a- če, bi bil s sosedovini Stänkern kina- lu zažga.l gozd. Skrita globoko v tra- vi, sta kadila dolg? viržinke, in ko ju je začel peči jezik, sta se lotilä (igai-et, dokler nista segia po tobaku za pipo. Malo je manjkaio in prit'ela bi še zvečiti. Pa zakaj vse to? No, zato, kci1 sta vočkrat na cesti sreeala inoža s pipo, ali pa videla starega očeta, kako slrastno jo jo. vlekel. Ugajal iinia je tisti prijetni tobakov \onj. Tako že nista imcla vro kaj početi. Naenkrat je pričela goreti trava in visok planien je že objemal smreke. >s.loj, kaj bo, če bo pogoi'LM gozd!« sta tožua drug drugemu. Pa gozd ni po1- gorel; iz njega je stopil visok mož >¦ paiico v roki in jima da! okusiti, kako poje leskovka po novib hlačab i/ jrlenove kože. Zvečer Janezok za, ka/.en wi smel v hiso; knkoi- skesan grešnik je stal preel vrati, in ker jo bi!o ze pozno 7večei", o inraku, ko zvoni na jezeru Ave Marijo. 12a jo Mf<> ?,.-> skoro strab. ^e dunes verujc, da je tisti večer vide! parklje, kako so prišli iz pekla sredi ti'avnika. in z rogovilaini plesa- li okrog ognja. Vse to je moral Jane/ek preživeti in še mai'sikaj kar mu je ostalo za vedno v spominu. Kadar so prišli tu- ji gospodje lovit 1 ibe, jih ie moral mali Janezek vselej lepo sprejeti. Ker pa so bili Nemci in ni znal nem- skega jezika, so ga s čokolado in 1-onboni v roki učiii, koko se reče: »•Muten Tag*-< in »Guton Morgen«. Tako je Janezek prestal pi vo šolo prod velikimi gospodi. Pjišel pa ie čas, ko je Janezek vstopil v prvi razred Ijudske sole. Še je lovil širokoglave drobne ribi- ce in izvijal piščalke. Če jy bil sok za kožo vrbovih palie, je bila po- nilnd, si je mislil. Ko je ho'lil z oče- tom v gozdove, se je naučil spozna- vati jitice in cvetje, in kadar ga je oče peljal ob Savi, mu je kaza! sulce in lepo barvane po^trvi. Večkrat, pa. ie odšcl Janezek sam v gozdove, daleč tja. kjer so bile za- kajene ogiarske bajte. Onih ribic lovil več, pustil je tudi l'ake in ribe. in odkar ga je ujedla v prst sova, je nebal zalezovati tudi' kavke in po- stovk:-) na starcm gradu. Hrepenel je le še po sokoljem gnezda. Ko1 jc bil v gozdu in prespal noč na planini, ga je zjutraj prebudila majlin». kukavica Zakopana je bila v semi in jedva se je bila prerila na solnčni dan. Janezek jo je ujel, na- piavii gjiezdo in jo posadi! vanj ter odnesel ves sreCen domov Ogradil j! je velik prosto-r na vrtu, kjer je hil potok in grniif:je, skale in črvi in gosenice. Ktikavica pa jc bila žalostna, do- raščala je /. dneva v dan in Janezek je /aman čakal kdaj bo zapela; »Ku- ! 2i. t. in. s pričetkom ob 9. dopoidne na v<>- jaškein strelišeu v Pečovniku. c Dobrodelni koncert v parku. Celjska žolezuičarska godba pod vod- stvom kapelnika g. Albina Peterma- na bo priredila v nedeljo 7. avgusta ob 11. dopoldno dobrodelni koncert v mestnem parku v prid slepeinu celj- skemu sklaclatelju u. Kdvatrdu In- terbergerju. c Obrtna zadruga mesnriev in pre- kajevalcev v Celju bo inmin v petok 5. avgusla ob 8. zjutrai svoj j-edni občni /bor v hotelu »Pošt.i«. c I/ državne službe. Gosp. Alojz Mramor, arhivski uradnik v Zdrav- stvenern domu v Celju, jo trajno upokojen. c Karambol dveh avtomobilov. V sredo 20. t. in. popoldne se jo vozil Irgovec g. Franc Verbič iz Ilirske Bistrice s svojim avtomobi'.om iz Št. Jurija v Celje. Z njim se ie vozil tu- di njegov brat Jakob Verbič iz Št. Jurija ob juž. žel. Ko ie avtoinobil privozil iz Zavodne do križišča pri hotelu »Pošti« trčil v avtoinobil veleposestnika g. Hermana Golla iz Velenja, ki se je prinelinl iz Gaber- ja po Aškerčevi ulici. Pri karambo- lu je bila na Gollovem avtomobilu poškodovana. desna. karoserija, zad- nje levo kolo, blatnik in os, na Ver- bičevem avto'mobila pa desna ša.sija, prvo desno kolo, blatnik in svetili- ka, poleg toga so se na ubeh vozil ih zdrobiie šipe Gosp. Goll ima 4.000, g. Verbic pa 2.500. Din škode. Pri ka- rambolu so Jakoba Verbi ča porezali drobei stekla po levem lieu in čelu. Propeljali so ga z rešilmm avtomo- bilom v ambulanco, kier so inn mi- dili prvo pomoč. Nezeoda ie paiva- bila vcliko število občinstva, ki si je oglcdovalo avto'mobila in ponesrečo- nega g. Verbiča. c Celjski delovni trg je imel pri celjski ekspozituri Javne borze dela od 11. do 20. julija naslednjo sliko: Iz prjžnjega tedna je ostalo 990 brez- poselnih (831 moäkih in 159 žensk), na. novo pa se je javillo 715 oseb (42 moških in 3-1 žcnsk). Delo je bilo po- nujeno za 40 oseb (17 moških in 29 žensk/, posreclovanj je bilo jzvršenih 29 ( za 10 nioških in 19 žensk), od^ potovali so .I inoški, odpadla sta 1 uioški in 1 ženska, ta.ko da je östalo 20. julija v evidenei 1.032 oseb (859 nioških in 173 žensk). c Licitacija sadne letine ob držav- ni cesti pri Celju. Mestuo načelstvo v Celju razglaša: Vsled zapisnika tehničnega razdelka sreskega načel- stva v Celju z dne 13. i>ilija 1932, T. No. 358/7 s:e razglaša: »LetoSnja žetev sad ja ob državni cesti St. 50 v območju tohuičnega razdolka sres- . kega načelstva v Celju bo od- : dala potom ustmeno licitacije, ki se j bo vršila na progi Celje "— Vrholje j dne 12. avgusta z začetkoni ob 8. zju- j traj pri kin 77.420 {razpotje okrajne ' ceste na Ljubečno) in na progi Celje- Vransko dne 13. avgusta z začetkoni ob 8. zjutaj pri" niostu preko Ložni- r.e km 73 državne oeste št. 50. Draž- ba se bo vršila ustmeno za vsak ki- lometer posobc-j v smei'i od Celja proti Vrholjani oziroma od Celja pro- ti Vranskem Sadje se bo oddalo na drevesih .najvišjemu ponudiiiku. ki mora plačati takoj ponujeno vsoto in takso po tarif. post. 81 toe. 3 a (to je 1% od ponujone vsoto taksnega zakona, tor se mora s podpisom dra/biMiih pogojev zavezati, da so ti pogoji zu niega. obvezni. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni teh- ničnoga razdelka sreskega načelstva v Celju in na mestnem načelstvu v Celju, soba št z. c Trgovci, obrtniki in induslrijci! V dnevih to hude krize je uspeh mo goč saino, ako je prava beseda pravi čas na pravem mestu. Marsikdo ne ve, kako hi dolžnika uspešno terjai za plaoho, kako bi nazorno in res lepo korespondiral tor obrazloži! up- niku svoj položaj, kako bi napiavii izdatno in po ceni reklamo, kako bi pregledno sestavil svoj katalog, ietak ali lepak, kako bi si omislil lep in krepek prevod z jezika na jezik. To in ouo, vse muči poslovnega človeka daiulanos. Zakaj ? — Ever ne ve za me. — laz oskrbim vse to v sloven- skem, srbohrvatskem in nemškem je- ziku za malo nagrado. Založite svoj n.aslov |.ri upravi j)od'»Stroka«! c Izgubljeno in najdeno. \ mest- neni paiku j<> bil ie dni izgubljen ženski dežnik Na Cankarjevi cesti so bila 20. t. m. najdena. zlata očala, v jtaiku je bil najden srebrn prstan z rdečim kamnoin, v nekem eel jskem uradu pa siv nioški klobuk. c Franc Jožefova grenčica odprav- Ija \ (olcsu i.abrano siiiilol-no stru- pe. c Nočno lekaruiško službo inia, od soboto 23. t. ni. do vštctoga petka 29. t. in. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra, cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sk.) služb.o ima od netlelje 24. t. in. do vštete sobote 30. t. in. 11 vod pod poveljstvom g. J. Piistoška. OGROMNE DOBITKE ob nujminiinalnejšem vložku nudijo srcčke za gradnjo beograjske katedrale CENE SREČK : cela Din 100 —, polovica Din 50—, ietrtinku Din 25" Dobe ae v kolekturah, iupnih uradih, obfinskih upravah, deiiarnih lavodih i. t. d. ŽREBANJE 31. av2. 1932 Žrtve nesreč 50-letnemu delavcu Josipu Polnar- ju z Dobrove pri Celju je padel, to dni blod na desno nogo in jo zlomil pod kolenom 13-letni gostilničarjev .-in Jože Pe- telinšek iz Vitanja je padel pri nogo- metu na kamen in si težko poškotlo- val desno koleno. V čotrtek 21 t. m. zvečer je padel 22-letni rudar Peter Kud^r iz Kasaz pri Petrovčah |)ii delu v libojskem premogovniku in si izpahnil desno loko v ramenu. 19-letni posestnikov sin Jože Hi'O- vat iz Sp. Doliea si je pri padcu s kolesa zlomil desno ključnico. 28-letni miner Vinko Bele s Trlič- iiega. si je 18. t. m. pri padcu občut- no poškodoval desno raino. 40-letnega čevljarskega pomocnika Franca Lubeja iz Smarjeto pri Celju jo udaril konj v trebub in mu pi'iza- del težke notranjc poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celj- ski bolnlci. Sokolstvo x Tekine v odbojki za posamezna ckrožja celjske Sokolske župe se bo- 1(J., za savinj- sko-šaleško okiožje na Polzeli isti dan ob 14., za siuai^ko-iogask;) okrož- je v Smarju 31. t. m. ob 15., za zgor- nje-posavsko okrožj' v Zagorju 31. t. m. ob 10. dopoldne Pounenske pri- jave se naj posljejo takoj po preje- iiui okrožnice. Društva Biežice, Pol- zela, Zagor-je in šmar.je naj uredo pravi I na igrišča. x Sokolsko društvo Kimske Topli- ce—Šmarjeta. Zupne plavalne tek- me ce'otnega okrožja. coijske sokol- ske župe so boo visile ob priliki jav- nega letnega nastopa Sokalskega ilruštva Rimske Topi ice—^marjeta v nedeljo 14. avgusta ob (J.3O dopoldne na novem modernem soortuem ko- pališču v Himskih Toplicah, združe r.e z dopoldanskimi/ tekmami v od- Lojki. Ob 1(! bo javni teiavadni na- stop vsoh oddelkov .na lotnem telo- vadišču poleg liotela »Stara postal. Posetniki celodncvnega pestrega programa naSega letnega nastopa boilo imeli priliko izrabiti preostali ča^ zt>. prijeten nedeljski oddih v priljubljeni lzletniški tofki — Kim- skib Toplicah. Bvate in sestre telo- vadco in tekmovalce okoliskih obC'in vabimo in prosirno, da. nas obiščojo v čim večjoni številu in se udeležijo župniSi plavalnih tekem za vse pod- rosje naše sokolsko župe. Podroben program in razpis nagrad bomo ob- javili pravočasno. Na üeleznici obi- čajen 50% popust, kopališka uprava pa je za ta dan dovoli'.a društvu za njene posetnike znaten popust v ter- malnih kopeljih. Zdravo! — L. T. Sport SSK Celje : SK Atletik Frva kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo V nedeljo 24. t. m. so bo vršila na spoitnem prostoru SSK Celja, na Glaziji prvensivena, nogoinetna tek- ma, med SSK Celjem in SK Atletik- klubom, ki je dosedaj zastopal celj- ski nogomet v ligi za prvenstvo Ijub- Ijanskega uogometnega podsaveza. 8SK Celjo, ki je moral lani izpasti iz vrsto klubov, ki so so s podsavez- nim tekmovanjem borili za vstop v tokniovanje za državno prvenstvo, je (loslej opiavil z uspehom z vserni klubi, ki so jirisli v poštev v celjskem nogomctnem okrožju, in tudi s prva- kom uboveljskega okrožia. Preosta- jata mu sodaj še dve tekmi z dose- (Janjijn ligašem SK Atletik, ki ga ča- ka tokrat odločilen boj za nadaljnji obstauek ali pa izpad iz liginega. tek- movauja. Po formi mostev sodeč je izid tekmo üe povsem negotov in se obeta zaradi toga zeio zanimiva tek- ma. Vsekakui" .pa bo to tokmu po dalj- šem presledku važen domač derby, ki bo gotovo midi la- dober sport in s katero bodo |iišli gledalci sigurno na svoj račiin. Želoti bi bi!o, da. prideta moštvi na igrišče s plemenitim in sportnim stiondjonjeni, da bo to res lei>a in fair borba in raj pripada zinaga klu- bu, ki jo po nravici zasluži, pa Ie na sporlen na('in, da bo nadalje z uspe- honi in doslojno zastopal celjski slovenski nogomet v no vein prven- stvenein tekmovanju. Tekma so bo prisiela ob vsakem vremenu ob no! 18. K. D. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesl.jivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. t Službeno iz poverjenistva sekci- je nogomeinih sodnikov. Za prven- stveno tekmo SSK Celje : SK Atle- tk se delegirata kot stranska sod- nika gg. Adolf Presinj>-er in Franc SeW. Glasovi iz občinstva Svetje in ne Svelina! Celja ni radi zahajamo na Svetje k starodavni cerkvi, kjer se košati mogočna lipa iz 13. stoletja. Malo jih je pa med naini, ki hočejo poslušati govorioo domačinov. Ti imenujejo svoj kraj samo »Svetje«. ne pa tudi »Svetina«, kar se je med nami raz- paslo. Domačini hodijo s Svetja v Celje in se vračajo na ^voje Svetje Oni nosijo svetenske čožnje k nam, mi pa hod inn na svetensko žegna- njo Stari izraz »Svetje« je še tudi Damski salon ,,Uran** Celje, Kolenčeva ulloa 6 palača Pokojninskcga zavoda izdeluje vso darnsko in moSko garderobo najmodernejše in po zmernih cenah. palice so imele že sok za kožo in o- glašale so se poinladne ptice. Jane- zek pa za vse to ni vedel, ker ni veC izvijal pišfalk in ni več mislil na drobne l'ibice. Pozabil je tudi na poi- ze, ki jih je nekoč nabiral in jodel s hrenom. Pa rajši jih je nabiral ka- kor jedel, enako kakor zabe, ki so mu poginile v vreči za sol. Kar po- sušile irio se, uboge žabe, in od takrat se mu je smilila majhna stvar. Mislil je na kukavico in njeno ve- liko žalost. Kodai bo slišal njen glas, kedaj se bo izvil iz njenega mladega grla prvi »Ku-ku&. In ni ie bilo tož- be, vse je minevalo v tišini sredi ve- like pomladi. Pa se je dglasila nekega dne ne- znana kukavica, visoko na češnji je obupno svetu oznaniala svojo bol. Janezek je odšel k svoii mali jetnici na vrtu. Zelo je bil pi'eserieCen in začuden, ko jo je bil ugledal na veji nad ječo. Utekla je, izpodkopala je zemljo in se opi'ostila težav ozke kletke. Razpela je krila., zamahnila ,po zraku, pa je zopet obstala, mir- na in zainaknjena. Tako je bila tre- nutek in gledala je na oesn.io, odko- der so pr.iha.jali otožni trlasovi. Nenadoma pa se je spustila in ob- stala na strehi svoje ieče. Poskusila je, ali bo mogla leteti. Xapihnila se je in otepala s krili, nato pa iz vsega grla zapela svoj prvi »Ku-ku«. Nato jo odletela. Morda jc našla svojo ma- ter. In Janezek je ostal sain, dolgo je gledal za njo. Gledal je v daljo in še vedno veroval, da se vrne ietniea, za katero je tako skrbel. NTi se vrnila. Solo sedaj se je spomnil. da ji je de- lal vse življenje krivico. zato ni nik- dar prej pel a. In ko ie orvic zaku- kala, ko je bila visoko na drevesu, so je počutil pred njo in samim seboj ponižanega in osramočenega V njem se je zganilo in prvič v življenju se je zavedel, da je stori! greh. Danes je Janezek že velik in rad bi slišal, da bi se mu z trora oglasila kukavica. Letos jo bila zima dolga in čeprav je bila v kolodariu že zdav- naj pomlad — Janezek to dobro ve — še ni nikjer znakov tiste lepe po- mladi, ki jo je preživlial nekdaj, ko je letal za pisanimi mctulji in raz- diral sršenova gnezda. Takrat ni ve- roval, da more vse to miniti. Tudi v smrt ni veroval; tie je kdo umrl, si je paC- mislil, da spi in da se bo zo- pet vrnil, saj tako so nm rekli, ko so mu pokopali bratca. Danes pa Janezku nihee ne more prekriti resnice. Vse, kar ga vabi in s-pominja^na pomlad in i>esem, je otopclo in se ustavilo. nekam je za- maknejnd. Vse je podobno zamreže- ni jetnici, ki jo je uklenil človek. Vse molči in vse je mirno, v sreih pa vstaja veliko življenje, ki hoče, da se sprosti in izreče svojo besedo, no prvo in ne zadnjo. Kadar kdo umre, mu ]c gotovo prejšnji veČer sova napovedala smrt. Janezek pozna so-ve in on to dobro ve, saj jim je razdirai gne/da in kradel mladiče PuSč-il jih je na cesti in nikogar ni bilo, ki bi se jih usmilil. To so bile ostudne pegaste so've in ona lepa kukavica, nad vsem pa je bila človekova zlobna roka. ki je grešila v ljubezni in sovraštvu. Kopalne obleke cevlje in cepice nudi v veliki izbiri trgovina Miloš Pšeničnik, Celje Pri pcmanjkanju teka, kolcanju in napihovanju, obloženem jeziku, nepiijetnem duhu w llst" glavobolu jemljite zjutraj ali zvečer pred spa- njem KA—\ kozarca naravne grenčiee HUNYADI JANOS, ideal no in nenad- kriljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim sredrijim poljem! Dobiva se v vsoh lekarnah, drogeri- jah in boljSih trgovinah. stov. 59. »Nova Doba« 22. VII. 1932. Stran 3 sedaj poleg one nove spake v urad- nem scznarnu krajev. Zal.o bi morali zlasti listi gltdati, da »)i idejo Sve- tenci s starim imenom d;> svoje pra- vice. V. Strahota z vinoai. Sodaj ho j»a menda res zo pol Iota, da je oblast /ahtevala o-.l gostiln in kavarn cenike Podjetja so pozivu ustregla, ukiepa pa mkakcga ni. Ljudje, ki liočejo vse votleti, si po svoji nerazsodni glavi io po svojo tolinaeijo .... A nekaj bo ventlar treba ukreniti, da bo konoc vsaj no- katerim grozotam. Dasi takoga vina ilancs najbrže nikdo ne j.ije, je veu- dar ža lost no že saino dejstvo, da ima kavania \ (lelju odprto vino po 24 Din liter, vino v stekienieah (tri- ¦četrt litra!) pa po 35 do (JO Din. Ko bi s)i vendar kak obla^tnik kedaj o/i I po kavarn i! —č. Knko dolgc še? \' zadnjem rasn se pojavljajo na raznih brzojavnih drogovih in dre- vesih (celo v mestnem vrtu, inali li- stiCi z uprav grozno slovenščino. Eden izined mnogili: »Zvamese 0 što- dento na stanovanje tud'i lahko zelo oskarbjo . . . Costa na grat/« Ali pa: >>Stanuvanje za izdati«. — »Ena pojstla za prodati, še nič ni uporab- lena.« To so saino trije primeri. Našteli bi jib labko Se nmogo vee. Pa to po- polnoma zadostuje, da človeka za- boli, ko prečita tak oglas. Ce ne znaš slovensko i'eas bi že foil), pa pojdi k sosedu; tain imajo sina-dijaka, drugje zooet heerko- učiteljico itd. Prosi in vaök ti bo rail napisal oglas. Saino s takimi spake- diankami ne pribajaj vec: na dan. Saj nismo v 1'!., ampak v 20. stolet- ju. Ce je koga sram prositi soseda za poniof- pri sestavi ogiasa, pa naj gre v knjigai'no in ku])i slovonsko slov- nico. Žalibog da je po tolikih letib treba dajati take nauke. — ir. Letoviščarji pravijo: Se vsako loto so bili v mestnom parku koncerti in to ob nedoljah do- poldne in četrtkib zvečer. Ce ni igrala železničarska godba. so navili radio. Letos pa ni no enega ne drugegä. V paiku bomo od dolgega easa umrli. imejte usmiljenje z nanii! I'odvizaj- te se in princsite v park vsaj radio- aparat, če že ne gramoson z ojače- valcervj. V Celju je več zastopstev za radio-aparato. Tarn bi sc gotovo dal dobiti pooeni na posodo radio-aparat 78l mestni park. — ir V najgloblji bolesti javljamo podpisani vest o prezgodnji smrti našega nepozabnega, ljubljenega soproga, dobrega očeta, zeta, svaka in nečaka, blagorodnega gospoda in$j« ehem. Viljema Fringsa ki je morJ 20. iulija ob 1. popoldne kot žrtev svojega poklica na tragičen način po težkem trpljenju pustiti svoje mlado z'vljenie. Zemski ostanki dragega pokoinika bodo v soboio 23. iulija ob 5- popoldne v mrtvašnici mestnega pokopaliSča v Celju svečano blagoslovljeni in položeni v rodbinsko grobnico k zadniemu počitku. Sv. maSa zadušnica se bo brala v pondeljek 25. jultja ob 7. zjutraj v mestni župni cerkvi v Celju. Celje —Šoštanj, 20. julija 1932. * Äug Frings, roj. pl. Fanninger, soproga Ernest pl. Fanninger, stotnik v p. Ilza in Vili, otroka Benč pl. Fanninger, major Ämalija pl. Fanninger, tašča Beno pl. Fanninger, finančni nadrevident in stotnik v p. Karin pl. Fanninger svakl Lizzi pl. Fanninger Cecilija Malberg, roj. Frings, teta Marta pl. Fanninger Ilza in Kurt pl. Degelmann ter vsi ncčaki in nečakinje svakinje Smešnice Evičina inati redi kokoši. Včeraj je lisica ukradla kokoš, ki je kljub dnevneinu opozorilu zlezia skozi ogiajo in ušla v bližnji gozei Tani jo ,Ki dobila lisica. »Vidiš«. i'ai'iaga. ma- tt otroku, »lisica je pojcdla kokovš, kt-r ni bila. pj-idna.« Evica je iiialo poinislila, potem pa je lekla: »Kaj no, lnaniica, fe bi bila kokaš pridna, pji bi jo bili nii jjojedli?« ¦ * Ljnbitelj živali ribiču: »Ali ste že kodaj pomislili, da /.apusti vsaka ri- ba., ki jo ujaniote, ž^no in 'J0.000 ne- l'i'oski'bljenih otiok?« * * Noki dnevnik jo objavil: »Zaradi. pomanjkanja prostora smo morali vcč porodov in smrtnih ^lučajev od- lo'ziti ilo jutri.« .lotniški pa/.nik: »Vasa tašča želi govoj-iti z Vami!« — »Katera, gospo«l pa/.nik?« — »Xo, Vaša tašča!« - ¦¦/rod.-», katera. sai sodim vendar za- iridi higaniijo!« * * Dvounie'n oglas: »Cehi. obeinstvu vljudno sporor:am, da sern imel kot dolgolotni namešfencc vilike insta- lacijske tvrdke priiiko. da sem si prisvojil vse, kar spada v mojo stro- ko.« * * Najemnik: »Stanovanje mi ngaja, inoti me le ta grda tovarna na oni strani.« — Hišni gospodar: »To vas naj j)iav nie tie moti. To je tovarna za munieijo, ki bo prej a!i slej goto- vo šla v zrak.t; • * »Kako uspeva tigovinaV« — »Ka- kor v piihodnjem letu.« — »?"« — »Trgovina nazailuje od Jota do Iota, ietos pa je ž njo že tako, kakor v priliodnjem iftu.« * * Komponist se sprebajj. s prijate- Ijeni. Skozi okno neke vile čujeta välckovo melodijo. »Ali io ta valček tvoj?« vpiraSa prija'teli laskavo. — > Še ne,« odvrne komponist s pro- roškini glasom. * * »Kakšna je razlika snrd učenja- koin in plesalko?« — »?v -- »Uče- njak kaže, kaj ve, plesalka ve, kaj kažo.« * * »Mirkec, kako \m ven.iar ješ? Vi- dim, da te born vendarlo moraia po- slati drugam, da se boš naučil lepe- ga vedenja.« — »Mama. a.li se tega no inoreiii naučiti doma?« Ilisni gospodar ponndi uostu vino. > To ie izvrstna kapljica, pribranil s-eni to vino za posebne nrilike. Ku- pil sem ga ob rojstvu svoie hčerke.« — »Hm, res inienitno vino«, pohvali gost, ko ga ie pokusil. »takoj sem opa/.il, da je zelo star l?tnik.'< * * »Ko sem um ponudil nienico, je r.agna! stol väme.« — »Aii niste ime- !i kritja?« — »Pač —¦ skočil sem za )')eč'.v< Stanovanje obstoječe iz 2 lepili parketiranih sob, kubinje in pritiklin, in nekaj zele- njadnega vrt» blizu mesta se odda s 1. septembrom t. {. Naslov v upra- vi lista. Janjetina na ražnju se bo pekla v nedeljo 24. t. m. ob 4. popoldne na vrtu gostilne M. Belaj „Pri Korošcu" na Polulah pri Celju Pristna štajerska vina in druga okrepčila bodo na razpolago- Za obilen obisk se priporoča gostilniLar Ali ste že poravnali O naročnino • PIKKKE BENOIT: 6 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič ZaCutil sem trpok in mrzel obCutek, da ine vse- ueiliška balja stiska za vrat. Ali, Klizejske poljane! Ženske v kožubovini in za njimi valovi parfemov. Kako mi ,to' ne bi inogli biti ,prav'! Sto sedem fran- ko v in nekaj centimov . . . Ka.r topil sem sc od bvaležnosti. On si je mel l^oke. »Z gospodom Berthomieujem se še nocoj sesta- nem. Pridite jutri ob dosetih. Zmenil se bom z njim za sestanek.« * * * V toiek, 21. oktobra 1913. — NoC ie padala. V uliej Auguste-Comte sem se pebal skozi kopo otrok, ki so vreli iz Montaignevega lireja. Ah, uCenčki inali, mali stipendisti, učite se matematike, vživljajte se v umetnost in obrt, s/edite za uradne rnize, ce se nocete nekega dne izpremeniti v biedo senoo, ki pri- ha.ja iz Luxernbourga in se vleče proti ulici d) Assas. Neprestano ta fantazija, ki me je zaradi nje o'Steva) moj dobri učitelj. Pojdi, draga deklica, naj ti bo to poslednje veselje. Pojdiva vofierjat na desno cbalo. Tu je Vignerte nehal pripovodovati. »Zdajle je letela krogla nad nama,« je dejal nato. > Ali ste pomislili, dragi prijatelj, da bi vas bila so- znanila s prstjo, če bi bili tisti trenutek pomolili von svoj no's? Kaj pravite o igri slučajev v življenju?« »Nekega dne,-« sem odgovoril, »se je ves enajsti eskadron upii. Nihče ni hotel iti po vodo. Vsi so se i'/.govarjali, da niso na vrsti. Ker je postajal hrušC ffcdalje večji, sem prišel, da bi jih pomiril. Poslal scin prvega, ki mi je prišel pod roko, tistega, ki je uajglasneje kričai. Šol je, kiel in uporno triiil, da je to krivica. Plašč je pustil na mestu. Ko se je vrnil, ga. ni več nasel. Granata ga je raznosla in z njo xrod tudi njegovili dvanajst tovarišov.« »Strinjava so.« je dejal Vignerte. Nato je nadaljeval. • * • »Xe vem. kakšna sila me je gnala tisti večer, mene, ki zvečer nikdar nisem ^el čez most in se zmeraj zadovoljeva! le z otožnimi radostmi v latin- «.ki četrti. Spominjani se, da som sain slavil orgijd v »Velikem U« in da me je potom obšla želja, da bi na Wcbi'ovi terasi popil kavo. Z izgovorom, da mi ni troba ^tiskati denarja, sem hodil pod lampijoni >Olimpije« s trdnim prepričanjem, da mod potjo ne bom zavi! nikamor drugam. M'alce vrtoglav po ste- kieniri Maisata, sem korakal naravnost naprej in izzivlano opazoval ljudi, ki som jih srečaval. Hladuo je postajalo, §ele ko sem stopil v Webrovo kavaruo. se mi je zaradi številnih luči in množice ljudi vrnila moja vsakdanja plaho'st. Skril sem se v kot in občutil pH tern nerodnost vseh tistih, ki se boje, da ne bi kdo opazil, da so na kraju. kjer se ne /r.ajo {)rav obraoati. Meni nasproti se je z glasnun smehom zabavala ih-užba mladih ljudi. NevošCljivo sen» gledal njihovo sAielost, njihove kretnje in vso tisto srefo, ki je inorda ne bom nikdar deležen. Ah, kako sem res malo primeren za vseučilišče, jaz, mladenič, ki je oštal skeptičen pri vsem svojem bogatem znanju, pri vM'h bibliografijah in pripo'rocilih, in ki mu je sree divje utripalo, če je zagledal lepo ukrojen suknjiC, dovršeno zavezano kravato in prvovrstne nogavice, ki .jih je komaj slutiti izpod hlačnih zavihov. Štirje so bili in med njimi neka (lama, ki j> ka- /ala svojo rožno lepoto iz dragotrne kožuhovine. l^ila je morda make poslikana, toda to ini je bilo že od nekdaj "všeč. Sedela je na klopi z eniin i/.med mladih gospodov, tako da mi je gledala naravnast v obraz. Ostala dva sta mi kazala lirbet, toita v zrcalu sem videi njuna obraza,- ki ju je že razžarila prav- kar končana večerja. Tisti večer sem razumel ponižanje eloveka, ki pride v veliko restavracijo samo na na črno kavo: »Ah,« sem si rekel, »bolje bi bilo, če bi bil ostal do- ma in povečerjal kjerkoli ter šel nato spat. Spanec }t> pribežališče siroinakov. Ni mi bilo treba hoditi som!« Toila vendar .... Zdajci sem opazil, da me edeu izined gostov, ki mi je kazal hrbet, neprestano trdovratno gleda v /roalu. Nato je vsta.l in stopil k meni: »Vignerte !v »Ribeyre!« Hibeyra sem poznal s predavanj višje retorike. Pripravljal se je na izpit in moral pri tern preživeti v.-.o tisto zagrenjenost, ki ji je vzrok sii-omaštvo in druga hrepenenja »Kaj delaš tu?« »Saj vidiš,« sem zmedeno odgovoril. Naglo sem dodal: ¦In ti? Kaj je uovega, kar sva se razstala na üceju Henrika IV.?« »Ali dragi moj ne govori mi o tern un;azanem hrlogu. Pa še pravijo, da mladino vzgaiajo! C.e bi jili bil poslužal, bi me še ob življenje pripravili . . .« In pristavil je: »In ti?« »Moral sem jih poslušati. še /dajr« sem grenko odgovoril. »Kaj dela.š ti? Zdi se mi, da se ne dolgo- Casiš.« »Srečo som imel. tovariS. Postal sem tajnik ne- kega poslanca, ki je po šestih mesecih napredoval /.a /unanjega ministra. Z njim sem sei na Quai d'Or- say. Tako je Pridi vendar iz kota. Pokazal te boBi svojim tovariSem iz ministrstva.« Stran 4. »Nova Doba« 22. VII. 1932. Štev. :>'X Prvovrstne stavbne parcele nasproti Zdravstvenega doma v Gre- gorčičevi, Tavčarjevi in Ipavčevi ul. se prodajo. — Pojasnila daje KaroJ Breznik, Celje, Frankopanska 1. Stanovanje 2- ali 3-sobno s kuhin.io iščoni v nie- stu ali njegovi bli/ini. — Ponudbe na upravo lista. Dobpa gostilno in dßliftatßsa na prometni ulici se odda za 35 000 Din. Proda se trgovina in gostilna doI ure od Celia za 120.000 Din. Naslov da K. Breznik, Celje, Frankopanska ul. 1. Zclo lepa, velika solnčna soba s kabinetom v najlcpšcm ecntru ino- sta so odda s 1. oktobrom v najein. Vprašati v upravi lista. Lepo stavbišče v inestu — krasna lega — poeeni prodam. Naslov v upravi lista. Prazna soba v prometni ulici, čista, z električno lučjo, s posebnirn vhodom se odda takoj. Naslov v upravi lista. Prodam še dvoje siavbišč MARTIN PERC Celje, Cesta na nrad štev. 9. Učenec zdrav, krepak in dober računar se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na nasiov: »Kosta- njevec« d. z o. z., manufsikturna za- loga, Ftui. -i A»<4#^ Oä*M Cenj. obCinstvo vljpdno opozarjam, da imam v Mr A fTIPJTlV'ClJJ.C? OCS svoji hiSi v CELJÜ, KBHLJH PETRÄ c. 37 lastno mesa rljo, prekaievalnico in gostilno pri „Jeleiiu4* z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in dcbelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenfak. Prave fasadne barve Ivan Ravnikar, Celje kemično čiste v modernih nian- sah in Nitro (Spritz) lake za avtomobile »ma stalno v zalogi Na debelo! Na dobno! Pisarniške potrebšcine vse vrste papirja, trgovske knjige, dopisnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča Karla Goricarja vdova, Celje, Kralja Petra c. 7 knjigarna in veletrgovina s papirjerri Vinho BufeopBc, obi, honcesmestni tesarshi moisten na Lani nisi splill izvršuic vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnicc, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. 'tT^T _______________________________*_____________________ Urejuje «ado Ftinlk. — Odgovoren za Jtonzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetlnar^^ba v CeljuT PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE — ' ~ CEUE ~ prei Juznostajerskd hraniinica Sprejema hranilne vlogj na knjižice in tekoči račun ¦ Nove vloce izplaöuje na zahtevo takoj ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem \n vso davčno ===== močjo