NO. 218
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Samo za las je manjkalo, pa bi danes "Ameriška Domovina" ne izšla in mogoče še prihodnjih par dni ne, kajti za las je manjkalo, da ni bil urednik Louis J. Pire zjutraj ubit.
Kot navadno ob pondeljkih je prišel naš urednik tudi danes zjutraj nekaj minut pred pol šesto uro v urad. Naš oskrbnik Jože Turk je bil že v uradu in je čistil. Urednik je slekel suknjo, jo obesil v oblačilni prostor, nakar je potegnil iz žepa 5 centov in rekel Jožetu: "Joe, pojdite Plain Dealer" iskat. Joe je takoj odšel, dočim je urednik stopil v oblačilni prostor, kjer pravzaprav ni imel nobenega opravka.
V istem trenutku je zaropotalo, velika in težka šipa na pročelju je- bila razbita, in uredniške prostore je priletela amoni-jakova bomba. Bomba, je razbila šipe na pultu in največ stekla je priletelo naravnost v smeri, kjer se sicer urednik nahaja pri pisalnem stroju.
Uredniški strojepis je bil pokrit s steklom, kot tudi pisalna miza. Da se je urednik tedaj nahajal pri pisalni mizi bi bil gotovo zadet od ostrih čepinj naravnost v glavo, kar bi bilo uso-depolno. Tako pa je bilo rešeno življenje prav po naključju, ker je uredriik stopil v oblačilno sobo
vedel, kaj pravzaprav vse to pomeni, obstal je nepremično na mestu. Slišal pa je v istem tre-
BOMBE ZA 'AMERIŠKO DOMOVINO'
nutku korake v st^j med našo noči, in sosednjo hišo:, kilalu potem je zaropotalo tudi rta -ijatih tiskarne. Dve bombi sta :>ili zagnani v tiskarno, ki pa nisi t dosegli svojega namena, tekomna se je adu-tu skoro gotovo r; zlila in mora nekje smrdeti..
Uredniški proste so se takoj na to napolnili s si mil j i vi m duhom in seveda jo ji urednik od-kuril takoj na pro: to. Toda zunaj je skoro enako/močno "diša-
toda
lo" kot znotraj, ftja bloke daleč je bilo.čutM*i zoperoi duh.
Seveda prva po je bila telefonirati na policije j V petih minutah je bil na mtstii policijski križar št. 4, ki je i rišel do naše hiše iz Charity bolnice, kamor je dobil radio sporočilo glede zločina. Dospel je feoročnik Mr. Kekič s tremi drugimi policisti. Takoj za njimi je fospel en avto poln detektivo'i Policija si je vse zapisala spregledala prostore in dala njasivete, kako "'e treba narediti tq in ono. Jože Turk je hitel odpirati okna. Prav nič se ni ustraši 1 plinov. Bi bil dober za nagfronto, kjer pokajo plinske bojite.
Eno uro .po .zlotiinu se je že lahko delalo v prostorih, in umrad je skorO p&p&ljioma zginil. Pozneje ,pride zdravstveni oddelek, bi bo vac > p.istore t<.>-
l±ji olatifei«^' VI i
kdorkoli je to povzročil, je čakal urednika samega, kajti bomba je bila za-
Vlada Zedinjenih drzav.se pogaja z ruskim zastopnikom za veliko posojilo
nanjkemu prijatelju John Widervolu v zadnji spomin
Preteklo soboto zjutraj je
New York, 16. septembra. Ruska vlada bi rada kupila v.umrl v Clevelandu,eden najbolj gnana pet minut pozneje, ko ,e Ameriki bombaž, baker, alumi- poznanih rojakov, naš John Wi-urednik prišel v prostore'. nij in enake Predmete, toda v to dervol. Ni sicer zavzemal odli-Takcj ko je urednik stopil na :SVrho potrebuje.'kredit v Zedi- čna mesta, bil je priprost dela-cesto je prišel neki Hrvat, ki jeln^nih državah.: Jesse J ones, vec, izurjen mizar in pleskar, da povedal, da je stal ob času zlo- ravnatelj R. F/C. se že več dni mu daleč ni bilo para, toda bla-čina pred lekarno na 61. cesti ! !J0Svetuje 2 zastopniki. pol-urad-: &a duša, in eden najbolj agilnih in St. Clair Ave. Videl je neke-lne ruske trgoyske komisije Am- delavcev na našem društvenem ga moškega, ki je nekaj zagnal itorg Trading Corporation. Rusi- poljp. Bil je član dveh slovenskih • •	'	ja bi rada dobila od ameriške organizacij, in vmes je dobil še
vlade od $50,000,000 do $75,000,- vedno čas delovati povsod, kjer ;000 posojila. S tem posojilom bi je videl, da je v korist svojemu plačala potrebščine, katere bi na- narodu, katerega sin je bil. Wi-!kupila v Ameriki. Kot se poroča | dervol je bi! pošten, zaveden, iz Washingtona je ameriška via-;iskren in deloven Slovenec, ka-
proti oknu, nakar je zavil po alley. Preiskali smo tla na praznem lotu tik naše tsikarne, in sveži odtisi zločinca so se dobro poznali v blatu. Policija je vzela te odtise.
Nam se precej doiscleva, iz katerih krogov je prišel ta j ostudni napad. Zločinec ni daleč okoli. Naši tisočeri naročniki so prošeni, da sami prevzamejo vlogo detektivov in poizvedujejo okoli. Ta ali oni se bo že izdal, če se že ni.
da pripravljena narediti posoji- kor bi jih še več rabili med na-Ilo ruski vladi, ker ^smatra, da mi. Svoje časg je bil tajnik Na-
itfa
jPIV 31	'<	v#
stvar namenjeiih .ur e dn i k u. Kajti "če bi hotel kdo pbškodo-vati samo okno, bi to storil po-
Urednik se ima zahvaliti dejstvu, da je stopil v oblačilni prostor, da ni bil zadet, Jože Turk pa dejstvu, da je šel po Plain Dealer, sicer bi bil naš Jože tudi blizu smrti danes. Ponovno apeliramo na naše ljudi, da poizvedujejo. Zločinec je v bližini in tisoče ljudi lahko kaj dožene. Koga sumimo, smo povedali polj)'. i ji in detektivom. "Ameriška ' Domovi^/' izpada lepo oagmdo
r'itec naj prvo nam v
imajo danes dober kredit in da rodne Dobrodelne Družbe, ki je j je vlada v Rusiji stabilna, še . podpirala siromake v naselbini, j pred kraktim je posodila ameri-jbil je ves čas tajnik podružnice Išlca vlada Rusiji $4,500,000, za Cirila in Metoda, tajnik in član i dobo enega'leta in na 5 odstotkov! pri mnogih drugih podpornih obresti. Rusi so kupili za to svo- društvih in organizacijah. Kjer-to bombaž v Ameriki. Skoro go- koli je videl, da po svojih skrom-tovo je, da bo Rusija dobila po-inih močeh lahko pomaga, se je sojilo, ker se je izjavil predsed-1 takoj pridružil in tudi uspešno nik Roosevelt, da nima ugovora j pomagal. Po naravi je bil šega v, proti temu.	i vedno je znal kakšno zanimivo
j in šaljivo povedati na način, da j si je takoj pridobil zaupanje. Bil
Pretekli teden so se naročili S;6	"»T
sledeči naši ljudje na dnevnik! "'^n ta^nk, toda kohko .,e )uu
item pomagal svojim sobratotn.
Naši novi naročniki
Ameriška Domovina": Frank	.	.
... i T . . T , |to veco om, katerim je pomai Glavic, Matija Lavnch, Jackl^J^^r*',......... _	»Efl
Troha, Martin Hrovat, Frank
j Mehkoba njegovega znala nobene meje.
ua «U Ipnstov, Barberton, Ohio, Louis! .. .... : .. . ... ...
bi, kar mu gre, potem pa še sod- ;Kasteiic, Bedford, rajsko plačilo.
Nenavadno zanimanje za primarne volitve
Kdorkoli je registriran za vo-
litve ne bi smel v torek, 3. okto-
bra zamuditi primarnih volitev
v Clevelandu. Brez ozira, kakšnega političnega prepričanja ste, republikanec, socialist ali demokrat ali morda komunist, izkoristite svojo državljansko pravico in pojdite na volišče.
Prvič v zgodovini Clevelanda bomo volili glasom odredb v novem čarterju, katerega so državljani sprejeli novembra meseca, 1931. Carter določa, da lahko kandidira sleherni državljan za župana ali za councilmana, brez ozira, če pripada h kateri politični stranki ali ne. Primarne volitve 3. oktobra so svobodne za vsakogar.
Ni čuda, da se je oglasilo kar sedem županskih kandidatov, poleg tega pa nekako 250 kandidatov za 33 councilmanov, lci bodo izvoljeni. Slovenci imamo letos kar 10 councilmanskih kandidatov, poleg dveh sodnijskih kandidatov, o katerih se pa ne bo volilo 3. oktobra, pač pa šele pri novemberskih volitvah.
Kot smo že povdarjali v našem dnevniku "Ameriška Domovina" ne more nikogar priporočati za primarne volitve, kar se tiče councilmanskih kandidatov. Primarne volitve so svobodna borba za vse one, ki se čutijo poklicane, da so vodniki svojega naroda, in vsem se da naj enaka prilika, ne da bi pred primarnimi volitvami priporočali enega ali drugega. Mi smo pozvali vse slovenske kandidate, da se predstavijo javnosti v "Ameriški Domovini," tako da zve narod za njih mišljenje, načrte in program v slučaju izvolitve.
naših kandidatov. Sedaj je pa Ne dovolite, da bi imeli zastonj od naroda samega odvisno, daj državljanski papir. Ako nečete gre v torek 3. oktobra na volišče voliti, raje zavrzite svojo držav-
Otoničar, Barberton, Ohio, Peter Jaklevich, Girard, Ohio, John Vrečar, Niles, Ohio, Mary Turk, I Girard, Ohio, Frank Lesnak in ! Louis Terbanc, Girard, Ohio, Mrs. Mary Mihevc, Greensburg, Penna., Frank Bečaj, Clarendon, Penna., nadalje Blaž Drobnič,
V twi gn ^ • \SVJKJ* na vv^uo^v, | -------- >	v ---- ------- * ~ -------- Tit Ol	T * 5 • *	1' iv,Jlv/ v 1 ^ 41	»PV-,
in izbere v vsakem okraju moža, ljansko pravico. Največji privi-™°» »elan» b°ms °v,lg .[ril za svoj narod, in
. T , mih, pa tudi segavih dopisih. Mi Ohio, John .	.	. '
'bomo zelo pogrešali našega
Johna. Bil nam je mnogokrat kot priprost delavec prav iskren svetovalec, nesebičen, vedno odprte roke, razuma in srca, prijatelj in družabnik, neumoren društveni delavec in tipični sloven-[ski original. Bog Ti naj da plačilo v nebesih za vse, kar si sto-vsi oni, ki
ki je po mišljenju vsakega držav, ljana najbolj sposoben, da je izvoljen v councilmanski urad.
V II. vardi imamo kot kandidata George Travnikarja Jr., ki je v dotičnem okraju edini slovenski kandidat. Brez dvoma je, da priporočamo George Travnikarja v izvolitev pred vsemi drugimi, ker je ne samo Slovenec, pač pa zmožen in energičen mlad mož, zelo priljubljen v svojem okraju.
Ves drugačen pa je položaj v 23. vardi, kjer imamo vsega skupaj 8 kandidatov, in sicer 6 Slovencev in dva drugorodca, ki pa ne prideta v poštev dosti v 23. vardi. Prepričani smo, da bosta pri primarnih volitvah 3. oktobra izbrana dva slovenska kandidata. Dajte, da jih še enkrat predstavimo:
Frank Mervar, znani lastnik slovenske čistilnice, Louis Zor-ko, socialistični kandidat, Wm. B. Vidmar, poznani slovenski mladi odvetnik; John Novak, pomožni 'šerif; Wm. B. Kennick, aktivni slovenski odvetnik in Jos. A. Križman, slovenski odvetnik. Očividno je, da se bo šlo za Slovence, in ponovno povdar-jamo in apeliramo na Slovence, da pridejo na dan 3. oktobra in volijo. Gotovo je, da ima sleherni prijatelja med kandidati in da bi vsakdo temu ali onemu pomagal do zmage. V torek, 3. oktobra, je prilika, da se izkažete za prijatelja in glasujete za svojega kandidata.
Omenjeni kandidati so vsi
legij slehernega ameriškega dr- Frank Zalek in Tony Zalar vsi \ ' ' u oh^nite v'd()_ žavljana je ta, da izvršuje voli- * Airport, Ohio Skupaj tore., ,^	u k()t ^ ^
dnevnik-.,
vno pravico.
Zanimiv je seveda položaj tudi v 32. vardi, kjer imamo tri slovenske kandidate. Ti so: Anton Vehovec, znani delavski bo-rilec, J. Fabec od dobro poznane
21 novih naročnikov na "Ameriška Domovina" v enem tednu. Vsi so plačali za najmanj pol leta ali pa za celo leto vnaprej. Vzrok, da se oglašajo naši prijatelji je, prvič, ker so se časi
Odvetnik se bo maščeval nad zdravniki
Detroit, 17. sept. Sam Ritchie,
družne v^Nottingham u ,"i n F rank nekoliko zbolJšali- in dru*ič' ^odvetnik v tem mestu, se je skle-
poizvemo od naših novih naroč- nil maščevati nad zdravniki
Večina naših slovenskih kan- znani in zmožni ljudje, dobro po-didatov se je odzvala, in volivci i znani v naselbini. Izberite si so imeli priliko študirati načrte svojega kandidata in volite zanj.
Barbič, motorman cestne železnice, ki kandidira na socialistični listi. Mi smo pfepričani, da bo eden izmed teh dobil nominacijo, in tako bomo imeli letos prvič priliko poslati dva Slovenca v mestno postavodajalno zbornico.
Volitve so od jutri 14 dni, dne 3. oktobra. Ponovno apeliramo na ves slovenski narod v Clevelandu, da se 3. oktobra posluži svoje volivne pravice in glasuje za dandidata, o katerem je prepričan, da je najbolj sposoben in zmožen.
•-o--
"Comrades" Jutri priredijo prijeten zabavni večer člani društva "Comrades," ki je največje angleško poslujoče društvo SNPJ v Clevelandu. Prireditev se vrši v spodnji dvorani SND. Tekom prireditve nastopita kot pevca Frank Plut in Jos. Birk ter priljubljeni Turkovič sestri. Anthony Korošec bo pokazal nekaj čarovniških točk, dočim bo Jackie Zore nastopil pri plesnih točkah.
Prosvetni odbor
V pondeljek večer se vrši seja Prosvetnega odbora Slov. Doma na Holmes Ave. Ker bo ta seja važnega pomena za prihodnjo sezono, se prosi, da Se vsi člani gotovo udeležijo.
nikov, prinaša "Ameriška Domo- Dvakrat tekom dveh dni so dali vina' 'mnogo in dosti poučnega zdravniki zapleniti njegov avto-in zabavnega berila, originalnih mobil, ker Ritchie ni plačal člankov, povesti in dopisov, in1 zdravniških računov. Sedaj je tretjič ker ne napada na ostuden .pa Ritchie vložil tožbo na sodni-način svojih lastnih rojakov, j ji, ki naj dožene, če so zdravniki Vsem naročnikom pVav iskrena j upravičeni računati $3.00 za 5 hvala. Vljudno se priporočamo | minutno zdravljenje, vsem ostalim rojakom v naročilo. | --—o- '	I
Kronanje kraljice
Prihodnjo soboto ima društvo Marije Magdalene, št. 162
Dobil Šolnino
August Prijatelj, 1100 E. 64th av St. je že drugič tekom dveh let K. S. K. J. veliko slavnost v Slo-dobil šolnino za študije na Hi- venskem Narodnem Domu. Ob ram univerzi v Ohio. V kratkem tej priliki bo tudi kronana kot odpotuje na študije. Mladi Mr. [kraljica najbolj popularna de-
Prijatelj je zelo priljubljen pri kle, ki je pridobila v kampanji svojih tovariših in je član mnogih klubov in organizacij. Iskrene čestitke!
Zadušnica v Genevi
Za pokojno Josephine Krzic se bo brala sv. maša zadušnica v katoliški cerkvi v Geneva, Ohio, ob 7:30 zjutraj v sredo, 20. septembra. Ranjka je bila soproga Mr. Frank Kržiča, poznanega slovenskega farmarja. Kdor izmed prijateljev ranjke lahko pride, je prošen, da se udeleži.
East End Social Club
Nocoj se vrši seja članic East End Social kluba, in sicer na domu Mrs. Vidensek na Lake Shore bulevardu.
največ glasov. Eddie Simmsov orkester bo igral.
Velik shod
Slovenski demokratski klub 28. varde v Newburgu ima v sredo, ob 7:30 zvečer važen shod. Govorili bodo slovenski govorniki, poleg tega pa župan Miller, Mrs. Pyke in drugi. Vsi rojaki so prijazno vabljeni.
Community Welfare Club
Naše ženske in dekleta, ki so zbrane pri Community Welfare klubu priredijo 18. oktobra v dvorani S. N. Doma ogromno prireditev, s plesom in rokobor-bo. Ves dobiček bo šel za potrebne družine v naselbini.
MOVINft
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MQ.RNL4L SEPTEMBER 18TH, 1933 -—————— .i..-,g ,.i.ii ——_
AMERICAl HOME
Zanimive vesti iz življenja Ameriška vlada v novem naših ljudi po ameri- prizadevanju, da odpro ških naselbinah vse banke do 1. jan.
Iz Virginia, Minnesota, se poroča, da so bili tam obsojeni te dni trije mladeniči radi ropa. Vsi prihajajo iz Eveleth, Minn. Oropali so neko gostilno v Gilbert, Minn., dne 13. avgusta. Frank Filipovič, star 23 let, je dobil 8 let, njegov 21-letni brat Matt 5 let, in 26-letni John Skrinjar pa eno leto.
Za pljučnico je umrl v Pittsburgh, Kansas, rojak Frank Koz-jak. Prehladil se je, ko je ležal napol oblečen v nekem jarku čez noč. Junija meseca je pustil društvo, katerega član je bil 25 let.
V	Nenaimo, British Columbia, Kanada, je preminul mlad rojak Matija Grill. Umrl je za jetiko. Zapušča ženo in otroka.
V	Iron woo d, Michigan, je umrl rojak Ferdinand Benič, star 38 let, rojen v Brinju, Jugoslavija. V Ameriki je bival nad 20 let. Zapušča ženo in dva nedorasla otroka ter brata v Cali-f orni ji. Ranjki je umrl za jetiko.
Slovenska Narodna Podporna Jednota * je razpisala za meseca oktober in november 50c izrednega asesmenta za one člane, ki so zavarovani za $2.00 dnevne bolniške podpore, za one člane pa, ki so zavarovani za $3.00 . dnevne podpore, pa se razpiše izredni asesment $1.50 na mesec. Oni člani pa, ki bivajo v Kanadi
drievhe feojms^^odjporei' morajo plačati ti .00 izrednega asesmenta na mesec.
Iz stare domovine se poroča, da je v Slovenski Bistrici umrl Rajko Fajgelj, star 61 let. Mnogi Clevelandčani ga bodo poznali, kajti bil je v letih 1906 in 1907 urednik tedanje "Nove Domovine." Naj mu bo ohranjen lep spomin!
-o-
Volstead imenovan v li-kerno komisijo
St. Paul, Minn., 16. septembra. Andrew Volstead, ki je naredil prohibicijsko postavo v kongresu, je bil danes imenovan od governerja države Minnesota kot član likerske komisije, ki naj izdela načrt, glasom katerega se bo prodajala opojna pijača v Minnesoti.
-o-
Novi predsednik
Pretekli teden je bil imenovan novim predsednikom The Cleveland Electric Illuminating Co. Eben G. Crawford, ki je bil prej član eksekutivne'ga' odbora družbe, ki zaklada večino Clevelanda z elektriko. Svoje dni je bil Mr. Crawford priprost bančni uradnik v Franklin, Pa., pa se je s svojim talentom in pridnostjo dvignil do tako odgovornega mesta. Družba ima nad 6,000 delničarjev v Clevelandu in je znana po svojih dobrih odnošajih z linijskimi delavci.
Dobil nagrado
Tekom kampanje, ki jo je vodil časopis "Journal in Observer," v angleščini pisan časopis za ameriške Slovence, je dobil prvo nagrado Joe Kostanjšek, . 1245 Norwood Road. Dobil je v kampanji 52 novih naročnikov. Drugo nagrado dobi Frank Skoda, 1197 E. 61st St., in tretjo Josephine Legat.
Washington, 16. septembra. Predsednik Roosevelt je odredil danes, da mora vlada gledati, da se s 1. januarijem, 1934, sleherna banka v Zedinjenih državah odpre, razven nekaterih maloštevilnih, kjer nobenega upanja ni za zopetno poslovanje. Raditega je otvoril štiri urade, katerih dolžnost bo paziti, da se bančno premoženje čimprej spravi v pravi tir in pridejo ljudje do denarja, katerega potrebujejo. Roosevelt je odredil, da tozadevno pomagajo sledeči vladni uradi : R. F. C., zvezna korporacija za garancijo bančnih vlog, korporacija za posojila malim posestnikom in vladna farmarska korporacija. Vsaka izmed teh korporacij je dobila polnomoč, da izda za $2,000,000,000 bondov, katerih obresti garantira vlada, toda ne bonde. Obenem je zvezna vlada dala odredbo, da banke lahko držijo bonde, izdane na prve vknjižbe malih posestnikov, kot del svojega premoženja, kar je precejšne važnosti in bo pomagalo pri saniranju bank. -o—--
Naši novi državljaiii
Zadnji petek se je vršilo zaslišanje na zvezni sodniji v Clevelandu za ameriško državljanstvo. Sledeči naši ljudje so; po-stali ameriški državljani;
' pfiCM^^arlc« Marlm/INic
Martin, Alois Mihelich, Clias.
Puškarič, Ivan Kovacic, Stephen Predavec, Frank Trdan in J. Ba-binec, skupaj 9 novih ameriških državljanov. Zadnji izkaz jih prinaša 94, danes 9, skupaj 103 novi državljani v letošnjem letu. Vsem novim državljanom iskrene čestitke!
Vest iz domovine
Bratje Slabe v Clevelandu so dobili žalostno vest iz domovine, da jim je preminul 24. avgusta ljubljeni oče Matevž Slabe, v visoki in častitljivi starosti 85 let. Doma je bil iz Ivanjega Sela pri Rakeku. V stanem kraju zapušča soprogo Ivano in tri sinove, v Ameriki pa šest sinov in dve hčeri, mnogo vnukov in pravnu-kov. Bodi vrlemu možu mirna domača žemljica!
Stari dolgovi
Mestni direktor financ je izjavil, da je mestqf Cleveland plačalo na stare dolgove, odkar se nahaja župan M,iller na vladi $9,422,554. župan Miller, sam ni naredil nobenega dolga, pač pa izvira ves dolg še od prejšnjih administracij, in mora te dolgove sedajna vlada plačevati.
Policijska pokojnina
V odbor za policijsko pokojnino sta bila izvoljena policijska inšpektorja Veasey in Hagan, potem ko ju je priporočil za te urade dr. Joel J. župnik, poznani zobozdravnik v naši naselbini, in ki je obenem načelnik pokojninskega fonda za policiste in ognjegasce.
Skupna seja
Jutri, 19. septembra, se vrši skupna seja kampanjskega odbora Slovenskega demokratskega kluba 32. varde, in sicer v'Tur-kovi dvorani na Waterloo Road.
Zopet doma
Frank Grebene, 1117 E.
30-letnica
Te dni sta praznovala Mr. in Mrs. Thomas Tekavec, 386 E. 61st 1165th St. 30. obletnico svoje po-
Št. se je vrnil iz San Francisco,! roke. Da bi bila čila in zdrava Cal.	še naprej!
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18TH, 1933 ■ -1' --
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka S cente
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Oflice at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 218, Mon., Sept. 18th,
Italijan piše o Jugoslaviji
Svoje dni je imela Italija za svojega zunanjega ministra grofa Carlo Sforza ,ki je svoje dni podpisal za Italijo žalostno rappalsko pogodbo. Ta bivši laški zunanji minister, grof Sforza, ki se nikakor ne strinja z metodami diktatorja Mus-solinija, je pred kratkim priobčil v pariškem časopisu "L Europe Nouvelle," naslednje razmotrivanje od odnošajih, ki prevladujejo med Jugoslavijo in Italijo v teh dnevih:
"Med mednarodnimi paradoksi ali posebnostnimi, ki jih bodo nekega dne v zgodovini navajali kot znak duševne propalosti Evrope po završitvi svetovne vojne, gotovo ne bo najmanjša posebnost o današnjih odnošajih, ki prevladujejo med Italijo in med Jugoslavijo.
"Študiranje tega razmerja, kar se tiče odnošajev med Jugoslavijo in med Italijo, je še posebno zanimivo, ker je pogodba med četverimi silami, to je, med Nemčijo, Italijo, Francijo in Anglijo, odstranila vsaj navidezno za tem paradoksom skrito nevarnost mednarodnih diplomatskih zaplet Ijajev.
"Ponavljam," pravi grof Sforza, "navidezno, kajti resnici ne more priti iz zveze mogočnežev ničesar dobrega za svetovni mir. Najbolj jasni dokaz temu je slični poskus po napoleonskih vojskah — nastala je takozvana sveta alianca.
"Zveza velesil danes ali ničesar ne pomeni ali se pa na giblje k nasilnemu reševanju svetovnih problemov, ker vsa ka velesila že po svoji miselnosti misli, da lahko ustvarja pravicoi za ljudi — s silo.
"Resnica je, da se v Evropi zadnje čase o, italijansko jugoslovanskih odnošajih ni mnogo govorilo. Toda kiju' temu pa &o odnošaji med Italijo in Jugoslavijo še danes eno najbolj občutljivih vprašanj, vprašanje, ki mora dati misliti slehernemu državniku in voditelju svojega naroda, če je po klican za vodstvo ali ne.
"V resnici bi morali posvetiti mnogo več časa temu vprašanju kot. £a .Da posvečamo. Vzrok, da o italijansko-, jugoslovanskem vprašanju ne razmotrivamb dovolj }e ta, ker! ga Evropa v splošnem ne pozna, kajti če bi poznala Evropa italijansko-jugoslovansko vprašanje, tedaj ne bi samo mislila povsem drugače o njem, pač pa bi Evropa skušala to vprašanje spraviti iz dnevnega reda.
"Ker sem tudi jaz svoje čase sodeloval v odločilnem in zgodovinskem trenutku glede odnošajev med Italijo in med Jugoslavijo, se želim omejiti na tem mestu le na gola dejstva, da ne bo zgledalo, kakor bi se hotel danes izgovarjati radi dogodkov, ki so se pripetili pred leti.
"Vprašate me mogoče, zakaj sem na uvodnem mestu izjavil, da tvorijo današnji jugoslovanski in italijanski odnošaji paradoks — mišljenje, dejstvo ali predmet, katerem je verjeti ali ne? Poslušajte!
"Francija si je po svetovni vojni pridobila province Al-zacijo in Loreno, toda kljub temu pa najbolj nevarni sovražnik Francije še vedno živi na francoski vzhodni meji. Angliji se je tekom svetovne vojne posrečilo uničiti nemško vojno brodovje, toda v istem času je Anglija zgubila svoja stoletja staro pomorsko nadoblast, kajti Amerika je izšla iz svetovne vojne v blagostanju, kakor ga Zedinjene države še nikdar prej poznali niso.
"Vendar so tudi Zedinjene države v kratkem sprevidile, da to blagostanje ni naravno, pač pa le začasno, umetno in nestanovitno. Edino Italija je dosegla po svetovni vojni svoj najvišji cilj: uničenje svojega največjega nasprotnika: avstrijskega habsburškega cesarstva. Razbitja Avstro-Ogrske si pa ne moremo predstavljati brez rojstva novih narodnih držav, predvsem republike Čehoslovaške in kraljevine Jugoslavije.
(Konec prihodnjič)
se M .goVar i;>;no uri t ionu, Iti ni nihče "
IZ OBISKA V GIRARDU IN BESSEMERJU
Nedavno .sem se odločil, da bi malo potoval po Ohio, iz trgovskih ozirov. Tako sem jo predzadnjo soboto mahnil z busom v Girard, O,, da obiščem ondot-ne rojake, ki slove daleč naokoli radi svoje aktivnosti in delavnosti, in ki imajo to srečo, da nič ne poznajo depresije.
Že večkrat so me vabili, naj pridem tja in tako sem se končno odločil: grem. Nekako ob 5. uri popoldne sem jo prima-hal tja do tiste "Leather factory," ki je prava sreča za naše Slovence v Girardu, ki "štihno" dela, tako da je za Girardčane pravi blagoslov. Ko sem stopil iz busa, nisem takoj vedel, kam bi jo krenil. Povprašal sem v
bližnji hiši: "Kje so Slovenci V"
"Kar tukaj le smo," je dejala Mrs. Joseph Leskovec, ter me prijazno povabila, naj vstopim, čemur sem se takoj odzval. Nato sem jo poprosil, če lahko pustim začasno mojo prtljago tam. "O, seveda," je rekla Mrs. Leskovec, "kar pri nas lahko spravite."
Nato sem šel po naselbini. Ker sem najbolj poznal Mr. John Dolčiča, sem jo kar jadrno mahnil na njegov dom, ko je Mr. Dolčič ravno breskve otepal z dolgo prekljo, liki pri nas v starem kraju orehe. Mrs. Dolčič je pa pobirala lepo rumene breskve, katerih sem bil tudi jaz deležen v obilni meri.
Mr. Dolčič, ki je takorekoč gi-rardski žurnalist, me je takoj povabil v hišo za mizo. Pravil mi je, da me je že prej pričakoval. To pač za to, ker sem o priliki rekel, da pridem v Gi-ard. Od Mr. Dolčiča sem šel k Cekutovim, kjer so me povabili "kevder" na 3.2 pivo, kjer smo se precej časa razgovarjali o tem in onem. Mr. Cekuta ima zelo lepo urejeno grocerijo in mesnico, ki mu prav dobro uspeva. Mr. Cekuta je councilman, ter zelo prijazen mož, enako tudi Mrs. Cekuta.
Od tam sem šel pa k Mr. An-žičku. Mr. Anžiček je poslovodja (boss) v tamkajšnji usnjar-ni ter občespoštovan v Girardu. Njegova soproga, Mrs. Katarina Anžiček je pa pristna Vrh-ničanka, pa zgovorna kot so vse Vrhničanke ter je bližnja sorodnica občeznanega Vrhniča-na, g. Franceta Jurca, po domače Podlipčana, katerega pozna sleherni, ki je kdaj bil na Vrhniki. Boljše gostilne menda sploh ni bilo na Vrhniki, kot je bila Jurcatova. Mrs. Anžiček mi je pravila, da bo tisti večer v Slovenskem Narodnem Domu veselica, katero priredi Gospodinjski klub, ter me je povabila na poset iste. Obljubil sem ter se povrhu še prigvišal, da gotovo pridem. Pa sem se prav pošteno zlagal, zakaj na tisti veselici nisem bil, ne sicer nalašč, ampak naključje je naneslo tako, da sem tisto besedo snedel Sicer sem imel resen namen, da grem, toda mi je uneslo; delal sem račun brez krčmarja.
Stvar je bila pa tako-le: Med pogovorom mi Mr. Anžiček pove, da je v Girardu rojak, ki je bil sedem let v Rusiji. To je pa mene, kot bivšega Rusa zanimalo, da sem izrazil željo, da bi ga rad videl. Mr. Anžiček me je spremil tja. Saj dotičnik je bil fek©rekoč kar Čez cesto. Ko
~u-
_M
Zaubi, ki je bil res več let v
Rusiji, pridejo pa po me Miss Dolčič ter Miss Peruškova, ter me povabijo, naj grem k Dolči-ču, češ, da je tam tudi Mr. Gre-gorij Perušek.
"Kaj, on je tukaj?" vprašam. Nato se odpravim in grem z deklicama. Na Dolčičevem dvorišču se srečam z našim umetnikom Mr. Peruškom, ki je prišel na obisk k Dolčiču in pa na veselico, in sicer iz prijaznosti do Mr. Dolčiča. Stvar je pa nanesla, da srno se domenili, da gremo ta čas malo ven, in sicer v Bessemer, Pa. Jaz sem že prej bil namenjen, da bi o priliki šel tja. Mr. Perušek je rekel, da bi šel zelo rad in tako smo šli. Seveda smo pa prej sklenili, da pridemo kmalu nazaj, da gremo potem na veselico Gospo dinjskega kluba. Toda smo se vsi skupaj uračunali.
V Bessemer smo šli, in smo se tudi prav pošteno zamudili tam. Najprvo smo šli k Slapni-čarjevim, ker smo se prav imenitno zabavali. So zelo prijazni pa postrežljivi ljudje, tako da nam je bilo kar težko iti od njih, kajti tam smo se počutili tako domače. In kar sem jaz zelo odobraval — mladina zna tam tako lepo slovensko govoriti in čitati, da si nima tiste prilike se učiti kot v velikih mestih. Starejša hčerka Slap-ničarjeva je tajnica društva- K. S. K. Jednote.
Od Slapničarjevih smo šli pa k Snežičevim, kjer so nas Sne-žičeva mama povabili za mizo. Že prej smo ga žehtali pri Slapničarjevih, potem so nas povabili še Snežičevi, in jaz sem se že bal, da ga morda ne bi bilo preveč, zato sem se otepal, da ne bom in ne bom. Ampak Sne-žičeva mama so tako zgovorni, pa gostoljubni, da ni kazalo drugega kot ubogati. Pri Snežičevih smo se zamudili pa tako dolgo, da smo potem zamudili veselico v Girardu. Ni bila to naravnost naša krivda, kot
tudi ne Snežičevih, ampak razpoloženje je bilo tako, da se ni nikomur nič mudilo.
Snežičeva mama so ne samo zelo zgovorni in postrežljivi, ampak tudi zelo zavedna slovenska žena, ter so že v visoki starosti, menda preko 70 let, toda njih duh in zavednost je pa še vedno prav mladostna, so tudi navdušena Slovenka in Ju-goslovanka. Doma so mama iz Vuzenice na Štajerskem, ki mi je deloma precej znano in se je najin pogovot zapletel o ondot-nih krajih iz časov koroških bojev. Ker je, bil nadporočnik Ivan Mravijak, ki je bil tedaj moj poveljnik, sva se z mamo razgovarjala o tem, ter so mi povedali, da sp nekdaj pestova li Mravljaka se kot otroka..Mene je prav zanimalo vse to, kar so mi pravili o Mravljakovih dalje o Slomš^ku, ki je bil nekoč kot župnii na Vuzenici, pozneje pa kot škof Lavantinski. Tako torej ni nič čudnega, da smo se tako dolgo zadržali pri Snežičevih, lier so Snežičeva mama ne sa*io zgovorni, am pak tudi marsikaj vedo zanimi vega ter se vidi, da se zelo zanimajo za knjige in liste.
"Kaj pa največ čitate?" sem vprašal mamo. Pa mi odgovore: "Jaz čitam Ameriško Domovino in Aijierikanskega Slovenca, ta dva, lista jaz vse do zadnjega pretitam, potem pa knjige."
Pokazali soj mi tudi sv. Pismo, ki pa žalni pravo, je namreč gotove pritestantovske družbe, kar pa mati seveda niso vedeli. Ravm radi sv. Pisma bi morali biti pa naši ljudje precej previdii in predno si ga kdo nabavi, raj bi vprašal tozadevno svojega župnika za svet in pojasnijo, ne pa kupova-
pridemo. Tako se je vse lepo izteklo, samo veselico smo zamudili v Girardu, kajti prišli smo domov tako pozno, da ni 3ilo mogoče te zamude popraviti. Mrs. Anžiček me je potem pobarala, kako da nisem prišel, ko sem se vendar "prigvišal." Stvar sem seve razložil kako in kaj je bilo, da smo se zadržali pri Snežičevih, in upam, da za to ne bo zamere.
Po prihodu k Dolčičevim mesto da bi šli spat, smo pa še krokali in Mrs. Dolčič je obložila mizo z raznimi dobrinami, ter smo še naprej razmotrivali razne stvari.. Menda so že začeli petelini peti, ko smo šli spat. Mr. Perušek, ki je bil tam s soprogo in hčerko, se je odpeljal že zjutraj proti Cleve-landu. Drugi dan seni se zelo ustrašil, ko sem zvedel v Girardu, da se je smrtno ponesrečil Mr. Perušek. "Pa smo izgubili enega naših umetnikov," sem rekel žalosten in mi je bilo silno žal za njim. Razveselil pa sem se, ko sem zvedel, da se Gregorij Perušek ni ponesrečil, ampak nek drugi rojak z enakim imenom, ki se mu je pripetila usodepolna nesreča. Škoda vseeno, dasi ga nisem poznal, ampak naš rojak je!
Ostal sem še v Girardu, kjer
sem obiskal poleg Arižičkovih in Cekutovih še druge rojake, namreč: Jančarjeve, Rostanove Leskovčeve, Rogljeve, Yaklevi-čeve, Turkove in druge rojake, katerih imen si pa žal nisem zapomnil. Mr. Dolčič me je vozil po Girardu, in le njemu se imam zahvaliti, da sem dosti obredel in nazadnje me je peljal še v Warren, kjer sva obiskala Lundrove, potem Racher-jeve in druge; povsod sva bila prijazno sprejeta. V Niles sva se ustavila pri Vrečarjevih. Mrs. Vrečar poznam še iz zadnje konvencije S. D. Z., ki je takrat kot delegatinja zastopala ondotno društvo. Zato se na tem mestu iskreno zahvalim Mr. Dolčiču za uslugo, ko me je vozil sem in tja. Končno pa se zahvalim ondotnim Slovencem in Slovenkam, ki so res zelo dobri, brez izjeme in jaz nimam zanje drugega kot pohvalo ter jim iz srca želim najboljšega napredka v skupnosti, za dobrobit slovenskega naroda.
Moj namen pa je, da se v Girardu zopet vidimo. Cleveland-čane pa vabim, da kadar je ka ka prireditev v Girardu, le pridite tja, saj Girardčani tudi vedno pridejo v Cleveland. Gi-radčanom in ondotnim Slovencem pa kličem iskreni: Bog živi!	Josip Grdina.
"Lej jo poštajne," si mislim, "zdaj nas bo pa še pohodila," rečem in zopet sprožim. Krogla je morala udariti blizu nje, ker srna je visoko poskočila in z enim samim divjim skokom je bila v grmovju.
Fantje so me gledali in naj-brže občudovali mojo spretnost v streljanju, ampak rekel pa ni noben nič, ker imajo rešpekt. Jaz sem jim pa dopovedoval, da nalašč nisem hotel zadeti, saj imamo itak dovolj druge prt-jage, pa naj se sedaj še s srno ukvarjamo. Lahko jih bomo streljali v taborišču, kolikor jih Domo hoteli in tudi na mestu deli iz kože.
(Dalje prlhoanjiC)
MOJE LETOŠNJE POČITNICE
J. D., Cleveland, O.
ti vsako navlako; to je kar se tiče sv. Pisraa. Sv. Pismo je najbolj značilna knjiga v svetovni literaturi ter je največje
vre%o«K -" ,-">3o '/^ svetovno
književnost, . ^njiivseitr" pa ža katoliškega kristjana, za katerega je sv, pismo takorekoč temelj vsega. Zato jaz priporočam dobrim Slovencem, da so radi sv. Pisma zelo previdni.
Slovenci imamo sedaj krasno delo pravega sv. Pisma, ki je nedavno izšel ter ga je izdala "Bogoslovni Akademija" v Ljubljani na priporočilo nadškofa dr. A. B. Jegliča, ter so ga preveli naravnost iz izvirnika najboljši slovenski bogoslovni profesorji ter je res nekaj finega. To ni kaka protestan-tovska navlaka, ki se jo usilju-je našim ljudem za slepo ceno. Zato rojak, poglej, če nosi sv. Pismo ime škofa ter le takega si kupi, a za kakega drugega pa ne daj niti centa, ker vsak cent za tako sv. Pismo je proč vržen denar. To sem pojasnil tudi Snežičevi mami, ter so mi rekli, da niso nič vedeli, kar je popolnoma umevno. Zato pa jaz tu omenjam: bodite previdni glede nabave sv. Pisma.
Pri Snežičevih sm0 se prav imenitno zabavali; postregli so nam s pristnimi krofi, vinom in pivom, tako se nam ni popolnoma nič mudilo domov. Snežičeva družina je zelo vzorna, zavedna versko in narodno in tu se vidi skrbna vzgoja Snežičeve mame. Pač srečna hiša, ki ima tako mater. K Snežičevim je prišel v vas tudi Mr. Brgles, čigar hčer je poročena s Snežičevim sinom. Mr. Brgles je zelo galanten mož, pa dober Slovenec in Jugoslovan, ter je svo-ječasno služil pri 17. pešpolku v Celovcu. V njegovi družbi je prav prijetno se razgovarjati. Tako smo se počutili pri Snežičevih kot doma. Mr. Perušek je dejal, da tako lepega večera še ni doživel zlepa in tudi jaz sem se strinjal z njim, ter sva bila oba hvaležna Mr. Dolčiču, da nas je seznanil s Snožičevimi.
Kazalec na uri se je pomikal preko polnoči, ko smo odšli proti Girardu, še prej pa smo morali obljubiti Snežičevim, da še
V nahrbtnike smo nabasali kante fižola, nedolžne rastlinske juhe, kavo, sladkor, čaj (ta je bil bolj namenjen našemu vodniku), slanino, salamo, crackers in zavoj piškotov. To smo vse pripeljali seboj od doma. Nismo pa mogli vzeti vsega seboj naenkrat, ker je bilo treba nositi tudi šotor, palice za šotor, štiri odeje, sekiro, dve puški, električne svetilke, ponve, ka-strole, krožnike, skodelice in drugo tako ropotijo. Vzeli smo
...	■' 'i-';'-."•...i.......••• y*. • ■ ,f\ . •	;
mogli nesti. Sicer se prtljaga
ni razdelila enako med vse, ker so bili med nami športniki raznih starosti in velikosti. Največ si je oprtil naš vodnik Gerald, ki je imel tak nahrbtnik, da je imel poleg naramnic tudi jermen, v katerega je rinil z glavo in tako pomagal ramam. Izgledal je tako kot na Gorenjskem uprežni voli, ki vlečejo z glavo in ne z vratom. Sicer pravijo, da ima žival v glavi največ moči, in je najbrže tudi res, ampak rad bi vedel, kaj napravi takle vole, kadar so brenclji. Ali se otepava s celim" vozom, ali samo z repom ?
Drugi največji nahrbtnik si je oprtal naš Eddie, ki me je že prerastel, čeprav je ob keksih rastel. Potem je prišel Robert, ki je nosil tri lesene drogove za šotor in pa svoj debeli suknjič. Potem je prišel Ralph, kateremu sem dal v roko električno svetilko, dasi se je grozno jezil, zakaj mu ne dam več. Potolažil sem ga, da ga bo še ta la-terna vlekla k tlom, predno bomo prišli na cilj in jo je res proti koncu pota že vlekel za seboj. Seveda, vsi so hoteli biti močni in korenjaki, ampak še niso imeli izkušnje, kako se pa-t«je s prtljago po gozdu.
Nazadnje sem pa še jaz pobral, kolikor je ostalo, namreč dve puški in fotografski aparat. Izgovarjal sem se, da moram imeti proste roke, da bom lahko streljal, če nam kaj stopi na pot, ki se nam ne bo dopadlo.
Odrinili smo po stezi proti bližnjemu jezeru, ki je oddaljeno kako miljo od Klukovih. Drug za drugim smo jo mahali in nič nismo počivali do jezera. Fantje, zlasti Ralph, so se zvedavo ozirali okrog sebe po gozdu, najbrže pričakujoč, da zdaj pa zdaj plane iz gošče kak volk ali vsaj medved in nas vpraša za dovoljenje za ekspedicijo. Govorili nismo nič, ker sem jim že prej povedal, da kakor hitro stopimo v gozd, je dovoljeno sa-
, Kolikor srno obirajo grmovje in ločje,
mo šepetanje in največkrat pa samo kazanje s prsti. To pa zato, sem rekel, da ne splašimo divjačine, če bi bila slučajno katera ob poti.
Blizu jezera sem hitro stopi naprej in se previdno bližal vo di, če morda ne ugledam kakega srnjaka, ki se pase tam v ločju. Ob tem "času zjutraj ali proti večeru se namreč skoro ob vsakem jezeru lahko vidi srne, ki prideio pit in se potem še nekaj časa pasejo ob vodi.
no gredo nazaj v svoja skrivališča v šumi.
Ko pridem do vode, se ozrem po bregu ne prevelikega jezera. Z očmi krožim od leve in grem okrog jezera in kar dregnilo me j<3 pri srcu, ko zagledam v zalivu na desni lepo srnico, ki se je pasla v ločju. Oddaljena je bila kakih tisoč čevljev od mene in sapa je pihala od nje proti meni, torej me ni mogla zavohat, videti pa tudi ne, ker sem se splazil počasi do vode in srne na veliko razdaljo ne vidijo dobro. Le vonj imajo strašansko oster. Počakal sem fante in jim že od daleč migal, naj bodo tihi in naj hitro pridejo k meni. Kar vsi so bili iz sebe, ko so zagledali srno, ker bilo je prvič, da so jo videli v divjini.
"Ali jo naj malo oplašim?" vprašam vodnika Geralda. Manjkalo je namreč še deset dni do odprtja lova, dovoljenja tudi nismo imeli, zato sem hotel vedeti, kaj bo rekel vodnik, ki je domačin.
"Kar daj," je rekel, "mene ne briga nič. Ce jo boš zadel, kar pa ni verjetno na tako razdaljo, bomo imeli- lepo pečenko. Žive duše ni tukaj, mi bomo pa tudi molčali. Srn je pa letos toliko, kot še nobeno leto, kar pomnim."
Tako smo se potiho pogovarjali. Sklenem torej, da bom streljal na slepo srečo. Če zadenem bo dobro, če pa ne, pa razen slabega ugleda pri mojih fantih, ne bom izgubil ničesar. Imel sem Joe Klukovo puško, še precej stare vere in nisem vedel, kako nese. Pomerim, torej naravnost v srno in sprožim. Videli smo, kako je udarila krogla v yodo, ravno pred srno in je švignila najbrže pod njo dalje v močvirje, ker srnica je poskočila, kot bi jo kdo zbodel s šivanko, se nekaj časa ozirala okrog in ker ni videla nič sumljivega, jo je v počasnih skokih umerila ob vodi in sicer naravnost proti nam.
K balincarski tekmi
Cleveland (Collinwood), O.— Nekoliko pripombe k balincarski tekmi, katera se*je vršila dne 4. septembra 1933 pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Z dne 8. septembra je bil v Ameriški Domovini poročan izid in imena zmagovalcev dotične tekme. Kot poročevalec je podpisan tajnik. Znano mi ni, če je to tajnik Doma ali tajnik balincarskega kluba "Krogla." Najsibo že kateri hoče, povedati moram, da se jaz ne strinjam s tistim poročilom iz razloga, ker je bilo preveč pristransko poročano. Kajti v tistem poročilu se poveličuje samo ena oseba, kot da ima samo dotična oseba vse zasluge za zmago, pri tem sta pa tovariša dotičnika čisto prezrta, kot da nista nič pripomogla k zmagi. Tak vtis človek dobi, ako je pre-čital odstavek v poročilu, kateri se glasi . . . "posebno se je odlikoval stara korenina Joe Janko-vich, katerega ime se bo svetilo vrezano, na kupi."
Po mojem skromnem mnenju bi ne bilo nič več kot pravično in pravilno, da če se da vrezati kako ime na kupo, da se dajo vse tri ali pa nobeno. Saj so se vendar vsi trije enako trudili, da so si priborili zmago, zato naj bodo deležni vsi'enakega priznanja. Nič ne bi imel proti, ako bi se hotelo imeti samo enega prvaka v tej umetnosti, ampak potem bi se morala dati prilika vsem trem, da se kosajo med seboj in potem kateri izmed teh treh zmaga, pa naj bo deležen te časti.
Torej, ako se vidi klubu "Krogla" umestno, je še čas, da aranžira tekmo med tremi zadnjimi zmagovalci. Pripomnim naj samo še to, da bi bila dolžnost tajnika (poročevalca), da omnejeno poročilo popravi in, da pravilna pojasnila čitateljem Ameriške Domovine. Ljubitelj balincarskega športa.
Naša slovenska banka
Mislim, da me dolžnost veže, da zopet nekaj napišem o naši slovenski banki. Kakor je vsem znano ,sem se jaz začel zanimati za vlagatelje prvi in potem še drugi in imeli smo več sestankov z bančnim vodstvom. Z veseljem vam mpram poročat, da naš trud ni bil zastonj. Vodstvo banke je uvidelo, da morajo upoštevat nasvete vlagateljev in danes se dela vse drugače in hitreje, da se odpre stara banka.
Na seji v četrtek je bilo navzočih nekaj delničarjev in odbor vlagateljev in konservator nam je povedal, da je sedaj vse v redu, da se odpre stara banka, seveda: pod gotovimi pogoji. Mislim, če pokažemo dobro voljo — vlagatelji in delničarji — da poj de prav gladko, ker to je edina pot, da ne bomo izgubili preveč, ne vlagatelji ne delničarji. Če pa še to pot ne bo 'šlo skozi, potem se pa moramo zadovoljiti, da se banka zapre in likvidira in se razdeli premoženje banke in se pozabi, da smo imeli tudi Slovenci enkrat svojo banko. Ker če to pot ne bo šlo skozi, jo ne bomo nikdar več imeli.
Zato se prosi vse vlagatelje in delničarje, da naj vsak pazi, kaj govori, da se to ne poruši, kar je sedaj narejenega, ker sedaj se dela v korist vsem. Pozdrav!
Frank Opaškar, st.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18TH, 1933
1933 SEPT.
SMi
□lLEt
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
22.—Wm.	J. Kennick ima političen shod v Knausovi dvorani.
23.—Loyalites,	SNPJ, ples v S. D. Domu.
23.—Wm. Kennick za coun-cilmana Klub ima ples v Grdi-novi dvorani.
23.—Društvo	sv. • Marije Magdalene št 162 KSKJ priredi svojo izredno veselico v S. N. Domu.
24.—Young	Ladies' Sodality of St. Vitus ima ples v novem šolskem poslopju fare sv. Vida.
29.—Wm. J. Kennick ima političen shod v Knausovi dvorani.
OKTOBER
1.—Dramsko društvo Abra-ševič igra in ples v Grdinovi dvorani.
1.—S. D. Dom, otvoritev sezone prireditev, koncert z va-rietnim programom.
1.—Oltarno društvo sv. Kristine ima vinsko trgatev v šolskih prostorih na Bliss d.
5.—Jokers Club, ples v S. D. Domu.
7.—Twelve Spades Club, ples v S. D. Domu.
7.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, plesna veselica na 7001 Denison Ave.
7.—Gospodinjski odsek Slovenskega društvenega doma priredi zabavo v Domovih prostorih na Recher Ave.
14.—Yankees Baseball Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
18.—-Community	W e 1 f u r e Club, velika prireditev za brezposelne. Izredna zabava v obeh dvoranah S. N. Doma.
19.—Hippler	Guards, W. C., ples v S. D. Domu.
21.—Accordion Club priredi zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Small	Home and Land Owners Federation, vinska trgatev v S. D. Domu.
22.—Jugoslovanski	pasijon-ski klub priredi igro v S. N. Domu na St. Clair Ave.
22.—Dramsko društvo Abra-ševič, igra in ples v Grdinovi dvorani.
24.—Olympic	Club, ples v S. D. Domu.
25,—Bob	Hoge Club, ples v S. D. Domu.
28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—Strugglers, SNPJ, ples v S. D. Domu.
28.—Klub 0'Pal, ples za obletnico v S. N. Domu na St. Clair Ave.
28.—Društvo	sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v Mervarjevi dvorani.
29.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v Knausovi dvorani.
29.—Socialistični klub št. 49, prireditev v S. D. Domu.
29. — Jugoslovanski Pasijon-ski Klub priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
29.—Društvo Danida št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S. N. Domu.
31,—Strivers, NHZ, ples v S. D. Domu.
31. — Slovenska Dobrodelna Zveza potom angleško poslujo-čih društev priredi ogromen bazar v Grdinovi dvorani. Trajal bo pet dni.
NOVEMBER
2.—Jokers Club, ples v S. D. Domu.
4.—Utopians, SSPZ, ples v S. D. Domu.
v S. D. Domu.
5.—S. P. P. S. društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
5.—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ priredi zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
11.—Društvo Blejsko Jezero, SDZ, ples v S. D. Domu.
11.—Lake Shore Post No. 273, American Legion, veselica v S. N. Domu.
11.—Klub	Ljubljana priredi zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
12.—Društvo	Verovšek, igra v S. D. Domu.
12.—Podružnica št. 25 Slovenske Ženske Zveze priredi banket in ples ob priliki petletnice obstanka v Grdinovi dvorani.
12.—Društvo Beacons št. 667 SNPJ obhaja svojo peto obletnico v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
19.—S. K. P. društvo Lira, koncert in ples v Grdinovi dvorani.
22.—Bob Hoge Club, ples v
S. D. Domu.
24.—Strivers,	NHZ, ples v S. D. Domu.
25.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26— Dramsko društvo Abra-ševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
26.—Small	Home and Land Owners Federation, mednarodni vodvilski koncert v S. D. Domu.
26.—Društvo Orel, ples v S. N. Domu.
29.—Društvo Verovšek, zabavni večer v S. D. Domu.
29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
29.—Društvo Napredek priredi card party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DECEMBER
3.—Šola S. D. Doma, prire-ditev v S. D. Domu.
10.—Dramsko društvo Abra-Ševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
14.—Jokers Club, ples v S. D. Domu.
24.—Socialistični klub št. 49, ples v S. D. Domu.
31.—Slovenski društveni dom priredi zabavo v svojih prostorih na Recher Ave.
31.—Društvo Jadran, Silvestrov zabavni večer v S. D. Domu.
Iz življenja naših pionirjev
UREJUJE A. G.
ANTON HOČEVAR p. d. ULČAR
Kdor živi v okolici cerkve sv. Vida, se bo lahko spomnil na moža, ki je visoke in koščene postave, tip nekdanjega kore-
ke. To naj bo zgodovina prvega rodu Slovencev tukaj v Ameriki."
"No ja, res je tako. Pa zapiši nekatere stvari, o katerih se še spominjam nazaj."
"Oče, najprej morava začeti
njaka, kateremu so bila težka |tam> kjer vam je tekla zi|-)elka.
dela igrača in kateri se je lahko postavil s svojo osebnostjo ali .postavo kot fant od fare. Bil je v resnici pionir slovenskega naroda v mladosti in je še v starosti; danes je star 79 let in je že 42 let v Ameriki.
Prav tisti dan, ko sem odšel od Piškovih, sem šel k Ulčarje-vim, kar mi je tudi Mr. Pišek priporočil. Večer je bil, ko sem prišel na lep vrt, kakor ga ima skoro vsaka slovenska hiša' v naši naselbini. Velika hiša je Hočevar jeva, nahaja se na Carl Ave., tik Oražmove, številka je na 6322.
Ko sem dospel, je izgledalo vse nekam tiho, kakor da ne bo nikogar doma. Vedel pa sem, da ni tako, kajti pri Hočevar j e-vih niso imeli navade zapuščati hiše in dom in se preveč voziti okrog, osobito še zaradi očeta, ki je mož že precej utrujen in v visokih letih, ki ni navajen zapuščati doma.
Podal sem se na vrt in takoj sem zagledal onega, katerega
sem iskal.
% t
"Dober večer, oče, kaj razgledujete vrt?" Mož 'je sedel za-dej za hišo, obrnjen po vrtu. V tihem večeru je bil zatopljen v večerno tihoto, ki je ž njim delila svoje večerne sanje.
"O, halo, kaj pa vi tukaj V" me pozdravi.
"Prišel sem vas obiskat za kratek razgovor, če vas bo volja."
"Prisedite tukaj in povejte, kaj želite."
Veste, oče, ravno prihajam od vašega prijatelja Mr. John Piška, in mi je svetoval, naj še vas obiščem in dobim od vas podatke iz vašega življenja tukaj in onstran morja."
"Ja, ja, sem že prestar in ne vem več dosti iz spomina."
"Vem, vem, oče, pa prav zato, ker ste stari, več veste ko drugi. Vi veste za stvari, katere bodo mene in druge zanimale. Škoda bi bilo, da bi šle take stvari z vami in drugimi pionir-
kje ste zagledali luč sveta, od kod ste prišli v Ameriko, ali ste z Dolenjske T' ^r*" 1.........
"Kajpada sem z Dolenjske, namreč iz Kompoljske vasi, fa-ra Dobrepolje. Eno uro hoda je iz naše vasi do farne cerkve. Naša vas šteje okrog 100 številk."
"Kakšni so kraji tam okrog D o b r e g a p o 1 j a ? Nekoliko že vem, saj sem bil tam pred dve-mi leti in posnel tudi nekaj slik. Kot se še spominjam, sem bil nad Dobrimpoljem pri sv. Antonu."
"Da, da, to je Zdenska vas. Od tam je lep razgled, kaj ne?"
"Jako lep, res!"
"Naša vas se vidi s hriba, drugače se ne vidi ven, ker je bolj v dolini."
"Povejte mi malo o vaših krajih, od studencev in potokov, od pašnikov in vrtov. S kom ste največ občevali, kaj 'je bilo vaše delo v mladosti?"
"Saj veš, dolgo je že tega in se človek težko spominja nazaj. Ko bi človek vedel, da bo tako dolgo na svetu, bi si kaj zapisaval, tako pa ne boš mogel dosti zvedeti iz mojega življenja sedaj, ko sem star."
"Nič zato, kar pripovedujte. Nekaj bom že vjel in potem skupaj sestavil. Kako daleč se spominjate detinskih let?"
"Ko sem bil 12 let star, sem bil pri birmi v Dobrempolju. Moj boter je bil gospod Žužek."
"Kaj vam je boter kupil takrat?"
Šli smo iz cerkve na velik vrt, kjer so bili štanti in krama. Tam mi je kupil veliko lecta in medenih reči; polna ruta jih je bilo in povrhu mi je daroval pa še dva goldinarja."
"Ste imeli pri hiši mnogo živine?"
"Okrog deset glav."
"Ste pasli živino, kaj ne?"
"Seveda, sicer smo imeli v vasi črednika, a v košnji smo pasli sami, ker je dobila živina boljšo pašo. Drugače pa je pa-sel črednik po skupni gmajni.
pa bivši vojak in je znal trobiti na trobento, kakor vojak."
"Veste oče, tudi v naši vasi je bilo tako. Za črednika je bil neki človek, ki je bil pohabljen na rokah. Tisti črednik je znal tako lepo trobiti, da je še živino priučil na muziko. Kadar je zatrobil cesarski marš, pa se je začela živi zbirati za odhod. Črednik je zjutraj trobil že ob štirih, da so šle dekleta krave molzt. Ali je pri vas tudi hodil črednik vsak dan drugam na hrano ?"
"Kajpak. Imel je pa še po dva pomočnika."
"Prav tako je bilo pri nas, samo da pomočnikov ni potreboval, ker je naša vas manjša od vaše."
"Ta naš zadnji črednik je bil nekaj posebnega. Tjjdi na ženi-tovanjih je trobil in plozal, da je bilo veselje. To ga je tudi spravilo v grob. Nq neki svatbi je trobil in trobil, da se je v njem utrgala žila in je takoj umrl. Živino je čifednik pasel dopoldne po gorah in popoldne, ko se je malo ohladilo, pa po ravnini. Veš, okrog nas so hribi. Najvišja gora se imenuje Špičnik, druga pa Yrhovšček.
"O, če bi vedel, tako so tam pod temi gorami krasni kraji. Bogati ljudje hodijo t je na počitnice in izlete. Poznaš tistega Kozlarja, ki je ;moval pivovarne? On ima tam svoje vile, kamor hodi gospoda na sveži zrak. S teh gora se vidi daleč in celo prav v Ljubljano."
"So tam tudi gozdi ?"
"Kajpak, toda v naših časih smo pustili gozde fasti, čuvali smo jih. Mlajši ljudje so jih pa sekali in so vse uničili."
"Ali je bila pri \feš kdaj po-vodenj'!"
"Ne, tega ne, saiji0 enkrat v sto letih je to bilo in sicer lansko leto so mi pravil;, da je voda nastopila.. Rašcs.- '*},, gtj.pla.viia polje. Celo železr.išra postaja je bila, <wd vodo. r'>.„k bilo. kaj iifli
111
Ker pri na*
nam ni voda nikdar, n^ajahi. Tudi odteči se ne »ore nikamor, ampak se izgubi kar v votline. V obližju pet milj iz vasi je studenec, v katerem je pozimi topla voda. Tje smo gonili živino napajat v zimskih dnevih. O, kako so skakali junci, ko smo se vračali nazaj. Veš, živina ima tudi svoje vesele čase."
"Je res, oče, in živino je prijetno odpravljati. Dobro se še spominjam, kako sem jo zgodaj zjutraj krtačil in s slamo brisal stegna volom, da so se osušila in da sem vse v red spravil, predno je prišel gospodar v hlev pogledat, če je bilo vse v redu. Tam, kjer sem služil so imeli vole, konje, krave in teleta, vso mešanico. Bil je velik grunt in dela čez glavo. Kajne, kmečki stan je najzanimivejši?"
"Res je tako; človek, ki je mlad, kar hrepeni po svetu in misli, da bo srečnejši drugje."
"In kako ste preživeli mlada leta? Ste bili vojak?"
"Ne, ni mi bilo treba iti k vojakom."
"Ste kaj potovali po svetu?" i "To pa, to. Hodil sem v šume devet let. Vsako leto na zi-
ZGODOVINA
SLOVENSKEGA NARODA
Spisal Dr. Josip Gruden
Kamnik je družila s Savinjsko dolino trgovska pot, ki je držala do najsevernejše postojanke andeške posesti na Štajerskem, do Slovenjega Gradca.
Pričetek Slovenjega Gradca je popolnoma podoben onemu mesta Kamnika. Izprva je bil tu grad savinjskih mejnih grofov iz rodu Weimar-Orlamunde. Iskati ga moramo na hribu nad "Starim gradom," tam kjer je danes cerkev sv. Pankracija. V 11. stoletju je bila sedanja žup-na cerkev še grajska kapela, katero je obdajalo starodavno utrjeno poslopje. Imenovalo se je kratko "Gradec" in šele v 13. stoletju so mu začeli praviti "Slovenji Gradec," da so ga ločili od "Bavarskega Gradca" ob Muri, sedanjega štajerskega glavnega mesta. "Nemškega Gradca." — "Gradec" je bil središče obsežnega posestva, ta-kozvane slovenj egraške provin-cije, ki se je raztezala od sedanje koroške meje do Pohorja na vzhodu in do Drave na severu.
Ko so dobili andeški grofi Slovenji Gradec (okoli 1. 1173.), je bila že tamkaj župnija in celo sedež savinjskega arhidiako-na. Pod njihovo vlado se je kraj kmalu dvignil. Postal je važno središče za trgovino, kakor Kamnik, Žalec in Laško. Prvotno naselbino moramo iskati v Starem trgu, pa tudi pričetki sedanjega mesta so bili takrat že dani, ker se leta 1251. omenja mestna cerkev sv. Elizabete. ,
Andcskim grofom so bila po-
tno.
ji v grob. Naj ostane nekaj od
tega, kar veste iz svoje zgodo-J Spominjam se dveh črednikov. 5.—Društvo Jadran, koncert vine in doživljajev za naše otro- Prvi je trobil v rog, drugi je bil
"Kam pa?"
"Na več krajev, v hrvatske gozdove. Enkrat sem šel notri v Rusijo. Šlo nas je več. V Odesi smo se vkrcali na parnik in se vozili šest dni in šest noči, da smo prišli v velike gozdove, kjer je rastlo samo hrastev-je. Par sto so naš agentje zbrali skupaj. Povem ti, da smo tam doživeli veliko strahu. S parnikom smo dospeli v tiste kraje ponoči. Nobenega pristanišča ni bilo. Parnik je za vozil kar na peščeno obrežje in obstal. Po nas so prišli čolni in še s čolni nas niso pripeljali prav do suhega. Poskakati smo morali v vodo in bresti do brega. Bilo je okrog 11 ponoči in nismo vedeli, kam smo prišli.
(Kpr.cc prihodnjič)
aestva na Slovenskem prilično to, kar so sedaj državam kolo-nije v Aziji, Ameriki in drugih delih sveta. Opažamo pa, da so skrbeli za svoja mesta in trge, se trudili, da napeljejo promet iz Koroške, Štajerske skozi Kranjsko v Istro in njena pri-, morska mesta. V ta namen so ustanovili gostinjce v Tuhinjski dolini ("Špitalič") in vrh Ljubelja.
Posest na Slovenskem pa je imela biti rodbini tudi trdna opora za dalekosežne politične načrte na slovenskem jugu. Ber-told IV., sin prvega vladarja iz te rodbine na slovenski zemlji, je dobil od cesarja Friderika L Rdečebradca leta 1180. naslov "vojvoda Meranski." Ta priimek nima ničesar opraviti s tirolskim mestom enakega imena. Za njim se namreč skriva slovansko ime "more" (primerjaj Pomorje-Pommern). "Merama" ali "Moravia" je pome-njala deželo ob morju, in sicer sedanjo Hrvaško in Dalmacijo. Cesar Friderik, ki je v marsičem rad posnemal svojega slavnega prednika Karola Velikega, se je menda spomnil, da je nekdaj tudi ta del jugoslovanske zemlje bil pod frankovsko oblastjo in hotel zopet obnoviti nekdanje vezi. Sicer so imeli andeški grofi le naslov "me-ranskih" ali "hrvaško-dalma-tinskih vojvodov," pravi vladarji so bili ogrski kralji. Toda vidi se, kako so se počasi snovale vezi, ki naj bi jim utrdile oblast in vpliv med Jugoslovani.
Taka prilika je bila tretja križarska vojska (1189—1191). Cesar Friderik je peljal svoja vojna krdela po suhem preko Bosne in Macedonije v Azijo. Bertold IV., mejni grof istrski in vojvoda Meranski, je poveljeval tretji vojni trumi, kjer je bilo zbrano tudi plemstvo iz slovenskih dežel. Srbi in Bolgari so se bili prav takrat osvobodili bizantskega jarma ip. so
iskali zaslombe pri mogočnem nemškem cesarju. Obljubili so mu celo pomožne čete, ako bi hotel zajeti Carigrad. Srbi so mu imeli dati 20,000, Bolgari 40,000 mož. Pogajanja z njimi pa je vodil Bertold, vojvoda Meranski. V Nišu, je sklenil najpreje rodbinsko zvezo s Stepanom Nemanjo, velikim županom srbskim in njegovim bratom Krešimirom (Crazimer) (23. julija 1189). Obljubil je namreč Štefanovemu sinu To-hu dati svojo hčer za ženo. Na praznik sv. Jurija prihodnjega leta je imelo srbsko poslanstvo priti po mlado knežno v Istro. Meseca novembra se je Bertold pogajal z Nemanjem ob vhodu v balkanske soteske zaradi pomožnih čet in tudi še v zimskih mesecih je bil večkrat posredovalec med njim in cesarjem. A zdi se, da pogajanja niso privedla do uspeha. Brez srbsko-bolgarske vojske je Bertoldova truma prekoračila Helespont. Vojvoda se je odlikoval še v mnogih bojih in udeležil obleganja trdnjave Akon. Toda že leta 1190. se je vrnil domov, ne da bi videl svqte dežele. Cesar Friderik je gotovo zato poveril pogajanja s Srbi istrskemu mejnemu grofu, ker je bil zmožen slovanskega jezika in pa, ker je. bil določen za bodočega vojvoda jugoslovanskemu ozemlju, ki se je imelo pridobiti nemškemu cesarstvu.
Slava andeške rodbine ni dftN go trajala. Bertoldu IV., ki je umrl leta 1204., je sledil v mejni grofiji istrski in na slovenskih posestvih Henrik IV. A vladal je komaj štiri leta, ko ga zadene strašen udarec. Osumljen je bil, da je sokriv umora nemškega cesarja Filipa. — Za rimsko cesarsko krono sta se namreč po smrt Henrika VI., sina mogočnega Friderika, 1. 1197. poganjala dva tekmeca, Filip iz Štaufovske rodbine in Oton Bavarski. Filip je dobil na Nemškem premoč in bi bil gotovo svojega nasprotnika popolnoma izpodrinil, da ga ni grof Oton iz Wit-telsbacha leta 1208. v Bamber-gu zavratno umoril. Vse se je zgražalo nad tem strašnim zločinom. Javno mnenje je obdolžilo tudi andeško rodbino, da je z morilcem v zvezi. Henrik, mejni grof istrski, in njegov brat Ekbert, škof bamberški, sta morala naglo bežati na Ogrsko k svojemu svaku, kralju Andreju II., da si rešita življenje. Vso njuno lastnino in njune fevde pa je cesar Oton IV. zaplenil. Toda obsodba je bila krivična. Novejši zgodopisci so vsi tega mnenja, da se nobeden imenovanih grofov ni udeležil zarote proti Filipu, ker nista, imela nikakega povoda mu biti sovražna, niti nista mogla pričakovati kakega dobička od njegove smrti. Zato je tudi ande-ška rodbina polagoma zopet prišla v milost pri nemškem cesarju. Leta 1211. je dobil Henrik IV. zopet Istro in Kranjsko mej no grofijo in vsa rodbinska posestva na Slovenskem. Srečujemo ga v Kamniku in Slovenjem Gradcu, J^i pri akvilej-. skem patriarhu Bertoldu, njegovem bratu. Bavarski samostan Dieben, kateremu so bili andeški grofi zavetniki, je dobil za njegove vlade obsežna posestva pri nas,
Leta 1228, je Henrik umrl brez potomcev. Njegova žena Sofija Višnjegorska je po soprogov! smrti z rodbinskim premoženjem napravila mnogo pobožnih in dobrodelnih ustanov pri cerkvah in samostanih, pa je kmalu zapustila svet in umrla kot redovnica v acfmontskem samostanu.
Delovanje drugih vojvodov Meranskih, Otona VII. in V11L, ki sta nasledpvala Henriku, .je bilo namer j eno za drugimi cilji. Za svojo, posest na Sloven-., škem se niso mnpgo brigali. Kranjska in istrska mejna grofija pa je '4ppet pce% alfc-
vilejske patriarhe. Ko so z Otonom VIII. izumrli moški potomci andeške rodbine (1. 1248) je preostala še Agneza kot dedinja vsega premoženja. Zato so jo snubili Babenberžani in Španhajmi, dokler se ni koroškemu vojvodu Ulriku III. posrečilo, z njeno roko dobiti tudi bogata andeška posestva v svojo oblast.
Trajen spomenik je podedovala od te rodbine kranjska dežela, namreč svoj grb. Andeški grb kaže orla, ki ima razprostrte peruti in na desno stran obrnjeno glavo. Ista podoba se kaže na pečatih. V grbu Otona VII. je nad orlom še upodobljen lev, ki koraka na desno. — V kranjskem grbu je imel orel preko prsi in peruti še pas v belo-modro-rdeči barvi. Leta 1463. je cesar Friderik III. hotel kranjske stanove odlikovati in jim je dovol.il, da smejo mesto bele barve rabiti zlato in orlu postaviti na glavo cesarsko krono. Tak je ostal grb do leta 1§48., ko je vlada dovolila, da smejo zopet rabiti prvotne barve: belo-modro-rde-če.
(Dalje prihodnjič)
-o-
* Zvezna vlada je začela z novo kampanjo, da banke dajejo večji kredit.
—-o—-
Fantički so našli denar in zapravljali
Tacoma, Washington, 16. septembra. štirje fantički v bližnjem mestu PuHyup so našli v neki vreči pod neko hišo $6,000. Oh, in kako zna mladina zapraviti denar! Mesto kmalu ne bi imelo dosti: sladoleda, candy a, sakerjev,. cigaret, jopičev in gledališč, da si jih dečki ne bi privoščili. Fantički so stari od 12 do 16 let. Ko je polieija zvedela, da so fantiči kupili tudi dva avtomobila in da zapravljajo denar koti Rockefeller, jih je prijela. Pri njih. so dobili fo $3,300, drugo so v par dneh zapravili. Denar sol, našli, ko je eden izmed dečkov splezal pod hišo za svojim zajcem. Denar je last nekega starega zakonskega para!
-o-
Spalna bolezen zahtevala pet novih žrtev
St. Louis, Mo., 1*6. septembra. Dasi zdravstvene oblasti poročajo, da se spalna bolezen ne širi več z istQ naglico kot v začetku, pa je včeraj zopet umrlo 5 bolnikov za spalno boleznijo, tako da znaša število skupnih žrtev že 145. Vsega skupaj je bilo od konca julija sporočenih 80& slučajev spalne bolezni.
-—o-
Zdravniki v Georgiji zahtevajo plačo naprej
McRae, Georgia, 16. septembra, Zdravniki v Talfar county so v taki revščini, in stiski, ker bolniki ne plačujejo računov, da so sklenili, da zanaprej mora sleherni bolnik za vsak obisk plačati vnaprej.
MALI OGLASI
Poceni
se proda vsa oprema za groceri-jo. Za naslov se pozvu v uradu Ameriška Domovina. (219)
Furnezi!
Inštaliramo nove in popravimo stare. Vse delo jamčeno. Strehe! Vsa dela in popravila na strehah po nizkih cenah!
Chas. Cook 18731 Meredith Ave.
KEnmyre 3306-J	(oc.7)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe. Vprašajte na 1187 E. 61st St. (218)
Delo išče
mlado dekle, i z učeno v obuvalni trgovini. Sprejme tudi kaj sli-čnega. Več ali manj ur na teden. Vprašajte na 1043 E- 61st St.
(120)
(UK^SP

AMERIŠKA DOMOVINA,	ISTft, 1933
»MMMUMmM
Spisal Lewis Wallace:
Ben-liur
Po zasekah, pečinah, čez smo bili prvi, ki smo ohranili ča-
ledenike, preko vrhuncev, ki so se zdeli, da štrlijo do zvezd, sem si utiral pot do bajnokrasnega jezera Lang Tso, ki spi pod vznožjem Tise Gangre, Gurle in Kailas Parbota, ki dvigajo svoje 7. večnim snegom ovenčane vrhove proti solncu. Tjakaj v središče zemlje, kjer izvirajo reke Indus, Ganges in Brahmaputra ter se izlivajo vsaka v drugo smer; kjer si je človeštvo postavilo prvo bivališče in se ločilo, da bi napolnilo svet, ko je osta-vilo matico mest Balk kot pričo tega velikega dogodka; kjer vabi narava s svojimi prvotnimi razmerami, s svojo varno neiz-mernostjo modrijana in izgnanca ter obeta prvemu samoto, a drugemu varnost, tjakaj sem se odpravil, da bi tam sam z Bogom, molitvijo in postom pričakoval smrti."
Iznova mu je upadel glas in koščene roke so se mu od zanosa sklenile.
"Neke noči sem hodil ob obrežju jezera in govoril prisluškujoči tišini: 'Kdaj pride Bog po svojo lastnino? Ali ni odrešenja zame?' Nenadoma je pričela iz vode žareti drhteča luč; kmalu nato je izšla zvezda, se pomikala proti meni in mi ob stala nad glavo. Njen sijaj me je omamit. Ko Sem'ležal na tleh, sem začul neskončno nežen glas : 'Tvoja ljubezen je zmagala. Blagor ti, sin Indije! Odrešenje je blizu. Z dvema drugima iz daljnih krajev zemlje boš Videl Oclrešenika in pričal, da je
Dolina palm je postala dolina bogov. Najvišje Bitje so ločili v osem oseb, katerih vsaka pooseblja neko stvariteljsko načelo, a nad vsemi je Amon-Re. Potem so si izmislili boginji Isido in
dnevu taka tema, da svetilke niso svetile. Naposled so ponoči pomrli vsi egipčanski prvorojenci ; niti faraonovo dete ni ušlo smrti. Tedaj je kralj odnehal. Ali ko so Izraelci odšli, je udaril
Osirido in njuno družbo, ki pred- s svojo vojsko za njimi. V zad-
su zgodovinske dogodke v zapiskih. Zategadelj nimamo ustnega izročila; namesto pesnitev pa vam nudimo dejstva. Na pročelja palač in svetišč, na obeliske, na notranje zidove grobov smo pisali imena svojih kraljev in njihova dela; nežnemu papyru smo zaupali modrost svojih modrijanov in skrivnost svoje vere — vse skrivnosti razen ene, ki bom takoj o njej govoril. Starejši nego .so Para-Brahmine, Vede ali Vijasine Up-Ange, o Melhior; starejši od Homerovih pesmi ali Platonove metafizike, o Gašper; starejši ko svete knjige kraljev kitajskega naroda ali knjige Sidarte, sina krasne Maje; starejši ko Geneza Hebrejca Mojzesa — najstarejši človeški zapiski so spisi našega prvega kralja Menesa." Počakal je nekoliko, uprl svoje velike oči prijazno v Grka in spregovoril: "O Gašper, kdo je učil grške učitelje v zgodnji dobi?"
Grk se je s smehom priklonil.
'iPo teh zapiskih," je nadaljeval Baltazar, "vemo, da so prišli naši predniki od Vzhoda, iz pokrajine, kjer izvirajo tri svete reke, iz osredja zemlje, iz starega Irana, ki si o njem govoril, o Melhior, in prinesli s seboj zgodovino sveta pred vesoljnim potopom in zgodovino o vesoljnem potopu samem, kakor so jo bili izročili Arijcem sinovi Noetovi, in nauk o Bogu, Stvarniku in po-četku sveta, kakor tudi nauk o duši, ki je neumrljiva kakor Bog sam. Ko dovršimo dolžnost, ki
pri&el na c&v«t. Jutri Banana- ni« sedaj kliče, -vama bom poka-
vstani i h jima pojdi naproti; m zaupaj z vsem srcem Duhu, ki te bo vodil.'
"In od tistega časa je bila zvezda Ipri meni; potemtakem] sem vedel, da mi je Duh pred očmi. In zjutraj sem odpotoval v svet po poti, ki sem po njej dospel semkaj. V gorski razpoki sem našel zelo dragocen kamen, ki sem ga prodal v Burdvaru. Sk^zi Lahoro, Kabulo in Jezdo sem dospel v Ispahan. Tam sem si kupil velbloda in prispel z
zal, če bosta hotela iti z menoj, sveto knjižnico naših svečenikov; med drugimi tudi knjigo o smrti, ki je v njej obred, ki se ga mora duša držati, ko se odpravi po smrti na pot k sodbi. Ideji o Bogu in neumrljivosti duše sta bili prenešeni čez puščavo Mizraimu, in po njem na bregove Nila. Bila sta tedaj v svoji čistosti lahko umljivi, kakor je lahko umljivo vse, kar je namenil Bog v našo srečo; tako je bilo tudi prvo bogoslužje — pe-
li jim, ne da bi čakal karavane, v sem in molitev povsem naravni Bagdad Sam sem potoval in j za veselo, upajočo dušo, ki ljubi brez strahu, kajti Duh je bil z svojega Stvarnika." menoj in je še zdaj z mano. Kak-| Tukaj je dvignil Grk roke in šno čast smo doživeli, o brata!,vzkliknil: "Oh, razsvetljenje v Izvoljeni smo, da bomo gledali (meni se poglablja!" Odrešenika, govorili z njim in se "In v meni tudi!" je dostavil
Hindu z enako vnemo.
mu poklonili. "Dovršil sem."
Peto poglavje živahnemu Grku so prikipeli iz ust izrazi radosti in čestitanja; nato je izpregovoril Egipčan 55 značilnim dostojanstvom: "želim ti vse najboljše, brat. Mnogo si pretrpel in vesel sem tvoje zmage. Ako vama je obema všeč, da me slušata^ vama povem zdaj, kdo sem in kako sem bil poklican. Počakajta me tre-notek."
Odšel je ven in se ozrl po vel-blodih; vrnivši se, je sedel na prejšnje mesto.
"Vajine besede, brata, so bile od Duha," je dejal na početku; "in Duh mi je dal, da jih razumem. Govorila sta o svoji domovini ; v tem je bila velika svr-ha, ki vama jo hočem pojasniti; toda da bo moja razlaga popolna, mi dovolita, da govorim najprej o sebi in svojem narodu. Jaz sem Baltazar iz Egipta."
Zadnje besede je izgovoril mirno, toda tako častitljivo, da sta se oba poslušalca priklonila govorniku.
"Moj narod se odlikuje z marsičim, kar bi vama lahko navedel tukajle," je nadaljeval; "toda zadovoljil se bom zgolj z eno njegovo odlično lastnostjo. Z nami •serjo pričela ?;godovina. Mi
Egipčan ju je dobrohotno opazoval, nakar je nadaljeval:
"Vera ni nič drugega ko zakon, ki veže človeka s Stvarnikom; dokler je čista, ima zgolj tele sestavine — Boga, dušo in spoznanje med njima; iz tega izhajajo v svrho dejanskega življenja molitev, ljubezen in nagrada. Ta zakon, kakor vse druge, ki izvirajo od Boga, n. pr. zakon, ki veže zemljo k solncu, je ustvaril njegov Stvarnik v početku. Tako vero, brata, je imela prva družina; taka je bila vera našega očeta Mizraima, ki ni mogel biti slep za formulo stvar-jenja, ki se ne da nikjer tako dognati, kakor v prvem verovanju in najzgodnejši molitvi. Popolnost je Bog; preprostost je popolnost. Prekletstvo nad prekletstvom je to, da ljudje ne marajo resnic, kakršna je ta."
Govornik je umolknil, kakor da bi preudarjal, kako naj bi nadaljeval.
"Mnogo narodov je ljubilo sveto vodo Nila," je govoril dalje: "Etiopec, Pali-Putra, Hebrejec, j Asirec, Perzijec, Macedonec, Ri-mec; sleherni od njih razen He-brejcev je v tej, ali oni dobi gospodoval nad njim. Tolikraten pritok in odtok narodov je pokvaril staro" Mizraimovo vero.
stavlja vodo, ogenj, zrak in druge naravne sile. To se je še nadalje pomnoževalo, tako da smo imeli drugo vrsto, ki so jo določale človeške lastnosti, kakor so moč, znanost, ljubezen in slično."
"In v vsem tem je tičala stara neumnost!" je vzkliknil Grk zanosilo. "Le nedosegljive stvari ostanejo, kakor so nam izročene."
Egipčan se je priklonil in nadaljeval :
"Še nekoliko, brata, še nekoliko, preden preidem nase. Tisto, k čemur spemo, se bo zdelo vse svetejše ob primeri s tem, kar je in kar je bilo. Zapiski poročajo, da je Mizraim našel Nil v oblasti Etiopcev, ki so se od tam razkropili po afriški puščavi; bili so narod bogatega umi-šljivega duha, z vsem srcem vdani čaščenju narave. Pesniški Perzijec je daroval solncu kot najpopolnejši prispodobi svojega boga Ormuzda; pobožni otroci daljnega Iztoka so izrezavali svoja božanstva iz lesa in slono-ve kosti; toda Etiopec si je pomirjeval dušo, ne da bi bil znal pisati, brez knjig in kakršnekoli umetnosti, s čaščenjem živali, ptic in žuželk. Posvetil je mačko bogu Re-u, bika Isidi in hrošča Ptahu. Dolgotrajna borba proti njihovi sirovi veri se je končala s tem, da so jo sprejeli kot novo državno vero. Potem so nastali mogočni spomeniki, ki pokrivajo porečje in puščavo, obeliski, labirinti, piramide in kraljevski grobovi, pomešani z grobovi krokodilov. Tako nizko, o brata, so padli arijski sinovi!"
Tu je Egipčana prvič minila hladnokrvnost; dasi mu je ostalo lice nerazburjeno, mu je glas oslabel.
"Nikar ne prepirajta preveč mojih rojakov," je pričel iznova. "Saj niso vsi pozabili Boga. Tre-notek prej sem rekel, kakor se nedvomno spominjata, da smo zaupali papyru vse skrivnosti svoje vere razen ene; o tej vama bom sedaj govoril. Nekoč smo imeli za kralja nekega faraona, ki je dovoljeval vsakovrstne izpremembe in dopolnitve. Da bi učvrstil novo vladavino, si je prizadeval, da bi stare navade v ljudstvu povsem zatrl. Tedaj so živeli pri nas Hebrejci kot sužnji. Držali so se svojega Boga; ko niso mogli več prenašati neznosnega preganjanja, so se osvobodili na način, ki ga ne bo mogoče nikoli pozabiti. Zdaj govorim po zapiskih. Mojzes, ki je bil sam Hebrejec, je prišel h kraljevi palači in prosil, da bi smeli sužnji, ki jih je bilo tedaj več milijonov, oditi iz dežele. Prošnja je bila sestavljena v imenu Gospoda Boga, kralja Izraelcev. Faraon je prošnjo odklonil. Slu-šajta, kaj se je zgodilo nato. Najprej se je spremenila vsa voda v jezerih in rekah kakor tudi v studencih in posodah v kri. Kralj je ostal neizprosen. Prišle so žabe in pokrile vso deželo. Faraon je ostal trd. Tedaj je vrgel Mojzes pepela v zrak in kuga se je polastila Egipčanov. Nato je pocrkala Egipčanom vsa živina, a Hebrejcem ne. Kobilice so požrle vse zelenje v dolini Nila. Opoldne je nastala pri belem
njem hipu se je morje razdelilo na dvoje, tako da so begunci ušli po suhefli. Ko so nato zasledovalci planili v plitvino za njimi, so valoyilprihrumeli nazaj in zalili konje pešce, voznike in kralja. Govoril si o razodetju, Gašper —."j
Grku so jjse zasvetile modre oči.
"Slišal sem to zgodbo od Juda," je vzkliknil. "A ti jo potrjuješ, Baltazar!"
"Da, a iz mojih ust govori Egipt, ne Mqjzes. Jaz razlagam marmor. Svečeniki tistega časa so pisali po ^voje, čemur so bili priča, a razodetje je ostalo živo. Tako prehajam na edino skrivnost, ki je niio napisali. V naši deželi, brata, smo imeli od tistih časov nesrečjiega faraona neprestano dve veri — zasebno in javno: vero v mnogo bogov, ki so jo izpovedovali navadni ljudje, in vero v enega Boga, ki so jo gojili le svečeniki. Brata, veselita se z menoj! Vsa preseljevanja narodov, vsa mučilna sredstva kraljev,' vse iznajdbe sovražnikov, vsi izpremembe časa so bile brezuspešne. Kakor kal pod goro, ki taka svojega časa, je živela slavna Resnica: in sedaj — sedaj je napočil njen čas!"
Izčrpano teb Hinda je zadrge-talo od sladkosti in Grk je vzkliknil:
"Zdi se mi, pa še pustinja prepeva."
Egipčan je'irknil iz zraven le-
žečega mehu požirek vode in je je učil moj učitelj, pravičen, če- ,smo imeli Rim namesto Ramze-
nadaljeval:
"Rodil sem se v Aleksandriji
mu ni potem nobene razlike med sa. Nekega dne sem se dvignil v dobrim in zlim? Na zadnje mi'Bruheju, najsijajnejšem in naj-iz knežjega in svečeniškega ro-jje postalo jasno in gotovo, po-jobljudenejšem delu Aleksandri-du in odgojili so me mojemu sta- Jstalo mi je krona zakona, ki sem je in pridigal. Vzhod in Zapad nu primerno. Toda zelo zgodaj iz njega izvajal čisto vero, da je'sta mi dala poslušalcev. Učenci sem postal nezadovoljen. Edenjsmrt le hip ločitve, ki se v njem [visokih šol, ki so bili na poti v vsiljenih mi verskih naukov je hudobneži izgubijo ali prepusti- knjižnico, svečeniki iz Serapejo-učil, da se prične duša takoj po jo samim sebi, a verniki vstane-j na, postopači iz Muzeja, nadzi-smrtLin strohnitvi telesa razvi-ljo v višje življenje; ne v nirva-jratelji dirkalnih tekem, kmetje jati kakor prej, od najnižje stop-'no, ki jo uči Budha, ali v brez- iz Rakotisa — cela množica —
nje do človečnosti, ki je najvišje in zadnje življenje, in to ne glede na posmrtnikovo pozemsko delo in nedelo. Odkar sem slišal o kraljestvu luči pri Perzijancih, o njihovem raju, ki leži onstran mostu Kinevata, kamor pridejo le dobri ljudje, me je to pre-mišljanje neprestano mučilo; mučilo me je tako zelo, da sem podnevi kakor ponoči premišljal in primerjal ideji večnega preseljevanje in večnega življenja v nebesih, če je Bog, kakor me
delni počitek, ki ga oznanjuje se je ustavila, da bi me posluša-
Brahma, o Melhior; tudi ne v boljši položaj v peklu, ki ga olimpijska vera dovoljuje le v nebesih, o Gašper; temveč v življenje, tvorno življenje, veselo, večno Življenje pri Bogu! To odkritje me je privedlo do novega preiskavanja. čemu naj bi bila Resnica še nadalje skrivnost v sebično uteho svečeništvu? Povoda za prikrivanje resnice, ni več. Modroslovje nam je prineslo vsaj strpljivost. V Egiptu
la. Pridigal sem o Bogu, duši, pravici in krivici, nebesih in plačilu za krepostno življenje. Tebe, Melhior, so kamenjali, a moji poslušalci so se spočetka čudili, a nato smejali.' Poskušal sem iznova; obsuli so me s poro-gami, smešili mojega Boga in potemnili moja nebesa s posmehovanjem. Da ne bi tratil po nepotrebnem časa, sem jim izginil izpred oči."
(Dalje prihodnjič)
ft
ft
I
i &
n i n t a ft
i «
i
ft
s i ft ft ft ft ft ft i ft a
BI
a
0
DR. CARLSON
vaš zobozdravnik
želi vidite vas v njegovih povečanih ,in nanovo preurejenih zobozdravniških . prostorih
6402 St. Clair Ave.
Dajte vaše zobe preiskati še danes, predno se cene zvišajo. Cena za zobe zdreti z plinom $1. — "Plates" in "bridge work" po cenah, katere boste lahko plačali.
I)R. J. P. PATTERSON
ki je bil 11 let na St. Clair Ave. se sedaj nahaja z menoj ter bi rad zopet videl svoje stare prijatelje in pa-cijente v njegovih novih prostorih.
6402 St. Clair Ave.
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
Stti
The New Fashion Dry Cleaners
ENODNEVNA ČISTILNA POSLUGA
BRATJE KOVAČ
lastniki
15621 Waterloo Rd. KEnmore 3100
Sedaj je čas, da si preskrbite dober premog. Pokličite
SEDMAK
6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
THE ARCO COAL CO.
8015 Aetna Rd.
Michigan 4010
Najboljše vrste premog in coke. V kosih, brez dima $5.95, $6.75.
Zastopnik: J. Dolgan, 1127 E. 60th St.
VESELICA
bo popolen uspeh,
oglašate v
ako jo
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
>Rl*a
n i 3 U IS 'SI M V
a u v v
i if fl
ft t V
e s
M %
IB U IS
ar a s?
■3 W*

NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
KI JE DANES
EDINA
SLOVENSKA
UNIJSKA
TISKARNA
V CLEVELANDU