Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.-— lir DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 19 Trst - Gorica 9. maja 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica šiev. 9-18127 Izhaja vsak petek Slovenci smo tu! V’ volilni propagandi, ki bruha sedaj iz vseh mogočih virov, slišimo med ostalim tudi geslo, s katerim pozivajo Slovence, naj po-( stavijo v ozadje svojo nacionalnost in naj volijo predvsem take liste, ki imajo mešan narodnostni značaj. Po trditvi njihovih zagovornikov so te liste najboljše jamstvo za ti-resničenje Svobodnega tržaškega o-zemlja in s tem tudi za kasnejše u-veljavljanje slovenskih pravic. Toda, ali je to res? Izkušnje zadnjih treh let nam kažejo drugače. Kadar koli smo se o-bračali na razna mesta z vsakovrstnimi pritožbami in predlogi, vedno se je pojavilo isto vprašanje: koliko pa je pravzaprav takih, ki hočejo ostati Slovenci? Kdor hoče namreč kaj imeti, mora najprej dokazati svoj obstoj in prisotnost. Italijanski krogi so šli v tem še dalje. Niso gledali ozadja in globine, ampak so vzeli samo formalne volilne rezultate: ti so pokazali, da je zavednih Slovencev v tržaški občini samo dobre štiri odstotke. S tem so nato naši nasprotniki o-perirali vsa ta leta. Ne njim, ne večini tujih opazovalcev ni prišlo niti na kraj pameti, da bi šteli za slovenske tudi gotov odstotek komunističnih, demokrščanskih in drugih glasov! In naši ljudje naj bi sedaj ponovno potrdili pravilnost teh njihovih za vse Slovence neugodnih tolmačenj? Toda tudi če bi se razmere morda v toliko izpremenile, da bi o-stale stranke in tuji opazovalci po nekakšnem svojevoljnem ključu in čudežnem naključju vendarle priznali, da se na mešanih in celo neslovenskih listah skriva precejšnje število slovenskih glasov, bi s tem ta problem še ne bil rešen. Taka izprememba je sicer praktično nemogoča, toda tudi če jo samo teoretično predpostavljamo, nikakor ne more nuditi opravičila onim slovenskim glasovom, ki bi podprli neslovenske liste. Poleg obstoja in telesne prisotnosti sta namreč zn politično uveljavljanje potrebna tudi zavednost in volja. Kako naj v borbi za slovenske šole, za pravico slovenskega človeka do dela, za slovensko kulturno izživljanje navajamo kot tehten dokaz število ti■ stih oseb, ki se niti toliko ne zavedajo svoje narodnosti, da bi čutile potrebo po lastnem organiziranju, po lastnem in samostojnem nastopu, ki jih je sram svojega lastnega imena? Saj kažejo vendar s svojim stapljanjem v narodnostno neopredeljeno, toda po večini vedno pretežno italijansko maso, da so narodnostno brezbrižne! To je prvi korak k narodnostni smrti. Vsak bo rekel: če so že volivci pripravljeni na narodnostno kapitulacijo, kaj bi umetno podaljševali življenje tej manjšini, kaj bi ji dajali šole, priznavali pravico na lastno kulturno življenje itd.? Za vsako gar drugega, razen za take naivne zapeljance, bi veljala logika: kdor si sam briše svoje ime, ta naj bo tudi izbrisan! To sta dva težka razloga, ki nujno govorita za to, da morajo Slovenci na teh volitvah brezpogojno pokazati svoj obstoj in zavednost kajti brez podpore teh dveh dejstev bodo v bližnji bodočnosti tež ko zagovarjali svoje zahteve in u veljavljali svoje želje. To je, kar zadeva nas kot narod nostno skupino. Preostaja še vprašanje Svobod nega tržaškega ozemlja. Tudi glede tega moramo reči, da je nujno potrebno dokazati obstoj Slovencev in njihovo voljo, do življenja. Ne pozabimo, da je bil eden izmed razlogov za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja prav njegova narodnostna mešanost. Obe narod nosti se tu tako prepletata, da je nemogoče potegniti etnično mejo Ce hočemo ohraniti Svobodno tržaško ozemlje, moramo torej to de jonsko stanje tudi javno in jasno izpričati, posebno v tržaški občini Menda je vsakomur jasno, da kaj piškavo šteli proti povratku pod Italijo taki glasovi, ki bi prostovoljno mešali z italijanskimi Vsak tolmač volilnih rezultatov bo dejal: »Pripadniki istega narod imajo pač lahko različne politične nazore, toda po potrebi se bo eden uklonil drugemu in tako bodo pač že nekako našli možnost sožitja Slovenci sicer hrumijo proti odpra vi Svobodnega tržaškega ozemlja toda če se ie danes tako radi me šajo z Italijani, se bodo toliko laže še jutri.« Morda bo kdo rekel, da so te be sede strupene, toda zaradi tega ni so nič manj resnične. Mar nismo v teh letih ponovno slišali še huj ša izkrivljanja resnice? Slovenci morajo torej v teh vo Laž ima kratke noge bondonska konferenca Po poteh italijanskih gospodarjev - Slovenski kominformisti v škripcih Stara izkušnja nas uči, da se poslužujejo kominformisti v politični borbi vseh sredstev, tudi najbo'j nepoštenih. To nikakor več ne preseneča. Ker je njihov javno priznani cilj nasilna prigrabi-tev oblasti, ki jo potem krvavo zlorabljajo proti svojim političnim nasprotnikom, je popolnoma razumljivo, da jim je za dosego tega cilja vsako sredstvo dobrodošlo. Politika brezobzirnega nasilja naravnost zahteva skrajno nemoralnost pri uporabi sredstev. Kakor vemo, se ne zaustavijo kominformisti, kadar se polastijo j-blasti, niti pred množičnimi umori. Zato so pri njih laž in prevara še najbolj nedolžne pojave, ki so jim prešle v kri in v meso. Da se bodo posluževali slovenski kominformistični aktivisti laži tudj sedanji volilni borbi, smo vedeli že vnaprej. Naravnost zabavno je, pa, do kakih domislic so prišli, da prikrijejo pred našo slovensko javnostjo za naše slovenske življenjske koristi naravnost porazno delovanje svojih italijanskih partijskih gospodarjev. Vsakemu slovenskemu človeku na našem ozemlju je že zdavnaj znano, da so tržaški kominformir sti v Italiji ista druščina. Tudi je že splošno znano, da so naši kominformisti zgolj neznaten prive-j sek italijanske komunistične partije, od katere sprejemajo ukaze ii} sredstva. Odveč bi bilo navajati, kakšno stališče zavzema italijanska, partija v tržaškem vprašanju. Saj je glede tega na razpolago cela vrsta izjav italijanskih partijskih voditeljev. V ničemer se ne razlikujejo od najbolj zagrizenih italijanskih šovinistov, kvečjemu v izbiri poti. Vsi skupaj pa složno zahtevajo Svobodno tržaško ozemlje /a Italijo. Smešno bi bilo verjeti, da o tem niso točno poučeni tudi slovenski kominformistični aktivisti. Tu prihaja do izraza vsa beda njihovega delovanja. Spričo splošno znanih dejstev je težko zabrisati sledove5 Vendar pa se morajo slepo pokoriti svojim italijanskim partijskim voditeljem v Trstu in v Italiji. Par-; ti ja se ne šali! Kdor brezpogojno ne uboga, zleti! Pred pojavom združenih slovenskih sil na podeželju, ki so postavile borbo za popolno in trajno o-stvaritev Svobodnega tržaškega <>-zemlja, po določbah mirovne pogodbe, v ospredje svojega politič nega programa, so si morali nekaj izmisliti, da bi za vsako ceno zrah ljali -to mogočno fronto, ki spada med najtrdnejša jamstva, da se na-, klepi iredentistov in kominformi-stov ne bodo uresničili, ker se brez podeželja ne bo smelo odločati Trstu, ne na domačem in tudi ne na mednarodnem področju. In -glejte, kaj so si izmislili: »Kdor voli za tito-liparsko listo, voli za Trst -Italiji in podeželje Jugoslaviji!« To geslo vidiš mastno natiskano v njihovem listu in vsj njihovi aktivisti ga ponavljajo na vseh sestankih kot papagaji. 2e na prvi pogled opažamo zanimivo dejstvo, da se poslužujejo i-stega gesla tudi italijanski sovin:-sti n. pr. v Nabrežini. Kot vidimo. kominformisti in italijanski šovinisti tudi glede tega složno podajajo roke. Kaj pa naj rečemo o geslu samem? Skoraj se nam ne bi zdelo vredno odgovarjati na take smešne trditve. Kaj ni prav še vedno trajajoča tristranska londonska konferenc^ dokazala, da vsaj na Zahodu ne, smatrajo mednarodnih pogodb za, navadne krpe papirja? Nočemo sicer zavzeti stališča do izhoda te konference, predno ne izvemo za končne rezultate, vendar pa lahko ugotovimo že iz dosedanjih uradnih izjav, da so se italijanski im-; perialistični pohlepi morali ustaviti pred neprekršljivostjo določb mirovne pogodbe. Kaj nismo nadalje čitali. da je tudi uradna Jugoslavija predlagala Italiji ostvaritev STO-ja v smislu mirovne pogodbe in da je to njeno stališče v tržaškem vprašanju? Od kod naj sedaj naenkrat pride delitev STO-ja i;> priključitev Trsta Italiji in podeže-t lja Jugoslaviji? Kdo -se bavi s takimi načrti, kdo to hoče in navsezadnje, kako naj bi se to izvedlo?. Vsaj nekoliko logike mora imeti vsako geslo, drugače mu ne verjame niti najbolj neumna glava. Gospodje slovenski kominformističnj aktivisti so se zopet enkrat zmotili. Naš podeželan je vse prej kot zabit! -Prav kmalu bodo spoznali na lastni koži, da je, nasprotno, izredno bistrega duha! Na kraju še pripombo. Četudi nismo taki patentirani »demokrat-je« kot naši dragi kominformisti, verujemo v voljo ljudstva. Vsi — ponavljamo — vsi tržaški Slovenci brez razlike so za trajno ohra-i nitev STO-ja! Ta volja bo prišla na tehtnico kadar koli se bo odločal-^ o naši bodočnosti. O tem -smo trdno prepričani! V zasledovanju tega cilja je pa med nami in med komin* formisti bistvena razlika. Mi lahko sami odločamo o naših poiitičmh smernicah in ciljih, slovenskim ko-minformistom pa ukazujejo italijanski partijski voditelji v Trstu in v Rimu!... Napovedani zaključni komunike londonske tristranske konference o Trstu še vedno ni izžel, napovedujejo pa ga za konec tega tedna. Zaradi velike tajnosti, v katero se je zavila konferenca že ob samem začetku, je zelo težko uganiti, kakšna bo njegova vsebina. Tudi dru?i časopisi, posebno italijanski .iredentistična glasila, ki so tam prve dni aprila napovedovala najsenza-cionalnejše uspehe, so oprezno u-tihnila. Vsi mirno čakajo, da se težko pričakovano dete končno vendarle rodi. Ne da bi se spuščali v napovedovanje posameznih točk, o katerih naj bi se v Londonu sporazumeli zastopniki Velike Britanije, Združenih držav in Italije, najbrž lahko že danes rečemo, da bodo koncesije Italiji predvsem formalnega značaja in da ne bodo vnesle nobene bistvene izpremembe v naše tržaško življenje, v katerem ima italijanski administrativni aparat itak že sedaj v vsem veliko besedo. Ce je konferenca upošteval^ tudi mišljenje in predloge* tržaške delegacije, ki je med velikonočnimi prazniki obiskala London, potem bo večina izprememb izvrše; na na ta način, da bodo koncesije dane predvsem krajevnemu prebivalstvu in krajevni upravi, ne pa STO mora biti samostojno! Prepričljiv poziv nosilca Slovenske narodne liste dr. J. Agneletta na italijanske someščane po italijanski radijski postaji v I rstu italijanski vladi. Prav po deležu funkcij sedanje Vojaške uprave, ki bodo prenešene na krajevno prebivalstvo, v primerjavi s koncesif jami, ki bodo dane Italiji kot taki, bomo lahko sodili, v koliko so člani konference upoštevali priporočila zastopnikov tržaškega prebivalstva. Ne smemo izpregledali, da so se nedavno pojavili glasovi, po katerih naj bi baje sama Italija želela, naj se konferenca zavleče. To naj bi napravila zato, da bi vladne stranke rezultate konference lahki-ti politični realisti. Ko smo videli, da se je rimska vlada spustila v, neprenehno gonjo proti Svobodne-, mu tržaškemu ozemlju, čeprav jq le-to bilo ustanovljeno tudi z njenim sopodpisom na mirovni konferenci kot kompromisna rešitev, da bi se premostili nasprotujoči si italijanski in jugoslovanski interesi, in z namenom, da bi tako prišli do vzajemne strpnosti in do miru na tej nevralgični točki evropske celine, smo morali začeti z obrambq STO-ja. V ta namen smo se združi-; 1: z vsemi onimi strankami, ki so se odkritosrčno integralno izjavilo za ohranitev STO-ja. To je bila na7 ša sveta dolžnost Slovencev in Tržačanov! Boudariti je namreč treba, da more v tem delu Srednje Evrope samo STO kot samostojna in -neodvisna država vršiti nalogo mos'u za zbližanje in sporazumevanje, za strpnost in pomirjenje slovanskega in latinskega sveta. To področje, ki je že skozi tisočletja narodnostno mešano in ki so ga Rimlj-ani zasedli (takrat še ilirsko pokrajino) svojimi legijami od jugozahoda in Slovani od severovzhoda ne more pripasti ne Italiji ne Jugoslaviji. In to ne le zaradi tega, ker tukaj živita dva naroda, ampak še, bolj zaradi njegove izredne zemlje-, pisne, gospodarske in strateške po membnosti. Velika država, ki bi imela, v svojih rokah Trst in njp govo okolico, bi s tem dobila v roke ključ vse Srednje Evrope in bi preko Trsta ne samo kontrolirala in usmerjevala njeno politiko ter gospodarski razvoj, ampak bi mo gla zavirati tudi razvoj k zbližanju-srednjeevropskih držav in k ustanovitvi srednjeevropske konfederacije, ki je neobhodno potrebna za vzpostavitev ravnovesja v Srednji, Evropi, Saj se, mislim, še spominjate deleža in vpliva, ki ga je Musso lini imel na politiko Madžarske po prvi svetovni vojni z njenim pod talnim oboroževanjem in pri za7 tretju Avstrije, kot tudi pri tra gični usodi, ki je leta 1938 zadela Češkoslovaško! Italija je sredozemska država Trst pa je del Srednje Evrope. Za-, to bi bil Trst v rokah Italije vedno izhodišče italijanske politične in gospodarske ekspanzivnosti v sme ri Podonavja, torej izhodišče poli tike, ki je v veliki meri pripomogla do druge svetovne vojne. Ali bi torej danes bilo umestno in interesu Srednje Evrope, da bi se Trst in vse STO izročilo Italiji? Razen tega Italija Trsta in STO ja ne potrebuje! Ne potrebuje ga iz nacionalnih razlogov, ker grq no in obdano od slovanskega sve-i ta. Ozemlje šteje vsega komaj 300 tisoč prebivalcev italijanskega je* zi-ka, katerih obstanek nikakor ni ogrožen od Slovanov, medtem ko mora Italija vsako leto izseliti 400 tisoč oseb, če hoče držati ravnovesje med svojim prebivalstvom in svojo gospodarsko zmogljivostjo. Trsta ri e " potre b u j e Italija niti gospodarsko, saj ima morskih pristanišč v .izobilju in bi Trst podi Italijo doletela usoda, ki je je že bil deležen za italijanske vladavine in ki jo vsi poznate. Zato so bi-male države tržaškega zaledja primorane posluževati se severnih luk, čeprav so te ležale v večji razdalji kot Trst. Slednjič ji Trst ne more služiti niti strateško, ker je središče tržaškega mesta oddaljeno od jugoslovanske meje samo pet kilometrov in tako tudi cesta, ki veže Trst z Italijo. Želim vas pa opozoriti še na eno dejstvo. Ali za vas Italijane ni morda zelo važno, da se z ostva-ritvijo STO-ja priključi k Trstu tudi italijansko prebivalstvo cone B? Jugoslavija je pristala na združi-? tev obeh področij in na ustanovitev celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor je predvideno z mirovno pogodbo. In to je važen -nov činitelj pri presoji vprašanja STO-ja! Od tržaškega italijanskega prebivalstva sedaj zavisi, če se pri teh volitvah izjavijo za ali proti STO-ju. Eno pa je gotovo: morebitni prihod Italije v Trst bi imel za neizogibno posledico aneksijo cone B ondotnimi italijanskimi mesti k Jugoslaviji! Tudi samo alternativen povratek cone A pod vlado Rima bi za vas pomenil, odreči se dokončno vaših sobratov iz cone B! Glede tega si morate biti popol noma na jasnem, ko se boste poda-, jali na volišče! Ker so časi D'Annunzija minili, samo konsolidacija STO-ja lahko prepreči, da bi se to ne zgodilo.« Naši volilni govori na ital. postaji Radio Trst I Slovenska narodna Ista bo imela volilne govore na italijanski radijski postaji v Trstu v spodaj navedenih. dneh; 13. 18. 22. 24. maja ob 13.20; maja ob 20.20; maja ob 20.20; maja ob 21.30. Liste slovenske skupnosti pa bodo imele svoje volilne govore prav tako na italijanski radijski postaji Trstu v naslednjih dneh: LSS Dolina, 11. maja ob 20.20; LSS Nabrežina, 14. maja ob 20.20; LSS Zgonik, 17. maja ob 13.20 LSS Repentabor, 17. V. ob 20,20. na slov. postaji Radio Trsi il Slovenska narodna lista bo imela volilne govore na slovenski radijski postaji v Trstu v spodaj navedenih dneh: 12. maja ob 13.00; maja ob 20.00; maja ob 20.00; maja ob 20.00. Liste slovenske skupnosti pa bodo imele svoje volilne govore prav tako na slovenski radijski postaji v Trstu v naslednjih dneh: LSS Repentabor, 8. maja ob 13.10; LSS Zgonik, 8. maja ob 20.10; LSS Nabrežina, 11. maja ob 13.10; LSS Dolina, 14. maja ob 13.10. 16. 21. 24. Zborovanfe LSS v Grobni Na shodu 3. maja je bila skoro vsa vas. Po pozdravnem nagovoru domačina Slavka Sturmana je kot, prvi govornik nastopil nosilec Liste slovenske skupnosti za občino Dolina dr. Miro Adamič. Govornik je poudaril, da imajo sedanje J-pravne volitve izrazit politični pomen: Slovenci bomo strnjeni dokazali voljo po ohranitvi STO-ja proti kominformistom in iredentistom, ki bi hoteli zapeljati naše ljudstvo po spolzkih prikritih revizionističnih poteh v Italijo. 'Nato je nastopil dr. Branko A-gneletto, ki je obravnaval v glavnem gospodarska in socialna vprašanja dolinske občine in splošne tržaške politične zadeve. Na koncu, e poudaril še posebno pomen sedanjih upravnih volitev in predočil za ozemlje, ki je narodnostno meša- njihov gospodarski značaj. Shodi SNL v Trstu PETEK, 9. MAJA: Opčine, pred šolo, ob 21. uri, govorita dr. B. A-gneletto in Drago Legiša. SOBOTA, 10. MAJA: Rotonda Bo-schetto, ob 20. uri, govorita dr. R. Marc in Drago Legiša; Katinara, ob 21. uri, govorita dr. R. Marc in Drago Legiša. NEDELJA, 11. MAJA: Sv. Anton, ob 7.30 zj., govorita dr. J. Agneletto in Teodor Cerkvenik; Sv. Jakob, ob 9.30 zj., govorita A. Kalc in dr Oton Berce; Sv. Ivan, ob 10.30 dp., govorita dr. R. Marc in dr. Mitja Bitežnik; Barkovlje, ob 8.30 zj., govorita dr. Frane Tončič in T. Cerkvenik; Gropada, ob 12. uri, govori dr. B. Agneletto; Bazovica, .ob 17.30 uri, govorita, dr. J. Agneletto in inž. M Sosič. PONEDELJEK, 12. MAJA: Lonjer, ob 20. uri, in Montebello-Gloria, ob 21. uri, govorita dr. Branko Agneletto in Teodor Cerkvenik. TOREK, 13. MA1JA: Bane, ob 20. uri, in Konkonel, ob 21. uri, govorita Alojz Kalc in govornik SKSZ. VESTI z GORIŠKEGA Politična strpnost Vsaka strast je slepa. Strasten člo- je grenak kruh begunca in zaprav- vek nima svojih sil v popolni oblasti, zato so dostikrat njegova dela in njegovi koraki usodno zgrešeni. Strasti pa ne smemo pojmovati, samo v ozkem smislu, kakor običajno pojmuje naš človek to bese7 do. Politična ali strankarska strast, čeprav ni moralno tako nizka, je vendar prav tako slepa in nerazsodna kot vse druge strasti. Je pravzaprav še bolj usodna, ker so neštetokrat žrtve takih političnih in strankarskih strasti, široke pla7 sti naroda, ki sledijo takim voditeljem. Zaradi tega je nujno, da se borimo proti tej strasti z isto odločnostjo in vztrajnostjo kot proti ostalim izključno osebnim strastem. Do tega bi sicer morali že kdaj priti. Koliko krvi, solza in gorja bi bilo prihranjenih, če bi med nami ne bilo strastnih, zagrizenih politikantov in strankarjev, ki ne vidijo drugega kot sebe in so prepričani, da nihče drugi ne more imeti prav. Ti ljudje zaman kričijo, da dela-, jo za narod. 'Njih dela dokazujejo nasprotno, da delajo namreč izključno zase in da jim je narod le krinka, pod katero skrivajo svoj posel, s katerim ne upajo odkrito v javnost. Ce bi namreč delali res predvsem za narod, bi bili veseli vsakega doprinosa k narodni blaginji, pa naj pride od kakršne koli stranke. Do svojih političnih nasprotnikov bi bili strpni in prijateljski, saj kora7 kajo končno vsi k istemu cilju, čeprav po različnih poteh. Toda tega zlasti mi Slovenci ne poznamo. Nič nas tako globoko in, radikalno ne loči kot strankarska pripadnost. Stranke so za nas usod-, ne, ker se zagrizemo vanje s tako silo, da nas popolnoma prevzamejo, da delamo, mislimo in presojamo vse le v luči stranke. Celo od Boga zahtevamo, da se opredeli za eno in ne za drugo stranko! Pripadniki naše stranke so vsi dobri, pošteni ljudje, medtem ko so pripadniki druge stranke sami ničvredneži, izprijenci.... Ce kak tak stopi v našq vrste, potem pa postane kar čez noč največji poštenjak, kakršnega, še ni videl svet. Kam nas je pripeljalo tako pojmovanje, občutimo in spoznavamo vedno grenkeje. Naš mali narod tava razkropljen po vseh petih kontinentih. Na domačih tleh ječi večina slov. naroda v tesnih okovih najbolj zagrizene stranke, lepo število morda najboljših Slovencev pa Ija najlepša leta svojega življenja' v mrzli tujini, kateri morda nudi svoje najboljše sile in zmožnosti, da v miru preživlja svoje težke dni. Nikdar več se vsi ti ljudje ne bodo vrnili na lepo slovensko zemljo! Pred tem strašnim dejstvom se še ne moremo zresniti! Slovenci, katere je emigracija zanesla v nov svet, kjer pojmujejo politično in strankarsko življenje povsem drugače kot mi, so že odprli oči in se prizadevajo, da bi vsaj doraščajoči kadri v tem oziru posneli ameriško demokracijo. Skrajni čas je, da začnejo vse naše stranke razumeti in živeti duh politične strpnosti v odnosih do pripadnikov in voditeljev drugih strank. Edino v tem je rešitev našega narodnega življenja! -Is- Mojzij Terčič - 60 letnih Predsednik Kmetsko - delavske zveze v Steverjanu gospod Alojzij Terčič je v ponedeljek 5. t. m. praznoval v krogu svoje družine na Bukovlju svoj šestdeseti rojstni dan. Za priliko so mu prijatelji in zastopniki KDZ čestitali in izrazili voščila za še srečnejšo bodočnost. Zavednemu narodnemu bofcu ir, sposobnemu-ter marljivemu kmetu-pravi briški korenini, čestitamo tudi mi k doseženi lepi vrsti zdravih let in želimo, da bi se zdrav in čil kot do sedaj še naprej ohranil med, našim ljudstvom in skrbel za njegovo korist, saj je mož iznajdljivega značaja! Sejo polirajinskaga sveta V soboto 10. t. m. bo seja gori-škega pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali tudi o predlogu našega svetovalca g. Bratuža za vrnitev občin Sovodnje in Ste-verjana pod pristojnost goriške o-krajne sodnije in goriškega okrajnega davčnega urada. Potrebe našega ljudstva Izvršni odbor pokrajinskega sveta je že pretresal vloge, ki jih je naš svetovalec g. Rudi Bratuž predložil za nujno pomoč našemu ljudstvu, in sicer za zgraditev pokopališča in cerkvice ter napeljavo luči v Jazbine v števerjanski občin’, za dobavo vode v Mirnik, Skrilje-vo in bližnjim vasicam v dolenjski-občini ter za zgraditev živinskega napajališča pri Vižintinih v dober-dobski občini. Izvršni odbor pokrajinskega sveta se baje v glavnem strinja s predlogi g. Bratuža. Vprašanje je le, a-li lahko da iniciativo za ta dela pokrajinski svet ali pa morajo prizadete občine predložiti prošnjo z načrtom nameravanih del in s proračunom. Tozadevni zakon od 2. januarja 1952 št. 10, ki se sklicuje tudi na-zakon od 10. avgusta 1950 št. 647. n; dovolj jasen glede tega. Vendar Križeo pot siooenskih uernikoo v Italiji in na Tržaškem ozemlju Težak položaj, v katerem so slovenski verniki v Italiji in na Tržaškem zaradi zapostavljanja njihovega jezika od strani italijanskih cerkvenih predstojnikov, in vedno bolj odkrito odklanjanje slovenskega duhovnika slovenskim vernikom nas silita, da spregovorimo odkrito besedo. Od Kristusa, ki je svojim apostolom zapovedal: »Pojdite in učite vse narode«, pa do sodobnih mednarodnih pogodb, slišimo vedno in vedno poudarek, da imajo in morajo imeti vsi narodi na svetu popolno versko svobodo v vsakem o-, žiru, tudi kar se tiče spoštovanja, njihovega jezika v pogledu veroizpovedi. Jezik je glavna slišna naravna povezava med človekom in Bogom., kajti jezik je tisti, ki daje vernikom možnost, da se z Bogom prosto pogovarjajo, ga molijo, ga prosijo milosti, ga hvalijo, mu izražajo kesanje, skratka: so z Bogom v neposrednih stikih. Zato je povsem jasno, da morajo uživati verniki popolno jezikovno svobodo pri izvrševanju svojih verskih dolžnosti in sploh pri svojem verskem u-dejstvovanju. Še najbolj potrebna je taka jezikovna svoboda v pogledu sprejemanja zakramentov. Obračun »proste cone“ Po poročilih Trgovske zbornice je obračun za preteklo leto delovanja »proste cone« kar zadovoljiv. Po teh podatkih se industrija v Gorici iz dneva v dan veča: nove tovarne rastejo kot gobe po dežju, stare se pa razveseljivo krepijo in utrjujejo kot nikoli prej. V najkrajšem času bo začela obratovati s polno paro velika tovarna za predelavo lesa, v kateri bo zaposlenih nič manj kot 100 ali celo 150 ljudi. V drugih industrijah, katere je priklicala k življenju »prosta cona«, je pa zaposlenih 670 ljudi. Trgovska zbornica meni, da so uspehi zadovoljivi. Tudi mi verjamemo, da so res zadovoljivi in na7 ravnost zavidljivi za nekatere, toda le za nekatere, katerih je pa žal premalo, da bi mogli mirno trditi, da so uspehi »proste cone« za-, dovoljivi. Ce je prišlo do te ustanove zato, da bi Gorica gospodarsko ne propadla, moramo reči, da se do danes ta namen ni uresničil. Gorica gospodarsko propada iz dneva v dan in »prosta cona« svoje naloge ni izpolnila. S to ustanovo so se okoristili le nekateri, a gospodarski položaj je zelo slab in resen. Poudarili smo že, da so proizvodi »proste cone« iste cene kot isti pridelki državne ali tuje proizvodnje, medtem ko je kakovost neprimerno slabša, saj se vsak kupec izogiba tega blaga in plača raje tudi kaj več, samo da dobi dobro blago. Ce je v vsej industriji, ki je nastala s pomočjo te cone, zaposle7 nih komaj nekaj nad 700 ljudi o-beh spolov, ki bi torej imeli res nekaj konkretnega od te ustanove, moramo tudi ugotoviti, da se s te7 ga stališča »prosta cona« ne izplača. Ce bi namreč ti delavci in delavke imeli na leto povprečno vsak 500.000 lir plače, bi celotna plača znašala komaj nekaj nad 350 milijonov lir, medtem ko stane vzdrževanje »proste cone« rimsko vlado eno polno milijardo lir. Bi ne bilo torej za vlado bolje, da bi razdelila med delavce —- nezaposlene — goriške občine le polovico milijarde, ali pa za to vsoto začela kaka koristna dela, pri katerih bi lahko zaposlili več kot 700 ljudi, ki bi ustvarili kaj bolj koristnega in važnega kot so »caramelle«, »liquo-ri zona franca« in »biscotti zona franca«?! Po tem kratkem razmišljanju bo lahko vsak prišel do zaključka, da je »prosta cona« gospodarsko, socialno in politično popolnoma nesmiselna in morda celo škodljiva ustanova. (Tako je poročal o naši »prosti coni« Giornale di Trieste...) Kot poroča list Messaggero Ve-neto, se je star bojevnik iz prve svetovne vojne, ki je te dni ko} vojni invalid obiskal stara bojng polja, onesvestil, ko je obujal spomine na Miren — ki je čisto slovenski — kjer je bil ranjen. Izra7 zli je željo, da bi zopet stopil na mirenska tla, česar pa ni moge| storiti zaradi nove državne meje Tedaj je z ostrimi besedami obsodil mirovno pogodbo in se tako razburil, da je padel v nezavest.... Povišano bolniška oshPboualninii Vodstvo civilne bolnice v Gorici je sklenilo, da poviša dnevno oskr-j bovalnino za sto lir, tako da znaša sedaj 1450 lir za tretji razred. Verjetno bodo povišali tudi druge u-sluge, ker predvideva proračun za tekoče leto sledeče izdatke: bolniško osebje 49 milijonov, hrana 43 milijonov, zdravila in zdravstveni pripomočki 17 milijonov, upravni in drugi stroški pa 12 milijonov. Konec šolskega leta Srednje šole se v vsej Italiji zaključijo dne 15. junija t. 1., osnovna šole pa v času med 15. in 30. junijem. Vsakemu še najbolj preprostemu človeku na svetu pravi razum, da, predstavlja jezik dar božji, ki ga nihče ne sme omalovaževati' in zatirati, ne da bi se pregrešil proti božji in osnovni človečanski pravici, ki zahtevata njegovo spošto-i vanje. Danes smo v pogledu uzakonitve človečanskih pravic prišli že tak--, daleč, da stoji zapisano v mednarodnem dogovoru za pobijanje rodomora, da se kot rodomor mora razumeti tudi vsak »težek napad na umsko integriteto (docelnost) članov ene (nacionalne, etniške, rasne ali verske) skupine«. Prav tako stoji v tem dogovoru zapisano, da predstavlja kvalificiran zločin rodomora »prisilno preselitev, otrok ene skupine (nacionalne, etniške, rasne ali verske) v drugo«. Spričo teh lepih uspehov na polju naščite človeka, nositelja svojih neizpodbitnih in uzakonjenih pravic, si vsak človek misli, da morajo prvi na svetu te njegove, pravice spoštovati cerkveni pred-, stojniki, ki so pred Bogom odgovorni za strogo spoštovanje vseh, pravic, ki jih jim je On sam dal! Saj je v Evangeliju sv. Mateja, zapisano, da je Kristus zapovedal svojim apostolom, da morajo učiti vse narode! -Jasno je, da »morajo učiti vse narode« v jeziku, ki ga narodi razumejo. Cerkev se tega, ukaza tudi drži, ko gre s svojimi msijonarji učit še poganska plemena v njihovih narečjih, ki se jih, morajo misijonarji šele sproti uči-na licu mesta, brez kake slovni-cr ali vadnice. Pri nas pa, ki imamo dovolj slovenskih duhovnikov, ki bi najuspešneje izvrševali svoj verski poklic/ v materinem jeziku med svojim narodom, pa to pravilo ne velja. Svetopisemski primer, ko so množice raznih narodov na binko-štni praznik v Jeruzalemu slišale in razumele vsaka v svojem lastnem materinem jeziku govore apostolov, se pri nas ponavlja v popolnoma obratnem smislu: namesto da bi sv. Duh razsvetlil »apostole da bi govorili narodom vsakemu v njegovem jeziku, mora razsvetlje-| vati že nad trideset let slovenske vernike, da ne zaidejo v krivoverstvo, ker uradnega jezika videmske In tržaške kurije ne razumejo! Tako moramo mi Slovenci v Italiji in na Tržaškem okusiti vso grenkobo zatiranja našega jezikt} v cerkvi. Ne samo, ampak tudi odklanjanje slovenskega duhovnika slovenskim vernikom iz gole mrž-nje do naše nacionalnosti in do našega jezika! Govorimo odkrito, ker se zave-damo, da govorimo čisto resnico: tako tržaška kot videmska kurija sta proti pravicam slovenskih vernikov, namesto da bi jih zagovarjali in spoštovali! Na Goriškem se slovenskim vernikom ne godi prav hudo, vendar so tudi tu še marsikatere pomanjkljivosti. Prepoved slovenske ma.šq ori kapucinih v Gorici, ki smo jo doživeli septembra 1947 kot prvi dar in blagoslov italijanskih kapu činov, je še vedno skeleča rana na živem telesu slovenskih vernikov. Ta krivica se nam mora popraviti! Kar se s slovenskimi verniki do-gaia na Tržaškem in v videmski pokrajini, kjer stojita obe cerkve n, predstojništvi na stališču, da s« slovenskim vernikom ne sme dali slovenskega duhovnika, ie grobi} kršitev božje zapovedi in nesramna žalitev slovenskih vernikov. Tega krivičnega ravnanja s slo- venskimi verniki nam kot kaže o-be omenjeni cerkveni predstojništvi ne bosta zlepa spremenili. Zato nastaja vprašanje,, kako doseči, da se našim vernikom popravi krivica, ki se jim godi. Ali je res nujno, da morajo slovenskim vernikom načelovati italijanski duhovniki in predstojniki, zagrizeni sovražniki vsega, kar je slovenskega? Ali ni moči zahtevati od najvišje cerkvene oblasti, da postavi slovenskim vernikom slovensko pred stoj ništvo? Suženj biti, je proti božjemu in človeškemu zakonu! -Suženj biti v cerkvi, je pa najhujša krivica, ki je ne more človek razumeti! menimo, da tudi pokrajina sama prevzame iniciativo kot tako, čeprav na prošnjo prizadete občine. Tudi Messaggero Veneto je poročal stvarno v zadevi teh vlog našega g. Bratuža. lUpajmo torej, da bo prišlo do. uspeha v najkrajšem času, kajti menjene potrebe so -res nujne. ŠTEVERJAN Pretekli teden smo končno tu doživeli otvoritev telefonske postaje, ki bo v veliko korist našemu ljudstvu, da ne bo moralo tekati za-vsak nič v mesto in v druge oddaljene kraje. Obnovitev telefonske postaje v Steverjanu je bila ena od točk, volilnega programa števerjanske Kmetsko-delavske zveze, kateri gre, torej pohvala za izvrši-tev dela! * V zdravilišču v Arco na Tridentinskem je umrl naš domačin Ah fonz C IGLIC v starosti komaj 20. let. V torek 29. aprila so ga prepeljali domov v Steverjan, kjer je bil naslednjega dne pogreb ob polni udeležbi Steve.rjancev. Za stroške pogreba so prispevali delno vsi Stc-verjanci. Družina pokojnega je namreč kolonska, ki živi samo od tega dela in je v vasi splošno spoštovana. Težko prizadeti družini izražajo vaščani veliko sočutje in sožalje. V družini namreč razsaja že nekaj časa neukrotljiva bolezen, ki človeka sili k sočutju in gane do solz! Zato smo vsi s srcem ob strani Ci-gličevih z željo, da prenesejo vse gorje samozavestno v upanju, da, se jim vrnejo boljši dnevi. DOBERDOB V soboto 3. t. m. je naš župan g. Miro Ferletič prestal operacijq zaradi rane na želodcu, ki je izpadla dobro. Ze več časa je naš župan bolehal zaradi te rane in je bil sedaj primoran zateči se v bolnico. Vsi Občinarji želimo svojemu županu, da -bi kmalu popolnoma o-kreval in se vrnil med nas. » Koloradski hrošč se je pojavil v velikem obsegu v naši občini. O-blastva so pozvala prizadete kmete na obvezno uničevanje tega škodljivca in jim dala na razpolago tozadevna učinkovita sredstva. Zato je nujno potrebno, da se nihče ne izogne obveznosti, ki je splošne važnosti in koristi. Prijavite dohodke za drui davek Samo do 15. t. m. je čas, da vsakdo prijavi svoje dohodke v letu 1951 za odmero družinskega davka, In to na posebnih tiskovinah, ki se dobe na občinskem davčnem uradu v Gorici, ul. Crispi. Usoda mest, ki so se sprla s svojim zaledjem Javljamo čitateljem, da bi se moral naslov članka na tretji strani »Usoda mest v borbi s svojim zaledjem« pravilno glasiti »Usoda mest, ki so se sprla s svojim zaledjem«. Čistokrvni prašički V maju in juliju bodo v Turinu prodajali čistokrvne prašičke pasme Jorkshire. Stari bodo dva meseca in tehtali okrog 20 kg. Ceng bo približno 1000 lir za kg. Vzorna proslava praznika vseh delavcev v Doberdobu V Doberdobu so praznik dela proslavili v četrtek 1. maja na način, ki lahko služi vsem drugim krajem kot najlepši vzor pojmovanja praznika dela in spoštovanja vseh, ki so s svojim delom in s svojim žrtvovanjem omogočili obstoj naroda in napredek delavca. Kakor so se Doberdobčani vsi skupaj, ne glede na politično prepričanje in strankarsko opredelitev, sporazumeli, tako so tudi prvi maj praznovali. Zjutraj ob 7. uri so imeli skupno mašo. Po maši so se strnili v povorko in s svojo domačo godbo na čelu nesli venec na spominsko ploščo vseh padlih borcev. Tu so sq spominu pa-dlih oddolžili z enominutnim molkom, nakar je godba zaigrala himno delavcev. Lepo in pravilno razumevanje pomena praznika -dela in žrtvova-« nja življenja za svobodo naroda in delavca! Padli iz Doberdoba so pač bili delavci, sinovi in vnuki delavcev. Vsi delavci, od rodu do rodu! Oni so dali svoje življenje za o-svobodi-tev svojega naroda, ki je narod kmetov in delavcev. Vsaka vojna, ki ima za cilj obrambo delovnega reda, je sveta vojna. Sq bolj sveta, kadar je vsiljena od krivičnih in nasilnih osvajalcev iq raznarodovalcev, kot so bili fašisti, ki so našemu narodu in našemq delavcu prisodili smrt tako glede narodnosti kot glede gospodarstva, .Hkrati z materinim jezikom so mi} iz ust jemali tudi kruh. Zato so Doberdobčani pravilno in spoštljivo počastili svoje padli} domačine prav na praznik dela, ki je najbolj pomemben za tako počastitev, če pomislimo, da gre padlim v borbi vsa hvaležnost tistih, katerih so z žrtvovanjem svojega življenja zagotovili življenje, delo in napredek. Doberdob} slovenskih fantov grob, je postal simbol našega narodnega mučeništva že izza prve svetovne vojne, ko so naši bratje prepojili to našo zemljo s svojo krvjo. V drugi svetovni vojni so se borci iz Doberdoba izkazali vredne naslednike in brate prvih. , Naš človek in naš delavec ne sovraži človeka in delavca druge narodnosti. On samo zahteva zase. kar mu pritiče. Tako je tudi jasno, da so srca vseh Doberdobčanov pri bratih Slovencih na Tržaškem v teh težkih dneh, ko jim preti nevarnost za narodni obstoj, kajti Slovencem v Italiji še daleč daleč niso in ne bodo popravljene krivice, ki jim jih je fašizem storil tako na na-; rodnem kakor na gospodarskem polju. Kdor preživlja družino in sebe s trdim, a poštenim delom, v znoju svojega obraza in žuljavih rok, ta ve, kaj pomeni svoboda in svobodni razvoj tudi v gospodarskem o-ziru. Na Tržaškem so dani vsi pogoji za mirno sožitje Slovencev in Italijanov, ne da bi eni morali drugega tlačiti. In ker vedo, da bi sc Italijanom ne godila tam prav nobena krivica, kot se je godila in se še godi Slovencem, stojijo Doberdobčani na stališču, da se Svobodno tržaško ozemlje ohrani po določilih mirovne pogodbe, ker so prepričani, da bi vrnitev Italije v tiste kraje pomenila le nadaljevanje preganjanja Slovencev, v prvi vrsti pa slovenskega delavca! ' za belgijske rudarje Italijanski državljani, ki so bi!} zaposleni kot rudarji v Belgiji leta 1950 in še niso dobili plačanega odpusta, morajo vložiti tozadevno prošnjo najkasneje do konca tega leta. Prošnjo, v kateri morajo navesti točne rojstne podatke, naslov) kjer žive, naslov podjetja, kjer so delali, in dobo zaposlitve, morajo poslati blagajni za socialno skrbstvo tistega področja, kjer so v Belgiji delali. Podrobnejša pojasnila daje Urac} za delo v Vidmu - Via Lirutti 36. Delavci Združ. jadr. del. (GRDA) 5 Ker so se industrijci postavili na stališče, da ne ugodijo nobeni bist7 veni zahtevi delavcev, ki smo jih v Demokraciji že objavili, nadaljujejo delavci s stavko. Gibanje delavcev se more še poostriti, ker napovedujejo, da bodo svoje tržiške sovrstnike podprli s stavko še delavci iz videmske in beneške pokrajine. ..Civiltii slava - Fojbe" Pretekli teden so goriški italijanski republikanci objavili na svojem »Stenčasu« pomembno sliko z napisom »civilti slava —- Foibe« (»slovenska omika — morilne jame«). Nekdo jim je tedaj poslal Demokracijo z dokumenti o grozodejstvih Italijanske kraljeve vojske nad slovenskim ljudstvom iq slika z žaljivim napisom je takoj izginila s »Stenčasa«. Pobeli zo poslovijo Javljamo, da je pred dobrim mescem stopila v veljavo v Jugoslaviji uredba o začasni carinski tarifi. Po tej uredbi so proste carine sledeče pošiljke iz tujine: osnovna živila kot žito, moka, sladkor, maščobe, meso in mesni izdelki, ribe in ribje, konserve, jajca v prahu, konservi-rano mleko, predelana zelenjava, Količina teh predmetov je neomejena. Prav tako so carine prosti rabljeni gospodinjski in oblačilni predmeti. Poleg tega lahko prejme vsaka družina vsak mesec brez carine še' zavoj do 5 kg in v vrednosti do 10.000 din sledečega blaga: 2 kg rozin, 5 kg smokev, 5 kg limon ali oranž, 3 kg kave, 0.5 kg čaja; 2 kg čokolade ali kakava, 5 kg riža, 1 kg toaletnega in 5 kg pralnega mila, 3 pare svilenih ali naylon ter 6 parov drugih nogavic, 3 pare čevljev in eno moško novo obleko. Potniki, ki pridejo iz tujine v Jugoslavijo, prinesejo lahko s seboj poleg omenjenih osnovnih živil še 10 kg omenjenega blaga brez vsakršne carine. Uredba, ki je že prejšnji mesec stopila v veljavo, je precej človeška. Toda pogoj: »Ce pa je blago špekulativnega značaja, se pobere carina za celotno količino«, daje. široko možnost vsakemu carinskemu uslužbencu, da zapleni odnosno naloži tako carino vsakemu potpi-ku, ki prekorači mejo, da ne bo, imel nikdar več poguma nositi svojcem kaj blaga. Tak primer se je pred kratkim zgodil na bloku pri »Rdeči hiši«. Ta uredba je torej velik korak na poti človečanskega razumevanja žalostnega gospodarskega stanja, v katerem živi ljudstvo v napredni »socialistični« državi. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohifttva Tel. 32 V. m KRMIM Cormons prov. Gorica Pel let bojeo in uzorou Naša pot v duhu demokracije Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje se ob peti obletnici Demokracije spominja težkih okoliščin, v katerih je nastalo naše glasilo kot glasnik demqkratičnega hotenja slovenskega naroda na Tržaškem. Z vztrajnim delom in nezlomljivo voljo smo prebredli vse težave in danes visoko dvigamo naš prapor demokratičnih svoboščin v borbi za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja! Tržaškim Slovencem je poverjena težavna naloga: v neprestani borbi za svoj narodnostni obstoj preti neizprosnemu nasprotniku moramo hkratu kot nosilci slovenske demokratske misli posredovati Zahodu zakladnico slovenske omike in vrlina slovenskega političnega izročila. To nalogo smo doslej tržaški Slovenci uspešno vršili in prepričani smo, da jo bomo z združenimi močmi še uspešneje vršili v bodočnosti. Demokracija nam je bila pri dosedanjih prizadevanjih uspešno o-rožje demokratske borbe. Demokracija nam bo tudi v bodoče najuspešnejše sredstvo poseganja v javno življenje pri zagovarjanju življenjskih koristi našega ljudstva na STO-ju. Strnimo se zato okoli našega glasila, iifinfo ga, pomnožimo vrste njegovih sotrudnikov in čitateljev pa bomo najbolje koristili slovenski stvari na Tržaškem! S P Z za STO borbo, s ponosom ugotavljamo, da smo imeli sicer dosti žrtev in trpljenja, ali tudi dosti uspehov. Strli smo teror komunizma, vzbudili smo našem ljudstvu narodno zavest, usmerili smo slovensko demokratsko gibanje v narodnodemokratski pravec, postavili smo na noge na?, še vičnosti, poštenosti, resnice in ljubezni. Za vsako ceno, tudi za ceno trpljenja nas vseh sotrudnikov. Kdor ljubi resnico, ljubi Življenje, pravičnost in poštenost. Kdor življenje ceni v duhu resnice, poltenosti in ljubezni, čuti nujno z u-sodo svojega naroda in vsega človeštva. Zato tak človek je in mora biti neizprosen borec proti vsem krivicam, ki se godijo v svetu :n narodu, ker sprejme in nosi v svojem srcu vse bolečine njihovega trpljenja. Tako je naš prijatelj Slavko Ur7 šič živel pravičen in i»šten, ker je ljubil resnico in nosil v srcu usodo svojega naroda in človeštva. U-grabila nam ga je temna sila v nočni zasedi, da vzame narodu vodnika, ki je hitel v beli sončni dan. Toda njegova luč, Demokracija, sveti še naprej In kaže narodu pot v pravično življenje svobode, ljubezni in blagostanja! Moč in pravilnost ideje in naukov, ki jih voditelji nosijo in širijo, se izkazujejo v tem, kako in koliko oni znajo trpeti in žrtvovati za njihovo ostvaritev. Demokracija ne pozna zatiranja in ne ovira nikogar v razmahu njegove osebnosti in njegovega javnega udejstvovanja. Ona brani in ščiti osebno svobodo vsakogar: politika, misleca, delavca, vernika itd. Njeni nasprotniki so: nasilni režimi, kot so navadno režimi ene same stranke; strankarska nestrpnost, zaviranje resnice z lažnimi trditvami; zastrupljevanje javnosti s širjenjem sovraštva med narodi in med brati. In tako dalje! Tiranija rodi strah in mračne značaje, demokracija rodi veselje in ustvarja odkritosrčne ter strpne in ljubeznive može! dr. Avgust SFILIGOJ Pozdrav KmBčho-delavsiie zveze Vodstvo Kmetsko-delavske zveze iz Sovodenj toplo pozdravlja Demokracijo ob petem letu njenega izhajanja. Zeli, da bi list, kot do sedaj, še nadalje žel uspehe na delu za obrambo pravic slovenskega naroda kakor tudi za obrambo in, spoštovanje človečanskih pravic. Demokratična načela, narodna sloga ini zavest, ki jih naš list širi in zahteva, so temeljni pogoj za obstoj in napredek človeka, družbe in našega naroda ter za mirno sožitje med narodi! Slovenci, oklenimo se trdno tega našega glasila, ki nas že skozi pet let uspešno in neustrašeno zagovarja in vodi, kljub vsem oviram in težkočam! Odločna borba Demokracije za pravico in resnico proti krivici, lažem in zločinu, nas prepričuje, da bo končno vendarle zmagala ljubezen med brati Slovenci in med narodi! Prispevajte v volilni sklad! Podpirajte našo volilna borbo! NEKAJ SPOZNANJ o gospodarski in socialni politiki Mislim, da smo se po preživelih izkušnjah, kakor tudi po presoji tega, kar vidimo po svetu, vsi dokopali do spoznanja: 1) da gosprodar-sko-socialni program ne sme biti suženj tesnih gospodarskih dogem, 2) da gospodarsko-socialna ureditev družbe ne sme sloneti na nadvladi enega samega razreda nad drugimi, temveč da mora biti živ izraz splošne solidarnosti vseh stanov in razredov, in 3) da mora gor spodarsko-soclalni program in praksa priznati delu značaj glavnega gospodarskega činitelja, kateremu je treba posvetiti največjo pažnjo. Življenje ne pozna enostavnih vrnitev v preteklost, prav tako kakor ne dopušča nekaznovanih skokov v bodočnost. Na prelomu časov moramo danes ustvariti gospo-darsko-socialni sestav, ki bo družil v sebi koristne izkušnje preteklosti z najboljšimi dognanji sedanjost. To je edina pot, ki nas bo varno in brez pretresljajev vodila \ bodočnost. Načela, ki naj odgovarjajo uvodoma omenjenim osnovnim spoznanjem, bi morala biti sledeča: 1) Osnovno merilo in težnja, ta^ ko gospodarske kakor socialne politike, naj bo sreča in blaginja človeka, ne pa hitrejše ali počasnejše, popolnejše ali nepopolnejše uresničenje posameznih političnih načel. 2) Narodno gospodarstvo naj bo celota, v kateri se bodo stapljali vsi individualni interesi. Posameznikovo delo se mora ukloniti širšim, skupnim koristim povsod tam, kjer pride v nasprotje s splošno koristjo. Pri določanju narodne gospodarske in socialne politike pa je treba v polni meri upoštevati vse upravičene ter koristne zahteve vseh prizadetih, tako posameznikov, kakor tudi njihovih skupin. 3) Smoter gospodarske politike naj bo ustvaritev zdravega, soraz-, merno razvitega gospodarstva, ki bo nudilo dovolj sredstev za kritje vseh gospodarskih potreb ter bo obenem omogočalo polno zaposlitev in izkoriščanje vseh obstoječih proizvajalnih sil, posebno dela in kapitala. 4) Za javno poseganje v gospodarstvo naj bodo merodajne splošne potrebe in koristi, ne pa negospodarska načela, ki bi trdoglavo izvajala socializacijo tudi tam, kjer je škodljiva, ali pa bi jo trdoglavo preprečevala tam, kjer je potrebna. 5) Zagovarjati moramo svobodo zasebne pobude v gospodarstvu in čim širšo možnost čim samostojnejšega gospodarskega izživljanja in obstoja, ker so to najtrdnejši temelji človeške svobode in blaginje. To naj velja tako glede posameznikov, kakor tudi glede raznih zasebnih kolektivnih oblik lastnine produkcijskih sredstev. Država in druge javne ustanove naj namreč prevzamejo v svojo last in upravo samo tiste panoge in podjetja, kjer to zahtevajo zares tehtni in na drug način nerešljivi splošni interesi. 6) Svobodno zadružništvo je naj-socialnejša in najkulturnejša oblika kolektivizma na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja. Zato mu moramo nuditi vso možnost za svoboden razmah, kajti samo ono je sposobno oživotvoriti kolektivne naloge, ne da bi s socializacijo posameznih delov gospodarstva podržavili tudi posameznika, ki mora napram državi ohraniti čim večjo neodvisnost, ker bo samo na ta način lahko svobodno izbiral njeno vodstvo. 7) Priznati in uveljaviti je treba gledanje, da ni glavni smoter socialne politike čim enakomernejša razdelitev lastnine nad produkcij- skimi sredstvi, temveč čim enakomernejša porazdelitev dohodka. Močne in svobodne strokovne organizacije naj ob podpori države skr-be, da bo delavec dobil pravičen delež od vrednosti, ki jo je pomagal ustvariti. Morebitne nesorazmerne razlike v dohodkih, ki bi še pre-, ostale, naj pa izenači progresivno obdavčenje. 8) Gospodarski razvoj ne sme biti prepuščen slučajnosti, temveč g^ je treba smotrno voditi, ne da bi ga pri tem preveč utesnjevali. Cq nastopi potreba po izpremembah v večjem ali manjšem odseku gospo-; darstva, potem je treba to izvesti s preusmeritvijo dela prizadetih po-, sameznikov in gospodarskih ustanov, ne pa z njihovim uničenjem. 9) V gospodarski in socialni politiki naj nimajo besede samo javni organi in predstavniki prizade-tih proizvajalcev, temveč tudi predstavniki delojemalcev. Zakonski predpisi, osnovani na načelu svobode združevanja, morajo biti ta-, ki, da bodo omogočili delavskim or- ganizacijam uspešno izvajanje tei važne naloge. 10) Urediti je treba čim popolnejše in gospodarski moči primerno javno socialno skrbstvo. Poleg tega je treba z davčnimi in drugimi ugodnostmi pospeševati napore posameznih podjetij, ki bi nudila svojim delavcem v tem pogledu še več, kakor pa jim bo javno zajamčeno. Vsakemu delavoljnemu posamezniku mora biti zagotovljeno delo, podpora v primeru ne z a-, poslenosti, boleznih trajne delovne nesposobnosti, nesreče, starosti, dobivati mora družinske doklade itd. 11) Delovno razmerje mora biti urejeno na pravičen, enakopraven in človekoljuben način. Sodobni ter širokopotezni predpisi o kolektivnih pogodbah, pogajanjih in stavkah naj vnesejo v gospodarsko in socialno življenje ravnotežje med delo in kapital, med delavca in podjetnika. V primeru težkih nesoglasij, naj bo državi pridržana nepristranska posredovalna in raz-sodniška vloga. Dr. Z. Proizvodnja sovjetskega bloka Gospodarski strokovnjaki ameriške agencije za medsebojno varnost cenijo, da lahko skupna industrijska zmogljivost in viri svobodnega sveta pridelajo najmanj štirikrat toliko glavnih industrijskih izdelkov kot sovjetski blok. Superiornost svobodnega sveta v proizvodnji jekla, premoga, surovega petroleja, aluminija, električne sile in trgovskih ladij je po njihovi izjavi značilna za prevladujočo moč industrijskih naprav in temeljnih virov svobodnega sveta. Navedeni gospodarstveniki so izračunali odstotek produkcije Združenih držav, produkcije ostalega svobodnega sveta in produkcije sovjetskega bloka glede šestih temeljnih vrst industrijskega blaga sledeče: USA ostali sovj. svob. blok svet (v odstotkih) Jeklo 47 35 18 Premog 33 40 27 Surovi petrolej 52 40 8 Aluminij 43 43 14 Električna sila 42 44 14 Trgovske ladje 35 62 3 RIPGWAYEV POMOČNIK V EVROPI General Alfred M, Gruenther General Dvvight Eisenhower je zaprosil za razrešitev kot poveljnik vrhovnega glavnega stana zavezniških sil v Evropi. Njegov naslednik je postal general Mathew Ridgway, sedanji poveljnik na Ja7 ponskem in Koreji. V zvezi z Ei-senhovverjevim nasledstvom se je med drugimi pojavilo ime generala Alfreda Gruentherja. Alfred Gruenther, ki je bil šestnajst let poročnik, je s svojimi 52 leti zdaj najmlajši general »s štirimi zvezdami« v vojski Združenih držav. Kot načelnik štaba vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi zavzema Gruenther enega od najvažnejših položajev na braniku svobodnih narodov. Od njegovega imenovanja na t.o mesto v začetku leta 1951 je bil general Gruenther desna roka generala Dwighta Eisenhowerja v vrhovnem glavnem stanu zavezniških sil x Evropi (SHAPE). Z ramo ob rami sta ta dva ameriška vojaka skupno s svojimi zavezniškimi tovariši zvarila učinkovito evropsko obrambno silo proti komunističnemu napadu. To je bila težavna, dvojna naloga — prav tako na diplomatskem kot na vojaškem področju. Gruenther-jeva prejšnja izkustva glede sodelovanja z vojaki drugih držav in njegova redka sposobnost v obvladanju in sintezi podrobnosti so bila neprecenljive vrednosti za strnitev obrambnih virov 12 držav Severnoatlantske obrambne organizacije (NATO) v en sam mogočen bojni stroj. Odločni načelnik glavnega stana je postavil neke vrste rekord s številom neformalnih dopisov, ki jih je odposlal po vojaškem glavnem stanu v bližini Pariza in ki jih poljudno imenujejo splošno »Gruen-thergrame«. »Gruenther napiše gotovo 50 dopisov na dan« — izjavlja angleški član štaba — dobivajo jih vsi, generali prav tako kot podčastniki.« Ko je Gruenther leta 1919 dovršil vojaško akademijo kot eden najboljših gojencev svojega razreda, je stopil v od vojne utrujeni svet, ki je optimistično upal, da bo z veliko razorožitvijo preprečil bodoče sovražnosti. V mirnem času po prvi svetovni Hehai o nopeni hraljestpu Libiji Svetovno časopisje tačas objavlja zanimive podatke o novem kraljestvu Libiji, državi, ki je nastala po sklepu Združenih narodov iz prejšnjih italijanskih kolonij Trii politanije in Cirenajke in iz Feza-na, ki so sedaj zvezne dežele nove države. Kraljevski prestol je zasede! 72-letni Idris I., vnuk ustano-, vitelja puritanske verske ločine Senusijev v Cirenajki. Leta 1920 je Idris pod Italijo postal emir, a je kmalu odšel v izgnanstvo v E-gipt, kjer je ostal 20 let, do konca druge svetovne vojne. Zaenkrat je položaj v novi državi dokaj negotov, ker imajo že omenjene tri dežele razen jezika, revščine in nepismenosti le malo skupnega. Čeprav so V9i prebivalci mohamedanci, si stoje nasproti Senusijci, ki so bili vedno za politično samostojnost, in, vodilni sloji v Tripolitaniji, ki se ogrevajo za panislamsko misel. To nasprotje gre tako daleč, da ima ta najrevnejša dežela na svetu zaenkrat kar dve glavni mesti, Benga7 zi in' Tripolis, ker se niso mogli zediniti na eno samo. Okrog 90 od- stotkov moških in 98 odst. žensk, je nepismenih. Slabe so tudi zdravi stvene razmere: tako je na primer ena petina prebivalcev slepa na e-no oko, cela desetina pa na obe. Dežela nima nobene industrije in premore le živinorejo, ovce, koze in govedo ter dateljne, žveplo in pepeliko ali lugasto sol. Za izvoz pridejo v poštev meso in kože, manjka pa ladij in dobrih pristanišč. V naselbinah, ki se raztezajo južno od skoraj 2000 kilometrov dolge obrežne ceste, propada okrog 50.000 hiš ter polja bivših kolonistov, ker nomadskih Beduinov niso mogli pripraviti do stalne naselitve. Skrb za te hiše in polja bo prva naloga nove države, ki je za sedaj navezana še na pomoč zahodnih sil. VOLIVCI, uredite svoje osebne izkaznice! vojni so Združene države zmanjšale svoje oborožene sile na najmanjšo mero, korak, ki se je pozneje izkazal kot nadvse nesrečen za a-meriško državno varnost. Zaradi ameriške želje po razorožitvi je bilo mlademu častniku Gruentherju usojeno, da je ostal 16 let poročnik. Toda on ni zapravljal časa in, je v tem času obiskoval toliko posebnih vojaških šol, kot je mogel in si tako postopoma pridobil toliko vojaškega znanja, da je lahko kasneje v času sile tako dobro služil domovini in ostalemu svobodnemu svetu. Ko je postalo jasno, da ogroža enostranska razorožitev določenih držav mednarodni mir in grozi z uničenjem tistim državam, ki se ne morejo same braniti, so Združene države, dasi nerade, začele obnavljati svojo vojaško silo. In takrat je bilo konec Gruentherjeve dolge vajeniške dobe. V oktobru 1941, malo pred japonskim napadom na Pearl Harbor, ki je spravil Združene države v svetovno vojno, je dobil svojo prvo važnejšo dodelitev: postal je namestnik načelnika glavnega stana ameriške tretje armade. Načelnik glavnega stana ameriške tretje armade je bil Eisenhovver, takrat bri-gadni <(z eno zvezdo) general. Med vojno je bil Gruenther na raznih visokih štabnih mestih v Evropi, najprvo z generalom Eisen-hoverjem in nato z generalom Markom Clarkom. Pod zadnjim je postal načelnik štaba 15. armadne skupine v Italiji. Na tem položaju je vodil nagle in gladko potekajoče operacije sil, ki so izvršile končno ofenzivo proti preostalim nacističnim silam v Italiji. Na tem mestu je dobil prva izkustva v sodelovanju s četami drugih narodov, saj so bili v 15. armadni skupini poleg A-meričanov, še Britanci, Poljaki, Novozelandci in Italijani. Po drugi svetovni vojni je bil Gruenther na razpih visokih štabnih mestih v Evropi in Združenih državah. Pred svojo sedanjo dodelitvijo je bil namestnik načelnika glavnega stana letalstva, eno najvišjih vojaških mest v Washingto-nu. V avgustu 1951 je dosegel svoj sedanji čin generala »štirih zvezd«. Kot eden glavnih stavbarjev nove vojaške obrambe Zahodne Evrope, poudarja Gruenther, da mora bit svobodni svet stalno na straži, da ne doživi presenečenja kot so ga Združene države v Pearl Har-borju. Prepričan je, da je čas na strani svobodnih narodov in da bo mogoče doseči prav tako politično in gospodarsko enotnost kot je vojaška enotnost, ki že obstoja v SHAPE. »V SHAPE — izjavlja Gruenther — si prizadevamo, da ne pridejo do izraza posehna stališča posameznih držav: mi vsi smo člani nerazdelnega zbora, katerega naloga je izdelovati načrte za skupno dobro narodov NATO. Temeljna naloga NATO in SHAPE je ohraniti mir s tem, da onemogočimo napad ali da vsaj napravimo vse, da se napad ne bo nikomur izplačal — poudarja dalje. Za primer pa, da nam to ne bi u-spelo, moramo podvzeti vse, da se bomo lahko borili pod čim boljšimi pogoji in se moramo pripraviti, na vsako eventualnost.« 'Gruentherjeva vojaška kariera !e postala bolj znana v javnosti šele v zadnjem času, dasi so ga vojaški krogi priznavali stalno kot sh jajnega stratega. Se predno pa je dosegel svoje visoke vojaške čine, je zadobil sloves najboljšega igral- ca bridga na svetu. Njegov presenetljiv spomin, ki je prišel do izraza v igri, je tudi ena od odličnih lastnosti, ki* ga usposablja za vojaškega snovatelja. Cesto je presenetil svoje podrejene kot tudi nadrejene z raznimi najmanjšimi tehničnimi podrobnostmi strogo tehničnih problemov, o katerih so razpravljali več mesecev prej, in tako se ga je prijemo ime »Al« ali »general Al«. V prihodnjih kritičnih letih se mora po njegovi izjavi »Zahod odpovedati raznim materialnim udobnostim. na katere je navajen: dokazati mora, da je pripravljen podrediti udobnost važnejšim stvarem«. Dr. Franjo DELAK Vpliv telovadbe na organizem in zdravje Ko vdihavamo, se pljuča napolnijo s krvjo, prepojeno z ogljikovo kislino. Dotok krvi v pljuča se poveča zaradi zmanjšanega pritiska. S tem je tudi olajšano delo desnemu delu srca, od koder prihaja kri v pljuča, kjer oddajamo v zrak ogljikovo kislino. Ko pa izdihavamo, pritiskajo pljuča na žile dovod-nice, po katerih se pretaka kri v levo srce. Ta povečan pritisk v pljučih pritiska na srce, da laže iztisne kri v srčno glavno žilo aorto in dalje v ostali žilni sistem. Ce opravljamo naporno delo, na primer da vzdigujemo uteži ali na orodju telo, opravljamo to delo pri zaprtem sapniku tako da med vajo ne dihamo. V takem primeru se tlak v pljučih tako poveča, da iztisne iz srca skoro vso kri, da ostane srce slabo polnjeno. Ta tlak ne dovoljuje, da bi se kri iz ostalih delov telesa prelila v prsni koš. Žile na obrazu, vratu, rokah močno nabreknejo. Obraz je posinel. Ko smo končali naporno vajo in vdihnili, se slika takoj spremeni. Kri naenkrat napolni žile v prsnem košu in butne v levo srce. Tisti hip se srce nekoliko razširi. Ni čuda, da trenutno oslabi. Saj je bilo v najbolj napornem delu skoro brez hranilnih snovi in 'kisika. Telovadec s takim srcem ni več sposoben za telovadbo, ker bi s tem spravljal zdravje in življenje v smrtno nevarnost. Prav atleti, vzdigovalci uteži podležejo slednjič oslabljenju srca. Da se izognemo temu zdravju škodljivemu pojavu, .ne smemo takoj po končani naporni vaji vdihniti, ampak moramo najprej počasi izdihovati, kakor bi narahlo žvižgali. Na ta način ne dovolimo, da vdere kri z veliko silo in naglico v srce, temveč priteče vanj počasneje. Zaradi nepravilnega postopka dihanja pri napornih vajah pride pri neprevidnih telovadcih do razširjenja srca in nepravilnega stanja srčne mišice. Zato tudi navadno nastopi smrt pri atletih, vzdi-govalcih uteži, rokoborcih, zaradi težke srčne hibe. 'Naporne vaje so za srce vedno nevarne in bi jih za- Za železno zaueso V nekem parku blizu središča Moskve je kip majhnega dečka, ki mu je ime Pavlik Morozov. Ni ga ruskega otroka, ki ne bi poznal njegove zgodbe. Knjige, spomeniki, šole, državna kmečka posestva, znamke, da celo en film in ena o-pera nosijo njegovo ime. Na neki steni v Kremlju je vdelana plošča, ki je posvečena njegovemu spominu. Kdo je bil Pavlik Morozov? Kaj je naredil, da si je zaslužil tako čast? Se je morda odlikoval v o-svobodilnem gibanju proti nacistom, ali pa je bil morda čudežni otrok? 'Ne! Mali Pavlik je postal sovjetski junak, ker je prijavil svojega očeta kot sovražnika države. Pavlikovi starši so živeli v majhni vasici Gerasimovska blizu Sverd-lovska. Pavlik je nekega dne opazil, da je njegov oče skril nekaj kilogramov moke, ki jo je namenil za svojo družino, namesto da bi jo oddal državi. Pavlik, ki je bil zvest pristaš komunistične discipline, se je takoj zavedel, kaj je njegova dolžnost. Vsa leta njegovega mladega življenja so ga učili, da je Stalin njegov oče in oče vseh sovjetskih državljanov. Vcepili so mu zavest, da dolžnosti, ki jih ima do Stalina, prednjačijo pred dolžnostmi, ki ga vežejo do staršev. Zato je Pavlik budno pazil na, prihod poverjenikov na kmetijo, in ko so prišli, jim je povedal, kaj je storil njegov oče. Pavlikovega o-četa so zaprli in obsodili na 10 let prisilnega dela. Pred nedavnim je Chen Kuq Tseng, majhna kitajska deklica, prijavila svojo tnater, češ da sabotira komunistični program za ideološko vzgojo mladine. Ko je poročala oblastem o materinem zločinu, je dodala: »Ne priznavam je več za svojo mater. Zahtevam, da jo sodišče obsodi na smrt, da ne bo več mogla škodovati ljudstvu.« v Jugoslaviji Umetniški ravnatelj edinburškega festivala, lan Hunter, in njegova žena sta pred nedavnim prišla na štirinajstdnevni obisk v Jugoslavijo. Njun namen je, da bi v Beogradu in Zagrebu prisostvovala jugoslovanskim umetniškim prireditvam. V načrtu imata obisk številnih prireditev ob koncu letošnje sezone, poslušati številne orkestre, pevce, zbore, študirati jugoslovanske plese in spoznati umetniško dejavnost jugoslovanskih narodov. Chenino mater so usmrtili 11. aprila 1951 pri neki množični eksekuciji v Chungkingu. iNek kitajski deček z imenom Yeh Lung Yuen, je na javnem zborovanju obtožil svojega očeta, da s: je prisvojil pol vreče državnega cementa in dve steklenici petroleja. Očeta so zaprli, malega Yeha pa so za njegovo »junaštvo« nagradili s tem, da so ga sprejeli v komunistično mladinsko organizacijo. Po vsem komunističnem svetu postavljajo med otroke in starše visoko pregrajo, ki preprečuje, da bi se pri otrocih svobodno razvijala njihova miselnost, in naredi iz njih brezpogojno poslušne robote države. Taka je komunistična vzgoja o-trok. Prava ironija je, da je »Mednarodna konferenca za obrambo o-trok«, ki je zborovala na Dunaju, pod pokroviteljstvom komunistov. Preučevanje načrtov za izboljšanje ladijshih vijakov Britanska admiraliteta je pričela izvajati celo vrsto novih važnih poskusov, katerih cilj je izboljšanje načrtov ladijskih vijakov. Mnogo dela so znanstveniki in tehniki že opravili na suhem, in sicer v posebnih poskusnih tunelih. Cilj teh poskusov je, da odstranijo izgubo moči sunkov, katero povzroča delni brezzračni prostor, ki se tvori, ter da bi s tem povečali učinkovitost ladijskih vijakov. Mehurčke, ki se tvorijo zaradi nastalega delnega brezzračne-, ga prostora, so skrbno opazovali in fotografirali z. aparati za naglo snemanje, skozi stekleno okence. vdelano v poskusnem tunelu. Vendar ti poskusi zaenkrat niso prepričali inženirjev in znanstvenikov za ladijske gradnje o tem, da so pri poskusih v poskusnih tunelih dobljeni rezultati točen odsev delovanja ladijskih vijakov pod vodo. Zato so v ogrodje neke fregate britanske voine mornarice vdelali tik nad enim vijakom stekleno o-kence. Skozi to okence so člani znanstvene službe britanske vojne mornarice skrbno opazovali in fotografirali s posebnimi aparati za naglo snemanje, sklonjeni v majhnem oddelku nad ladijskimi vijaki, delovanje vijaka, ko je ladja odplula iz pristanišča. Da so lahko vijak umetno razsvetlili, so morali v ogrodje vdelati še nadaljnja steklena okenca. Vidnost je bila potem tako jasna, da so. ko je bila ladja zasidrana v pristanišču, lahko opazovali ribe, ki so plavale pod ladijskim trupom. radii tega smel telovadec izvajati šele po končanem telesnem razvoju. Dolžnost vsakega vaditelja je, aa pazi točno na pravilno dihanje pri vajah na orodju, da se izogne telovadec kvarnemu vplivu nepravilnega dihanja. Popolnoma drugačni pojavi nastopijo pri vajah v hitrosti. Pri teh se delo poiazdeli bolj ali manj na vse mišice istočasno in hkrati vpliva na delovanje srca, kjer slednjič pride do največjega napora in do pojava utrujenosti srčne mišice. Tako na primer pri teku na 200 m (to progo preteče tekač namreč v 25 sekundah) — zaradi hitro nastale energije — pride do povečanega dihanja, kateremu sledi včasih potreba dihanja, ko tekaču »jemlje sapo«. Srce, ki je utripalo pred tekom s 70 udarci v eni minuti, poveča to stanje že po par sekundah na 180, včasih na 250 udarcev. Bitje žile (puls) je torej zelo hitro, komaj tipljivo, žila slabo napeta, u-tripi tu-pa tam neenaki in nekateri tudi izostanejo. To so znaki početne utrujenosti srčne mišice. Obraz takega tekača je bled. Pljuča pa šd v. tem stanju prenapolnjena s krvjo; Torej naspzroten pojav kakor pri napornih vajah, ko je pritisk tako velik, da iztisne kri iz pljuč in srca, Ko neha vaja v hitrosti, se srce zelo hitro popravi in krvni obtok preide v normalen tok. Cim pogosteje se vežbamo v vajah hitrosti, tem kasneje pride do potrebe dihanja, do utrujenosti srčne mišice in tem prej pride do normalnega krvnega obtoka. Kdor pogosto teka, se pogosto igra, ta se 'bolje uči gospo-; dariti in upravljati s srčno in pljuč-; no energijo. Vrednost take vaje je velika, ker povzroči le kratkotrajni napor im kratkotrajno utrujenost srca. Na ta način se srce krepi, če so vaje pravilno izvajane. Prav vaje hitrosti so odločilne važnosti za normalen in močan razvoj srca v otroški, še bolj pa v razvojni dobi. Kdor zanemarja ta razvoj v tej dobi, ne more pozneje z ničemer nadomestiti izgube. Glavno nalogo pri telesni vzgoji mladine se mora posvetiti prav razvoju srca. Otok krvi j e pri šolskem otroku otežkočen zaradi mirnega sedenja v šolski klopi, namesto da bi z gibanjem proživel ne samo obtok krvi, ampak tudi dihanje. Zaradi tega najdemo prav pri šolskih otrocih mnogo primerov slabokrvnosti ih tuberkuloze. Šolski otrok stremi nagonsko pro takih telesnih vajah, pri katerih pridejo do izraza istočasno največ mišičja,, srce in pljuča pa pretežno prokažejo nemoten razvoj. Zato se otrok prav rad izživlja v takih igrah, pri katerih skače, teče, pešači, plava. Okolnost, da je srce pri otroku sorazmerno majhno, a žila odvodnica široka, srce z lahkoto poganja kri pro žilah pod nizkim tlakom. Zato zdrži otrok tudi z lahkoto po več ur gibanja in mi se mu čudimo, kako more tako dolgo vztrajati v igri. S smotrnimi vajami dosežemo, da se :bo srce takoj prilagodilo ob vsakem času vsem zahtevam vaje v hitrosti. Vaje na orodju, razne dihalne vaje ne izprolnijo zahtev, ki jih stavimo na telesne čaje mladine glede irazvoja srca in pljuč. Zato morajo biti prav vaje v hitrosti glavni sestavni del telesne vzgoje mladine. Brez teh vaj ostane’ vsa telovadba le polovičarska. ZAKLJUČEK: Tako nam je sedaj jasno, da pritegne najenostavnejši zgib v delo ne samo določeno mišičje ali določeno skupino mišic, ampak bolj ali manj ves organizem: živčevje, pljuča, srce, pwebavila in izločila, presnavljanje. S telovadbo prostane telo prožno, gibčno, krepko, odprorno proti boleznim. Telovadba krepi kosti in mišičje, vpliva ugodno na razvoj pljuč in srca, dobrodelno deluje na prebavila in izločila, krepi živčni sistem. Se več! Telovadba oblikuje značaj človeka, njegov duh. V prvi vrsti dviga moč volje. Saj je telovadba proprolnoma prodre jena naši volji, našemu hotenju. Z dobro voljo odpravimo marsikateri neprijeten občutek, kakor na primer strah pred neuspehom, pired nevarnostjo, pred proškodbo itd. Temu moramo dodati še vztrajnost. Brez vztrajnosti ni uspeha! Krepka volja in vztrajnost dovedeta do fizične hrabrosti, kar dosežemo le s smotrno telovadbo. Kdor je hraber, je tudi odločen. In prav mladina bodi odločna v reševanju skupnih vsestranskih političnih in kulturnih nalog v korist naroda in domovine! (Konec) ŠIRITE Demokracijo neodvisno slovensko glasilo na Tržaškem in Goriškem ŠA VOL i e m ORBA racijo Beseda nosilca SNL Dr« J. Agnelctto glasnik volje demokratičnih Slovencev Predsednik slovenske demokratske zveze za STO je kot nosilec Slovenske narodne liste začel vor Vilno propagando po tržaškem radiu, in sicer s slovenskim govorom dne 3. maja in z italijanskim govorom dne 4. maja. V naslednjem prinašamo govor dr. J. Agneletta na slovenski radijski postaji: »Program Slovenske narodne liste je v tem. trenutku in pri tehl volitvah sledeči: borba za ohranitev in ostvaritev STO-ja v smislu mirovne pogodbe z Italijo; izključitev Italije od vsake soudeležbe pri upravi Svobodnega o-zemlja; borba za enakopravnost slovenskega človeka in jezika; borba za pravično sorazmerno zaposlitev Slovencev pri vseh javnih uradih, službah in delih; borba zc^ prednost domačinov pri nameščanju; borba proti poitalijančevanju slovenskih otrok in slovenske zemlje; borba za odpravo fašističnih zakonov, ki ovirajo gospodarski. razvoj STO-ja; borba za pravično razdelitev davčnih bremen; borba za razbirokratiziranje občinskih u-radov in za novo občinsko zakonodajo, ki bo odgovarjala novemu duhu in novim potrebam Trsta, kot srednjeevropskega pomorskega em-pori ja. Pri izvajanju teh programatičnih točk nas bodo vodila naša osnovna načela demokracije; o človečan-stvu, o svobodi poedinca, o socialni pravičnosti in pomoči revnim in zatiranim; kajti vsak človek, ki ni delomržnež, ima nesporno pravico do dostojnega — človeka vrednega — življenja in potrebnih do-' hodkov. Slovenska narodna lista nastopa sama pri teh volitvah. Naš namen je bil povezati se z vsemi listami. M so resnično za ohranitev STO-ja v smislu mirovne pogodbe. Do ie Volilno premirje v Dolini V sredo 7. maja je bil dosežen med predstavniki Liste slovenske skupnosti in Liste komunistične partije za občino Dolina sporazum, da si ne bodo medsebojno motiU volilnih zborovanj. ali napisala pn'Oti sedanji londonski konferenci, ampak je celo na goro-stasen način napadla v svojem italijanskem in tudi slovenskem tisku tržaško delegacijo, ki je šla v London v skrajni sili, da povzdigne glas italijanskega in slovenskega tržaškega prebivalstva proti udeležbi Italije pri upravi cone A in za obrambo STO-ja. Ali je mogoče, da človek, ki ga je rodila slovenska mati, potem ko je 42.800 primorskih junakov prostovoljcev padlo v zadnji vojni proti Italiji za osvoboditev našega o-zemlja, danes voli za stranko, ki četudi prikrito, sabotira STO in je za njegovo končno vrnitev pod Italijo? Med listami, ki so za STO, je Slovenska narodna lista edina slovenska odnosno slovanska lista. Ce je bilo STO ustvarjeno, je bil eden glavnih razlogov pri tej odločitvi dejstvo, da živi na tem ozemlju več kot ena tretjina Slovencev in Hrvatov, da je tedaj to ozemlje narodnostno mešano ozemlje in da tudi s tega razloga to ozemlje ne sme pod Italijo. Zato je v interesu vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jim je pri srcu ohranitev STO-ja, da bo število za slovensko odnosno slovansko listo oddanih glasov čim večje. Zavedati se moramo, da je v tej zgodovinski dobi. ko Italijani uporabljajo vse sile za uničenje STO-ja, eden glavnih faktorjev njegove obrambe javen in neustrašen složen nastop vseh Slovencev in Slovanov pri teh volitvah in njihovo glasovanje za edino slovensko in slovansko listo, ki je prav Slovenska narodna lista.« Zborovanje LSS v Zgoniku V nedeljo ob 11. uri zjutraj je bilo v Zgoniku prvo volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti. Na sredi malega trga pred cerkvijo je avtomobil z zvočniki, iz katerih so se razširjali po vasi zvoki naših narodnih pesmi; na levi strani, pod orjaškim kostanjem, je bi\ postavljen mikrofon za govornike. Ko sem gledal veliko, mogočno drevo, sem se spomnil na one podobe iz naše zgodovine, ki nam prikazujejo prastara zborovanja našvh prednikov: v težki uri so prihiteli z vseh strani slovenski kmetje in se zbrali resno pod svobodnim nebom; izpod orjaškega drevesa, ki se je dvigal kot v opomin sredi slovenske zemlje, so iim govorili nji; hovi prvaki. Tako je tudi v nedeljo poskrbel priložnostni volilni dogodek, da je ta podrobnost dala zborovanju ganljiv simboličen pomen. Potem ko je dr. Obad v imenu SLOVENCI nabrežinske in IN SLOVENKE devinske občine] povezave pa, žalibog, v Trstu ni prišlo. Vzrokov, ki so preprečili povezavo, pa ni iskati pri zastopnikih Slovenske narodne liste. Za slovenske glasove se potegujejo pri teh volitvah tudi razne italijanske liste, ki se bore odkrito z vsemi sredstvi proti STO-ju in za vrnitev Italije v Trst. Ne bom našteval krivic, ki jih je slovenski in hrvatski narod utrpel pod Italijo, in onih krivic, ki jih še današnja Italija dela Slovencem na Goriškem, posebno v Slovenski Benečiji. Zato vsak slovenski glas, ki bi bil oddan za italijanske iredentistične stranke, med katere spada tudi Democrazia cristiana, bi pomenil en člen več v verigi suženjstva, ki jo te stranke kujejo za Slovence za primer, da bi Trst prišel pod Italijo. Dosti Slovencev je volilo zadnjič za kominformistično stranko, ker se je pri volitvah leta 1949 postavila za STO. Toda v politiki se sodijo stranke po dejanjih in ne po besedah! Od leta 1949 je Vidalijeva komunistična partija dokazala, da je ona le na videz za STO, ker govori o »boljši« rešitvi, ki jo hoče italijanska komunistična partija, to jc vrnitev Trsta in STO-ja pod !• talijo. Ali hočete dokazov? Vidali-jeva komunistična partija ni storila v treh letih prav nič v obrambo STO-ja. Nasprotno, na tržaških občinskih sejah ni ta partija nikoli glasovala proti resolucijam iredentistične večine, ki so zahtevale vrnitev Trsta Italiji. Ta partija se je pridružila iredentističnemu štrajku od 22. marca 1952, ki ga je ves svet smatral kot štrajk proti STO-ju in za Italijo. Ni treba, da ponavljam izjave, ki jih je vodja kominformi-stične partije dajal po Italiji o Trstu in njegovem italijanstvu in pozival vlado v Rimu, naj dela hitro, če noče, da se »italianissijna Trie-sle« spremeni v pokopališče Italijanov. Ali najnovejši dokaz, kako globoko je vkoreninjena želja pri voditeljih kominformistične partije, brez razlike narodnosti, da se STO vrne pod Italijo, je dejstvo, da ni ta partija niti besedice izgovorila Lista slovenske skupnosti vas vabi kakor mati svoje ljube otroke, da pridete vsi, mladi in stari na volišče. Slovenska mati vas vabi, da pridete vsi, prav vsi, ki še čutite v vašem poštenem srcu, da ste vredni sinovi vaših očetov in mater, ki so že mrtvi, a čijih delo v blagor slovenskega naroda bo osta- lo večno v zgodovini. Mi smo dolžni nadaljevati borbo naših prednikov in kot vredni njihovi nasledniki se boriti za pravice svojega ljubega naroda! Da, zavedati se moramo. da smo ogroženi, posebno v naši občini, od tujcev, ki so jih tu pri nas zadnja leta umetno naseliii v namenu, dokazati svetu, da žive tu po večini Italijani. Ogroženi nismo samo od tujcev, marveč, žalibog, tudi od naših nezavednih bratov in sester, ki ne čutijo, da so Slovenci, marveč se revčki ponašajo, da so v prvi vrsti kominformisti. V tej zmoti žive ter prodajajo svojo lastno kri tujcem. To so naši bratje in sestre brez narodnega čuta. So ljudje, ki ne vedo in se ne zavedajo, da so grobo-kopi svojih' otrok ter grobokopi svojega naroda. Delajo in se bore za sužnost, ki ji pravijo diktatura proletariata. Hinavci so, ljudje brez, vesti, brez čuta poštenosti! Poglej.! te jih, v zgoniški občini, dobro situirani ljudje, kmetje, dobri gospodarji, kateri so si ob podpori zaveznikov ustvarili udobne hiše, moderne živinske hleve, krasne vinograde itd. Mnogi od teh kmetov in bogatih posestnikov so pristaši ko-minforma. Cernu ne oddajo svoja lepa posestva v zadrugo, po ruskem sistemu? Kaj čakajo, da si ne ustvarijo rdečega raja? Cemu sprejemajo podpore od Amerikancev in Angležev, ko jih na svojih sestankih in shodih podijo proč, češ da sc 'tujci? Kdo vam bo potem dajal podpore, Vidali? Bog se vas usmili, nesrečni bratje in sestre v zgoniški občini! Ali ste revčki v možganih, ali pa ste navihani hinavci. Slovenci in Slovenke nabrežinske in devinske občine! Lista slovenske skupnosti naj bo naš simbol, porok naše zmage pri bodočih občinskih volitvah! Cemu smo se skupno združili v eno fronto? Zato ker je bila to velika narodna dolžnost in potreba, da zberemo vse naše sile. za obrambo naše zemlje. Nabrežina, Sesljan, Devin so o-groženi. Tujec hoče napraviti most iz Tržiča preko naših trupel v Trst iter tako svetu pokazati, da Trst ni, obkoljen od Slovencev. Mi tega ne smemo dopustiti! Boriti se moramo za pravice, ki so jih nam naši o-četje in matere zapustili. To našo staro in častno dediščino smo dolžni varovati in nikoli več pustiti, da bi tujci na naši zemlji gospodarili! Bratje in sestre, živimo v kritičnem zgodovinskem času, ko nas hočejo prodati tujcu, kakor da nismo še pozabili trpljenja, ki smo ga bili deležni pod jarmom italijanskega imperializma. Volkovi tu- lfolivci pozor! Glasovnice, ki jih je sestlavila sedanja demokristjanska mestna u-prava, so polne napak. Poleg tega, da je dosti naših ljudi izpuščenih, so take napake, da je nemogoče, da bi bile slučajne in nehotene. Vse kaže, kakor bi bile te napake hotž storjene, da se oropa slovenske volivce njihovega glasu. Take napake so na primer v nekaterih glasovnicah: Z . . . Giovanni fu Gregorio in A . . . ; v resnici je, volivka »Giovanna«. Ali je bil pisar, ki je liste prepisoval, manj izobražen kot abrucovski kozji pastir, ali pa je storil napako namenoma, in to po navodilih od zgoraj, kajti drugače bi bil odslovljen. Toda to ni dovolj! Z. Ivana je dobila glasovnico na dom. In na glasovnici je bila ponovljena ista napaka. Pa naj kdo reče, da ni bila tu vmes špekulacija, da ne bo volivka pregledala volilnega imenika in da bo spravila glasovnico v predal, misleč da ji bo volilna komisija dovolila vseeno voliti. Zato naj vsak naš volivec natančno pregleda ime; priimek, očetovstvo, rojstvo, leto in eventuelno priimek moža; in če ugotovi napake, naj zahteva na občini, da se popravi glasovnica in volilni imenik! lijo na Devinščini. Lačni so naše zemlje! 'Nikoli več pod Italijo, to mora, biti naš glas na bodočih volitvah! Zatorej, dragi Slovenci in Slovenke, boste volili naše zavedne narodne može, ki vas bodo zastopali v bodočem občinskem svetu. Zmaj ga naše liste v nabrežinski občin} bo odjeknila daleč naokrog po svetu. Živimo na zemlji, ki ima veliko zgodovinsko važnost. Tu sta dva različna naroda, ki si gledata v o-či! Tu se stekata dve različni kulturi. tNaši predniki so pred prvo svetovno vojno dajali duška slovenski zavednosti. Vsako leto jq bil slovenski tabor v Devinu pri Plesovih. Narod je prihajal od vseh strani v Devin, posebno Tržačani so se izkazali. Tako so naši predniki, naši očetje in naše zavedne ma-, tere manifestirali na naši skrajni točki svojo neizčrpno ljubezen do svojega naroda. Slovenci in Slovenke, volilna borba je pred durmi, pokažimo svetu, da tu živi narod, ki hoče in terja svobodo in ne sužnost! Vsj na delo za naš cilj, za našo zmago, za Listo slovenske skupnosti! Liste slovenske skupnosti otvoril, zborovanje, je kot prvi spregovoril, gospod Stanko Bole. Govornik je temeljito obračunal dvolično kominformistično politiko. | Dogodki 20. marca in njim sledeča konferenca v Londonu, so jasno pokazali iredentistično opredelitev kominformističnega vodstva. | V politiki izsiljevanja, ki jo vodi, danes rimska vlada do Zahoda, zato da bi z uličnimi demonstracijami italijanskega prebivalstva iztrgali čim večje koncesije, je bila predvidena tudi solidarnostna stavka .kominformistov. Ta solidarnost je morala namreč pokazati, da se pri svojih iredentističnih podvigih rimska vlada lahko naslanja tudi na tržaški proletariat. Iz tega jasno sledi, da so za londonsko zborovanje soodgovorni tudi komin-formistični voditelji! Njihova izdajalska vloga je tako dokazana. Ob današnji kritični situaciji, ki spravlja v skrb vsakega našega človeka, v trenutku, ko se vsak Slovenec vprašuje: »Kaj bo z našo usodo?«, kaj so počeli kominformisti? Ko je naša delegacija odpotovala v London, da prepreči barantanje, tedaj je kominformistič; n: prvak Vidali potoval v Italijo, govoril na veliki »patriotični« ma-y nifestaciji in rekel dobesedno: »Treba je pohiteti, da se to mesto, nadvse italijansko, ne izpremeni •/ pokopališče Italijanov!« Poudari), je to, da pokaže, da je bolj važna kot reševanje STO-ja, osvoboditev, cone B. In kako pa naj bi se cona B osvobodila? S tem, da se prikliče italijanske okupatorje! Govornik je nato ugotovil, da tako more govoriti samo človek, ki hoče tržaške proletarce spraviti na limanice. Zato je Vidali zahteval od našega delavca, da se pridruži protestni stavki iredentistov, oni protestni stavki, ki naj bi obsojala dejstvo, da je prvič v zgodovini STO-ja policija napravila svojo dolžnost in prepodila fašistične izn zivače s tržaških ulic. Komu je taka politika lahko v prid? Odgovor je jasen in nedvoumen: v prid po-življanju fašizma! Tej dvoumni izdajalski politiki stoji nasproti naš skupnin Sloven ski nastop, naša strnjena volja, da se ohrani STO. Ob zaključku svojega govora ;e gospod Bole še dejal: TAKO BOMO PRAVILNO VOLILI za Slovensko narodno listo 3 »Hi mm ***** ***** **** k P H E F E H E X Z A O »Kominformisti se dobro zavedajo, da bodo zleteli s svojih položajev! Na te položaje morajo priti možje, ki bodo nepristransko in ne^ sebično upravljali občino in čuva- li slovenske pravice.« Kot drugi govornik je nastopil dr. Frane Tončič. »Prišel sem — je izjavil takoj ob začetku — da se prijateljsko razgovorim z vami. Zato ne mislim nikogar napadati, želim samo poudariti dve osnovni vprašanji, pq katerih je skupnost vseh Slovencev narodna dolžnost. Ti vprašanji sta: 1) Ostvaritev in ohranitev STO-ja in 2) Uveljavljanje naše narodne enakopravnosti.« Govornik je izrazil svoje globoko prepričanje, da je bilo STO u7 stanovljeno predvsem zaradi svoje etnične sestave. Na tem ozemlji^ živijo že stoletja drug poleg dru; gega Slovenci in Hrvati ter Italijani. Težko je bilo takrat zahtevati od Italijanov, da se prostovoljno vključijo v meje tuje države, čeprav ta zemlja spada v njen sestav, nemogoče bi bilo zahtevati od Slovencev in Hrvatov, da se po toliki preliti krvi za osvoboditev vrnejo v suženjstvo. Ustanovilo se je tako, kot kompromisna rešitev, STO. To kompromisno rešitev je s svojim podpisorr^ potrdilo in sprejelo 21 držav, med njimi tudi Italija in Jugoslavija. To kompromisno rešitev je sprejelo tudi vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo, sprejel jo je tudi velik del naših italijanskih sodežela-j nov. Oboji so to rešitev sprejeli z zavestjo, da nam je tu usojeno skupno življenje še za nadaljna tisočletja in da je nujno najti način mirnega sožitja. Mirovna pogodba vsebuje glede tega vse po-< goje, le poskrbeti je treba, da «e njene določbe res izvajajo. Nato je dr. Tončič omenil delovanje Akcijskega odbora za obrambo STO-ja in spomnil poslušalce, da se je bil Akcijski odbor takrat obrnil na vse slovenske svetovalce naših občin in jim predložil v podpis resolucijo, v kateri smo Slovenci odločno zahtevali spoštovanje mirovne pogodbe. Tudi kominfor-mistični svetovalci slovenskih občin so bili takrat prostovoljno podpisali omenjeno resolucijo, a že naslednjega dne so morali kominfor-mistični svetovalci po nalogu vodstva iz Trsta svoj podpis preklicati in ga zatajiti. Nadalje je dr. Tončič omenil fašistične napade kominformističnega glasila na predstavnike Liste slovenske skupnosti. Ti napadi i-majo edini namen, da odvrnejo pozornost slovenskih kominformistov od bistva problema: ali je komin-formistična partija brezpogojno za ohranitev STO-ja ali ne. Do danes niso še izrekli jasne besede glede tega! Dr. Tončič se je izjavil prepričanega. da ni med slovenskimi kominformisti nobenega, ki bi si odkritosrčno želel vrnitev Italije. V vodstvu pa so ljudje, ki že dolgo delajo na tem. Med njimi se je celo dobil dlovek, ki se je v Italiji odkrito pridružil iredentistični manifestaciji. Zelo žalostno bi bilo, če bi se Slovenci pokorili takim italijanskim voditeljem! V vprašanju obrambe naše narodne enakopravnosti moramo vsi Slovenci biti strnjeni kakor veriga. Zato hoče Lista slovenske skupnosti pokazati pred vsem svetom, da je ni slovenske občine, ki bi želela povratek v suženjstvo, povratek pod Italijo, da so vsi Slovenci za ohranitev STO-ja! »Po svoji vesti — je zaključil govornik — vas vzpodbujam, da storite svojo slovensko dolžnost. Ce boste vsi volili za Listo slovenska skupnosti, ne boste dali svojega glasu tej ali oni stranki: dali ga boste naši slovenski skupnosti, to se pravi samemu sebi. Mi nimamo gospodarjev! Naš edini gospodar je slovensko ljudstvo: samo njemu se bomo pokorili in samo na njegovi strani bomo stali!« Poslušalci so sprejeli s ploskanjem in odobravanjem besede obeh govornikov. Slednjič se je zopet javil k mikrofonu dr. Obad in s primernimi besedami zaključil prvo volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti z c* občino Zgonik. S. M. VESTI s TRŽAŠKEGA Demo krščanstvo List italijanske Katoliške akcije v Trstu, Vita Nuova, kot glasilo šovinistične skupine tržaških katoličanov, se je v teku enega meseca že drugič blagovolilo zrepenčiti nad Slovenci. 'Najprej se je prečastiti gospod Rafael Tomizza razburil nad pritožbami goriških Slovencev ter nadrobil kopo neumnosti in laži o položaju Slovencev pod fašizmom. Na' tisti članek smo odgovorili, toda. še nismo izčrpali vseh argumentov. V zadnji številki pa se razburja neki Guido Botteri nad združeva7 njem slovenskih političnih forma-j cij in kvasi take neumnosti o poli-> tični organizaciji tržaških katoličanov, da je kar zabavno brati. Oba člankarja — Tomiča pred ■tedni in zdaj Botteri — razodevata s svojim nespametnim in neresnim pisanjem, da zelo slabo poznata slovenske zadeve. Zato se zatekata oba k lastnim fantazijam in halucinacijam. Take nekritičnosti in površnosti, r\eresnosti in šarlatan-stva smo v italijanskem tisku — v časopisju in učbenikih, v enciklo-j pedijah in v znanstvenih razpravah — vajeni, kjer koli gre za slovanski svet. Kaj moremo, če je italijanski značaj v bistvu površen v vsaki stroki? Rekli bi celo prizanesljivo: Odpustimo jim, saj ne vedo, kaj pisunijo in kvasijo. Toda zraven neumnosti, ki jih o. Slovencih italijanski tisk objavlja, je tu-, di vedno toliko namerno potvorjenih stvari, hotenih laži, da jih ne, smemo prezreti! Tako tudi imenovana dva člankarja v Vita Nuova poleg velike ignorance razodevata tudi precejšnjo mero zlobe. Poleg, jako zabavnih neumnosti objavljata namreč tudi očitne namerne izmišljotine in povrh bereta z visokega piedestala pristno italijanske domišljavosti Slovencem levite in nam hočete soliti pamet. Botterijev članek pa pravi — v kratkih besedah povedano tole: Slovenski katoličani se vežejo s, titovci. Doslej pa so bolj kot je treba zatrjevali svoj katoliški sve: ,tovni nazor in povezanost s cerkveno hierarhijo. Slovenski katoličani so politično organizirani v Slovenski demokratski zvezi, ki je podobna Ljudski stranki južnih Tirolcev, kateri tudi v politiki prejemajo na-| vodila od briksenske kurije, in ki ni zato podobna italijanski Krščanski demokraciji, ki strogo razlikuje področje katoliške akcije od političnega področja. Slovenski kmetje in delavci so zelo pobožni, toda njihovi voditelji, ki niso niti domačini (saj na Tržaškem sploh ni drugih Slovencev kot nekaj kmetov in delavcev iz okolice), zapeljujejo slovensko preprosto ljudstvo v titovsko zavezništvo in so s tem onemogočili sporazum med slovenskim ljudstvom in italijanskimi katoličani. Tako so izda 1 ir svojega pastirja, ki je vendar izšel iz njihovih vrst, namreč nadškofa Stepinca. Slovensko ljudstvo to čuti in je razočarano nad svojimi voditelji, kajti to dobro in pobožno slovensko ljudstvo s kraške planote (v mestu namreč ni Slovencev), to ljudstvo delavcev in kmetov s j jz vsega srca želi sporazum in zve? zo 1 italijanskimi katoliškimi ire? dentisti. Ni treba, da temu članku doda-jemo pojasnilo. Vsak bralec bo na prvi mah spoznal, kako gorostasno budalosti vsebuje! Ali naj bi zdaj mi člankarju pojasnjevali resnično stanje??? Naj ostane nasprotnik v svojih nebotičnih zmotah! Naj si italijanska KA in DC razbija živce zaradi nas kolikor hoče in naj opleta s svojo neumno polemiko kakor hoče: nam je to le v zabavo, kakor če bi gledali igro »slepih miši«. Naj torej Botteri in njegovi fantazirajo in halucinirajo o neki Slovenski demokratski zvezi, ki je dala iz sebe nekega nadškofa Stepinca in ga potem zatajila: naj fantazirajo o nekem pobožnem slovenskem ljudstvu, ki si želi demokristjanov itd.... Odgovor bomo dali vsi Slovenci, pobožni in manj pobožni, delavci in kmetje s kraške planote in njihovi »improvizirani« voditelji, kakor tudi Slovenci iz mesta Trsta, kjer slepi član-kar noče in noče videti Slovencev, vsi bomo dali enodušen odgovor-pri volitvah! Počaka naj samo do 25. maja. , Kaj ima opravka hrvaški nadškof Stepinac s slovenskimi demokratičnimi strankami v Trstu in kaj mi z njim? Ko bi se g. Botteri blagovolil jasneje izraziti! Iz njegovi!^ besed sledi namreč, da je hrvaški nadškof Stepinac izžel Jz vrst tržaških Slovencev in da nam je on pastir (vsekakor nam jako simpa tična koncesija — ko bi se le ure sničila!) In da smo ga mi izdali o ziroma zatajili. Vemo, da je nadškof Stepinao in katoličanstoo Hrvat in zagrebški nadškof: spoštujemo ga, vendar ne moremo govoriti, da je to naš pastir iz preprog stega razloga, ker trdi neki Istran neznanega rodu, a italijanskega jezika, po imenu msgr. dr. Anton Santin, da je on naš pastir in nad-pastir ter svojo pastirsko oblast tudi jako energično v Trstu uveljavlja. Stepinac je jugoslovanski državljan, mi smo pa tržaški državljani; on je Hrvat, mi Slovenci. Za en del tržaškega ozemlja pa je celo še vedno ordinarij goriški nadškof, ki je pravzaprav predstojnik tudi tržaškemu škofu. Clankar nas obtožuje, da zatajujemo »svojega« nadpastirja Stepinca in da bodo odslej ostali v o-brambi Stepinca samo italijanski katoličani, ki da so vedno obsojali Titovo preganjanje vere. Hej, modrijan! Pa to nihče ne oporeka in vsak Slovenec zelo rad veruje, da Italijani — katoličani enako kot fašisti — obsojajo s silno slastjo vse, kar se v Jugoslaviji godi, dobro ali slabo, a tudi to vemo, da Vita Nuova in italijanski katoličani ne obsojajo Titovih metod toliko iz ljubezni do jugoslovanskih preganjanih katoličanov, pač pa zato, da sploh grdijo in sramotijo Jugoslavijo in slovanske narode. Saj je prav Vita Nuova več let po vojni stalno in hujskaško uporabljala za Slovence izraz »slavocomunisti« • medtem ko je istočasno njen vzvišeni pokrovitelj protestiral v Gorici proti slovenskemu tedniku samo zaradi nedolžnega polemičnega članka z Italijani. Ce že obsojate preganjanje vere v Jugoslaviji in v coni B, le zakaj niste niti enkrat zapisali in priznali, da je pravzaprav italijanska armada in italijanska zasedba prinesla Jugoslaviji komunizem? Zakaj niste niti enkrat po vojni zapisali in priznali, da so Italijani preganjali slovenske škofe in duhovnike še prej kot slovenski komunisti italijanske? Ce že mislite, da ste poklicani braniti Stepinca, tedaj vam resno svetujemo sledeče: da branite rajši svojega tržaškega pastirja, ki je veliko bolj potreben obrambe in zagovarjanja, da se ne bodo pohujšanj verniki še bolj pohujšali; dočim Stepinac res ne potrebuje r -brambe italijanskih katoliških šovinistov: njegovo dobro ime je in ostane svetlo samo po sebi brez pomoči lista Vita Nuova iz Trsta, njegov položaj pa zmorejo izboljšati le zahodni zavezniki; italijanske intervencije bi mu ga kvečjem pokvarile! Čudno je, da italijanskih člankar-jev ni sram po vseh lopovščinah fašistične dobe nad Slovenci, trditi, kako si preprosti Slovenci želijo Italije, sporazuma z Italijani ir, podobne reči. Botteri trdi, da si želimo spora/ zuma z njimi, Tomizza pa je v nem članku zapisal celo, da se je vsak Slovenec veselil, da je prišel izpod Avstrije v Italijo. V odgovor jima povemo primer, ki smo ga doživeli. Bilo je 1. 1946 v hribovski vasi Srednje nad Kanalom. Govorili smo s 93-letnim kmetom. Poštena, kot zrno klena-hribovska korenina brez sence zvijačnosti, globoko veren in vsestransko moder, po značaju zelo umirjen mož. Govorili smo o komunistih in o Titovi Jugoslaviji, ki se je 'tedaj nekako obetala (bližala se je pariška konferenca). Mož se je kajpak jezil nad komunisti, češ da so oni krivi požiga Srednjega med vojno in da prinašajo brezverstvo; da take Jugoslavije, kakršna se o- beta, ne bi hotel, bolje bi bilo za-, časno ostati kar pod ZViU v coni A. Pripomnili smo: »Vendar oče. ne pozabite, da nas zavezniki in njihova komisija, ki potuje po spornem ozemlju, ne vpraša po tem, če si želimo ostati pod upravo ZVU ali pod Titom ali pod Mussolinijem, ampak gre zato, če hočemo priti spet pod Italijo ali pod kakršno koli Jugoslavijo.« Da bi ga videli tedaj — možakarja triindevetdesetih let, kako je vzrojil bistro in odločno: »Tisto pa ne, tistega hudiča — Laha — pa nikdar več v te kraje!« Nič drugače ne mislijo Slovenci na Tržaškem — od prvega do zadnjega, od pobožne ženice do nepo-božnega posvetnjaka, od tistega preprostega delavca in kmeta na Repentabru do uradnika na Piazza Goldoni — (ponovno poudarjamo: tudi na Piazza Goldoni smo Slovenci — bilo to italijanskim katoličanom in italijanski Katoliški akciji ljubo ali ne!). Nič ni videti, da bi Slovenci iskali sporazum z Italijani, pač pa je slišati, kako jifj kolnejo! Med resnimi in razsodnimi Italijani ni nikogar, ki bi o tem sploh dvomil. Ce je kaka izjema, sta to samo Tomizza in Botteri, ki sta tako neumna, da verujeta, da si Slovenci želijo Italije v Trst.... Prihodnjič pa še nekaj! Lovriha se boji javne debate 6. t. m. je imela KP volilno zborovanje v Borštu. Govorila sta g. K. Siškovič in D. Lovriha, bivši dolinski župan. Ob prihodu v vas sta takoj opazila razpoloženje domačinov, ki niso pozabili kominformističnega razgrajanja na naših shodih v Bo-ljuncu in Ricmanjih. Ko je začel govoriti Siškovič, so ljudje mirno poslušali, le tu pa tam se je čulo znake neodobravanja. Ko je govornik začel z osebnim napadom na domačega župnika in na razne či-nitelje SDZ ter SKSZ, se je sprožil plaz žvižgov in klicev, ki je onemogočil, da bi se mogglo govoru slediti. Ves Siškovičev »govor« je, bilo samo škrpucalo obnovljenih fraz in zbirka protislovij; napadal je vse, kar mu je prišlo pod roko: škofa Rožmana in Santina, duhovnike in liberalce, neodvisne in titov-ce! V kratkem povedano: izbruhal je ves svoj bes in obup, ki sta danes še potencirana ob pogledu na potapljajočo se barko KP v naših občinah. Za njim je govoril Lovriha. Kaj je govoril ni važno! Dovolj je povedati, da je govoril bivši g. »župan«. Kaj na njegovem zeljniku, lahko zraste, itak že vsi prav dobro vemo!... Zanimivo je, da je po zborovanju NEODVISNA GOSPODARSKA LISTU za občino Repentabor Lovriha odklonil ponujeno javiv) debet to med SDZ in KP v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Dolini, Par dni prej jo je sprejel, sedaj pa odklonil! S tem se vidi, koliko po-guma je še v obupanih kominfor-mističnih srcih. SDZ še enkrat poziva Lovriho na javno debato v omenjenih vaseh! Mi smo pripravljeni nastopiti, kadar hočejo, pod pogoji, ki so bili določeni za javne debate, ki smr> jih imeli v Nabrežini in Sv. Ivanu; edina razlika je ta, da se tokrat vrše debate na prostem. Omenjamo še, da to debato ponuja SDZ in govornik bo nastopal kot član te politične skupine, ne pa kot predstavnik »Liste slovenske, skupnosti«. Zato '»levi«, ki se skrivate v vrstah KP v dolinski občini, dokažite, če znate samo žvižgati, ali če imate še kaj možatosti v sebi! Vaš vodja Lovriha pa naj pokaže, če zna držati dano besedo! Mi jo znamo. Nabrežinci Brežanom! V zadnji številki Katoliškega glasa smo čitali članek pod naslovom Babilonska zmešnjava v dolinski občini. Iz tega članka smo izvedeli, da je bila vložena v dolinski občini neka neodvisna lista. Slišali smo tudi ime občinskega tajnika gospoda Gerlija oziroma njegove družine, ki bi bila glavni pobornik te »samostojne«, v resnici pa razbija-ške liste. Ob svojih pravilno ute-meljenih ugotovitvah postavlja čiankar vprašanje, češ da bo lahko Nabrežina, kot njegov rojstni kraj, neprijetno prizadeta in užaljena. Mi Slovenci nabrežinske občine bi za osvetlitev cele stvari dodali še kar sledi: Gospoda Gerlija, nekdanjega Grlja. vsi Občinarji prav dobro poznamo. Njegovi starši so bili iz Prečnika, torej pristni Kraševci in zavedni Slovenci. Tudi njegova soproga izhaja iz znane slovenske družine iz Praprota. Noben človek ne more torej dvomiti, kakšnega porekla je g. Gerli in njegova družina. Gospod Gerli je vršil dolgo vrsto let službo občinskega tajnika na občinskem uradu v Nabrežini. V tej svoji funkciji je prezvesto in preudano služil takratnemu fašistovskemu županu, ki je- bi! krut in neizprosen sovražnik slovenskega življa in sploh vsega, kar je spominjalo na slovenstvo. Gospod Gerli je od prve ure nosi} črno srajco in jo je slekel zelo pozno, menda ob pogrebu fašizma. V duhu teh črnih srajc je rasla in zrasla njegova družina. Vzgojena je bila tako, da se je popolnoma u-jemalo z nazori in željami družinskega botra, že omenjenega faši-stovskega podeštata. Da je oče v tem svojem vzgojnem prizadevanju popolnoma uspel, se prav danes prav dobro vidi. Evo rezultat: Po pokolenju slovenska družina vlaga v Dolini italijansko iredentistično Za upravne volitve v občini Re-; pentabor je bila vložena tudi druga slovenska Neodvisna gospodarska lista. Namen te liste je, da omogoči, da preide občina po volitvah 25, maja popolnoma v zavedne slovenske roke. Kandidati Neodvisne gospodarske liste za občino Repentabor so naslednji: 1. MILIC ALOJZ, kmet, Veliki Repen 2. R A U B A R VLADISLAV, kmet, Col 3. T A U C A R MARIO, kmet, Veliki Repen 4. ŠKABAR KAREL, kmet, Veliki Repen 5. ŠKABAR LEOPOLD, kmet. Veliki Repen 6. GUŠTIN MILAN, kmet, Col 7. GUŠTIN MILAN, kmet, Veliki Repen 8. ŠKABAR JOŽE, krnet, Veliki Repen Zbopovanjs Liste slovenske skupnosti v Boljuncu V nedeljo dne 4. maja je bil v Boljuncu prvi volilni shod Liste slovenske skupnosti. Kot govornika sta nastopila dr. Mitja Bitežnišj in g. Franc Stoka. Zborovanje je otvoril nosilec liste dr. Miro Adamič. | Udeležba je bila nadvse razvese-, Ijiva in zborovanje bi bilo poteklo v popolnem miru, da ni Vidalijeva partija imela za potrebno poslati na shod skupino žvižgajočih in razgrajajočih nezrellN pobalinov, ki naj bi volivcem onemogočili, poslušati govornika, ki bi pojasnila dejanski položaj v občini in v deželi. Njihov namen je bil shod razbiti, kar se jim pa ni niti najmanj posrečilo. Dr. Bitežnik je poudaril, kakšen besen odpor je izzval — tako pri italijanskih šovinistih kakor pri kominformistih — skupen nastop Slovencev v obrambo skupnih narodnih koristi v naših občinah. Naši nasprotniki so hoteli, da bi se Slovenci med seboj klali in uničevali ter postali tako lahek plen laškega raznarodovanja in socialnega zatiranja. V svojih računih so se temeljito zmotili. Mladi in sveži slovenski narod je dokazal, da je politično zrel ter se je z združenimi močmi uprl krivici in nasilu laških nasprotnikov! To italijanske, šoviniste, katerim se je s svojim govorom v Bariju »o najbolj italijanskem mestu Trstu« (»cittd ita-litmissima«) priključil tudi Vidali. strašno moti. Toda vse žaganianie v slovensko enotnost bo propadlo: Slovenci bodo pri teh volitvah zmagali! Za dr. Bitežnikom je govoril Franc Stoka, katerega je v njegovih izvajanjih večkrat skušal prekiniti bivši in nikdar več dolinski župan Lovriha, ki je bolj znan pod imenom dolinskega Pavlihe. Stok se je posrečilo v živo zadeti Lovri ho v niegovih narodno najbolj ob čutliivih mestih, zlasti da v popo! noma slovenski občini Dolina, na stopa rad z italijanskimi govori, kot n pr. pri otvoritvi osnovne šole v Domiu. -Stoka je večkrat pripravil poslušalce, na Lavrihov račun, v smeh. SLOV. DOBROD. DRUŠTVO V TRSTU priredi dne 13. maja t. 1. ob 21. uri v Avditoriju II. BALETNI VEČER vseh treh tečajev svoje baletne šole pod vodstvom prof. koreografa Petra Gres-serova - Golovina. Ze danes opozarjamo slovensko javnost na ta kulturni nastop, ki bo prikazal napredek te svojevrstne šole na polju plesne umetnosti. VABILA dobite: na sedežu društva, ul. Machiavelli 22-11; v tiskarni Adria, ul. S. Ana-i stasio 1-c; v trgovini Lupše, ul. Coroneo, vogal ul. Rismondo; v trgovini Udovič, ul. Mazzini 44; v tobakarni Prosen, Sv. I-van; v mirodilnici Scheimer, Barkovlje; v trgovini Kalin, Opčine; v trgovini Terčon, Nabrežina: v gostilni Mahnič, Bazovica; v gostilni Jadran, Čampo S. Giacomo ter pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. volilno listo, in to s čisto prozornim namenom: uničevati slovenstvo! Mislimo, da g. Gerli v tej nečastni akciji ni osamljen. Navodila in še kaj drugega dobiva iz tistih krogov, ki so nam Slovencem vse prej kot prijazni. Nekaj podobnega so nekateri izprijenci leta 1949 ooiz-kusili tudi pri nas v Nabrežini z; neko »samostojno« listo. Kako jq bila 'ta lista »samostojna«, mi Nabrežinci prav dobro vemo! Vemo tudi, da je bila ta lista po svojem zvoru in namenu precej podobna današnji Gerlijevj listi. Se najbolje pa vemo, da je ta, pri takratnih volitvah nam vrinjena ražbijaška lista, že v prvem zublju sramotno pogorela. Zato mislimo, da bo klavrno pogorela tudi ta izrojena lista, ki ima namen, da čimbolj oškoduje interese slovenskega življa v Dolini in da razbije strnjenost in vsa poštena prizadevanja našega ljudstva v popolnoma slovenski občini. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da sprejema Področno kmetijsko nadzorništvo naročila za nakup kuncev raznih pasem po znižani ceni. Upoštevajoč ceno, ki jo ime danes par kuncev, znaša vsota, ki jo mora plačati kmetovalec: 1.500 lij; za par kuncev navadnih pasem in 2.000 lir za par kuncev težkih pasem. Omenjena vsota mora biti položena v trenutku naročitve pri ■Področnem kmetijskem nadzorni-štvu v ulici Ghega št. 6-1., vsak dan od 8.30 do 12.30 ure. Fozop pred hrošči zlate minice Tudi letos se je pojavil v velikem številu na našem ozemlju hrošč zlate minice, in sicer na cvetočem grmovju, posebno na belem trnu. Večina kmetovalcev v tem času zanemarja borbo proti temu hrošču, ne misleč na škodo, ki jo napravijo ti škodljivci pozneje na sadnem drevju. Opozarjamo, da j'1', treba nemudoma poskrbeti za zatiranje. Svetuje se ročno pobira-, nje hroščev v jutranjih in večernih urah tako, da položimo pod grmovje odeje ali vreče, in s palico otresemo veje, tako da hrošči popadajo na podlago. Pobiranje lahko koristno opravi tudi mladina! Nastop Glasbene bole SPIM Opozarjamo javnost na dva javna nastopa Glasbene šole SPM, ki bosta dne 27. in 30. maja v Avditoriju Ljudskega doma. O obeh nastopih bomo obširneje poročali v naslednjih številkak. DAROVI: V spomin pok. Vekoslava Plesničarja daruje D. Tence, Sv. Križ, L 500 za SDD. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je ' dne 29. aprila 1952 mirno zaspala naša draga Ančka Ferluga roj. Skorepa ki počiva na pokopališču v Barkovljah. Vsem, ki so ji posvečali svoj o skrb in pozornost za časa njene bolezni, kakor tudi vsem, ki so počastili njen spomin, izrekamo našo najglobljo hvaležnost in zahvalo. MOZ VOJKO IN SORODNIKI RESNO DEKLE’ ALI VDOVO, izobraženo, posestnico, značajno, v svrho ženitve želi spoznati 35-letni fant, zdrav, diplomiran službenik. — Ponudbe pod »Resnost« na osebno izkaznico št. 428502 - Fermo Posta -Trst. ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Deske smrekove, macesnove i« fr-dih leto«, trame fn par-kete nudi najugodneje Mizarji I Movalcl f . • TEL. 90441 CALEA TRST Vlal« Sonnlno, 2 4 Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urarna« zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19 Zli BIRMO