■" tattnina platan« v gotovi«!.
OBHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK BI SOBOTO.
Cena poeartičmt «<vrifln m« t-Sft
ni-
iih
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, lndustrlfo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din, — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon Št. 30-88
Uto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 12. septembra 1933.
štev. 103.
h&tnafa- pcak-
t£u*eqa oznanja
Da pridejo naši mladi imteligefttr, tako težko do službe v zasebnih podjetjih, je kiriva šola, ki jih vse premalo pripravi za življenje. Ustroj naših šol je v bistvu še vedno čisto neti 'ko pred deset-tetji, ko za šoflanega človeka sploh ni bilo Nobene težkoče priti do kruha. Danes pa teh idiličnih časov m več, danes nihče n« vprašuje absolventa srednje »K visoke šole
0	njegovih naizonih o tej ali drugi teoriji, tennveč vsak ga sprašuje le, kako razume te ali ono delo. Časi iiilotaofiramja so umrli, Ostali so časi dela in kdor ne zna delati, te tudi ne vzdrži v sedanji boirbi za obela-n«k, ki je 'tudi za liiretetogemta danes trda čisto brezobzirna.
V	latenski vadnici bere sioer Že prvo-^ec, da se učimo za živtljeraje, ne pa za ** ffelo, a ta stavek velja le na papirju, ne Pa tudi za učni načrt srednje šole. Zato dobivamo s srednje šole v prvi vrati le absolvente, ki imajo večjo ali manjšo splošno naobraabo, ne pa ljudi za praktično življenje. A treba je, da zna absol-Hnt srednje šole v®e to, kar se danes zahteva že od navadnega pisarnu&kega prak-
Tako bi bilo nujno potrebno, da hi znal '''sak absolvent srednje šole pisati na Stroj. Danes ni brez pisalnega Stroja, niti ttajuHanjša pisarna in ni trgovca s pomoč niko-m. kii ne bi uporabljal pisalnega stiro ja. Kdor ne zna pisati na stroj, ta ini uporaben za nobeno pisarno, znanje pisalnega stfcja je danes že tako potrebno, ko pisanje z, roko.
Prav tako ibi moral vsaik absolvent srednje 'šole znati stenograifijo. Kdttr je dolber ®t©nogi*if, ta danes precej lahko najde službo in primeroma še precej dobro platano. Na vsak način pa je vsak absolvent srednje šole, ki zna stenografijo, neprimerno boilj kvalificiran za vsako službo, ko oni, ki je ne zna. Seveda velja ta le za dobrega stenografa, ne pa za one, ki pranje, da znajo stenografirati, a pišejo počasneje ko piše na pisalni stroj strojepiska
v ®Woh bi motnal vsak absolvent srednje sole poan^j ustroj modeme pisarne in nJeao argaaaiiaacLjo. Moral hi poznata vsaj °®»ovne pojme knjigovodstva, 'moral bi Poznati rasne kartotečne sisteme in tudi trgovska korespondenca mu ne bi smela biti s sedmimi peoatd zapečatena knjiga*. Vse to lSO stvari, ki se potrebujejo skoraj v vsakem poklicu in kdor zna te stvari, ta bo povsod lažje uveljav.il'. Za tega tudi bo nobena nesreča, če ne dobi državne službe, ki je itak že močno izgubila na Svojem čaru.
Nii prav nič preveč zahtevano, če se pričakuje, da dobi absolvent na srednji sold tudi toliko praktične naobrazibe, da ni ta-*oj v največji zadregi, če mora rešiti kakšno vprašanje, ki ga postavlja življenje vsak dan. Abiituriemt je vendar za živ-|ienje pripravljen in zato bi bilo prav, če bi znal odgovoriti tudi na vsakdanja vpra-^anja življenja. Moral bi vedeti nekaj o ^Ijavi tujega in domačega denarja, moral vedeti za razne predpise v modnarod-plačilnem prometu, moral bi imeti Vsaj osnovne pojme o organizaciji našega B°spodarskega življenja in drugo.
Tudi glede jezikovnega znanja nudi da-''ašnja šola pri vsej obilici jezikovnega! j*°uka premalo praktičnih koristi. Absoloni srednje šole naj bi znal en moderen a tega perfektno, ne pa cele kapice I ■'-'kov, a nobenega popolno. Saimo s per-^tniini znanjemi jezika je mogoče služiti 1 kruh, nepopolno znanje jezika pa je v dnego skižbojemalcu dn službodajalou. ■Monda 'se nam bo oporekalo, da preveč ^btevamo od mladine in da napačno raz-111|eano naloge srednje šole, ki da dana v
i	vrsti ta namen, da uri um gojenca. a Prvi ugovor 'odgovarjamo, da je mogoče
več učnih predmetov skrčiti ali docela brisaiti:, ne da bi bilo kakšne Škode. Na drugi ugovor pa pripominjamo, da se um bistri vsaj tako, če ne še bolj, pri učenju praktičnih stvari, ko raznih teorij.
Nobene nesreče pa tudi ne bi bilo, če bi se vsem srednjiim šolam dodal še en razred za praktične predmete. Absolvent sedanje srednje šole naj bi bil še eno leto gojenec enoletnega tečaja m praktično ži vtljemje. To .podaljšanje študij za eno leto bi se vsakemu gojencu vjač ko izplačalo, ker bi bil potem absolvent srednje šole res pripravljen za življenje. Izguba leta pa tudi ne bi tako bolela, saj izgubljajo mladi ljudije s čakanjem na službo tudi več ko eno leto.
Življenjska borba je danes trda in v njej
ne prodre, kdor ni za to borbo res pripravljen. Preveč teoretična naobrazba v srednji šoli za današnje življenje ne zadostuje in daje poleg tega še napačen pogled na življenje. Posledica tega je, da v poslov* nem življenju dostikrat absolventi sred* nje šole težje d«be službo ko absolventi nižjih šol. A plača pri tem me igra vedno odločilne vloge. Zato je nujno potrebno, da srednja šola bolj upošteva zahteve praktičnega Življenja in da se oprosti iz stare miselnosti. Nova doba je nastopil« v vseh panogah življenja in ta nova doba s® mora uveljaviti tudi v srednji šol j. Le v tem primeru, bomo imeli od nje vso potrebno korist. Naj rek? <la se uciimo za življenje in ne za šole, obvelja tudi za srednjo šolp. sajno.
VmM&h našega lundl^U/a
govoca nUhistca tfoUocua na UmeZUctn pccvzniku,
m Medu
Vse države posvečajo v zadnjem času posebno pozornost kmetijski proizvodnji. Posebno veliko skrb pa posvečajo poljedelstvu industrializirane države. Z zaščitnimi carinami in drugimi ukrepi skušajo pomagati svojemu kmetijstvu in doseči ravnovesje med kmetijstvom in industrijo, med poljedelskim in obrtnim delom. Po tem načelu se ravnajo skoraj vse države in se moramo ravnati tudi mi.
Pri nas se navadno pravi, da je naša država agrarna država, ker se tri četrtine prebivalstva pretežno bavi s kmetijstvom. Ta konstatacija pa je deloma resnična. Če namreč pogledamo statistiko našega izvoza, potem vidimo, da izvoz kmetijskih in živalskih proizvodov stalno pada, da je znašal predlani še polovico, lani le še 48% in bo letos najbrže še manjši. Ne pada pa, ker bi imeli premalo blaga za izvoz, temveč ker druge države vedno bolj omejujejo uvoz kmetskih pridelkov. Vsled razvoja produkcijske tehnike je padla cena kmetskim pridelkom že pod mirnodobno pariteto, da se kmetijstvo že ne izplača več. Racionalizacija kmetijstva pa je povzročila, da naš kmetovalec ne more več konkurirati z ameriškim farmerjem, ki dela s traktorji. Posledica tega je, da je začela od leta 1926. zadolžitev kmeta stalno rasti in da je postala že javni, problem.
Treba je bilo kmetovalcu priskočiti v pomoč in to se je tudi storilo, toda pomoč je bjla preveč enostranska. V prvi vrsti se je hotelo pomagati z izvozom žita, kar pa zadeva le Vojvodino, ker vse druge banovine večinoma ne pridelajo dovolj žita niti za lastno prehrano. Mi smo mnogokrat opozarjali, da je za naše kraje predvsem važno, da postaneta rentabilna živinoreja in gozdna posest. Naša opozarjanja pa so naletela na gluha ušesa in zato treba vedno znova opominjati, da je naš kmetovalec navezan, np $©z<Jno posest in na zaslužek od te posesti. To tem bolj, ker naša zemlja ne daje tega donosa ko drugod. Trta v Dalmaciji in Vojvodini daje dva do trikrat toliko kakor pri nas in tudi pšenica daje v Vojvodini še enkrat toliko ko pri nas, pri čemer pa razlike v kvaliteti niti ne omenjam.
Vse to so razlogi, da mora zlasti kmetovalec v našem planinskem svetu iskati zaslužka tudi v domači industriji, v gozdnem delu, prevozništvu, pri tujskem prometu in drugod. Ker pa niti ti zaslužki ne zadostujejo, morajo leto za letom naši fanti in naša dekleta v svet za zaslužkom. Ta navezanost na druge gospodarske panoge je vzrok, da je v naše kmetske sloje prodrla zavest, da so interesi raznih gospodarskih panog povezani med seboj.
Vse to pa sili, da se vprašanje slovenske kmetske politike drugače presoja, ko pa s stališča pasivnih državnih gozdov in rudnikov v Bosni ali žitorodne Vojvodine. Naše lesno gospodarstvo je prišlo na mrtvo točko. Priznati moramo, da smo
vsled pomanjkanja smisla za disciplino in organizacijo tudi sami nekaj krivi, so pa tudi drugi vzroki, predvsem to, da se je premalo pomagalo lej važni naši eksport-ni panogi.
Zlasti težko pa je prizadet od tega nazadovanja lesnega izvoza radovljiški okraj. Posebno v nekaterih občinah je položaj tako težaven, da je nujno potrebno organizirati javna dela in s tem ustvariti nadomestilo za izgubljene zaslužbe. Lansko leto je bil v ta namen sprejet zakon o naknadnih kreditih, ki je določil 50 milijonov za omiljenje posledic gospodarske krize. Na radovljiški okraj je odpadlo od tega zneska okoli 160.000 Din, ki jih je okraj večinoma tudi že dobil, a ta prispevek še dolge ne zadostuje. Potreba javnih del je slej ko prej nujna, a to tudi z ozirom na napredek tujskega prometa. Zato bomo v tej smeri nadaljevali s svojim delom.
»V zadnjem času je bilo v okraju veliko razburjenje
radi davčnih predpisov
Ni običaj, da se na kmetskem prazniku o tem razpravlja, toda letošnje izjemne
prilike me silijo, da tudi o tem vprašanji* spregovorim kot vaš poslanec nekoliko besed. Naj mi kdo razlaga in opravičuje, kakor mora in zna, kako je prišlo do letošnjih obdačitev, zame sta dve Činjenici jasni in odločilfti. Prva je, da se davčni zakoni glede direktnih davkov na zgradbe in na pridobnino niso od lani v ničemer spremenili. Druga pa je, da se je letos? predpisalo v velikem številu primerov po petkrat večje pa tudi vižje zneske kakor lani. Vsi dobro vemo, da je stali je državnih financ, pa tudi samoupravnih vsled, posledic gospodarske krize težko. Narodna skupščina je vsled tega morala lani privoliti v mnoge nove davščine in v povečanje obstoječih in je to storila le s težkim srcem, ker se je dobro zavedala, kaj to v sedanjih prilikah pomeni. Todfl noben član Narodne skupščine rte iriore dopustiti, da še tirež odobritve parlamenta enostavno S pritiskom n« izvršilne organe povečujejo davščine na mnogokratni iznos pfejšrtjeletirih in to V času, ko «se pti večini panog gospodarstva prilike niso bistveno izboljšale. Storil sem vse korake; ki sem jih smatral za potrebne, da se to vpTašanje razbistri, zadeva preišče in iz-terjevalna praksa vrne zopet na pravo izmero nazaj. Porabljam pa tudj daj)a$njo priliko, da še enkrat opozorim vse merodajne činitelje, da ne napenjajo loka, in da prilagode javna bremena zmagljivosti in plačilni sposobnosti davkoplačevalca. Naš davkoplačevalec je vsakokrat brez pritiska storil svojo dolžnost, ker se pregloboko zaveda svojih obvez napram državi, toda od njega naj se zahteva ono, kar je v sedanjih prilikah in po veljavnih zakonih pravično in zmagljivo.«
Nato je govoril minister Mohorič še o komasaciji občin in povdarjal, da je treba izvesti komasacijo tako, da se ohrani vse, kar je važno in življenja zmožno itf da se ne povečajo režije občinske uprave, zlasti, kjer so se mogle vršiti vse naloge vestno tudi z majhnimi sredstvi1.
Koncem svojega govora je minister Mohorič govoril še o zunanjepolitičnem1 položaju, ki ga v Jugoslaviji gledamo t mirno samozavestjo. Posebno je povdaril, da hočemo varovati pridobitve našega osvobo-jenja in da bomo odločno pitati vsem avanturističnim načrtom revizije mirovnih pogodba
llcuza v {UvovacMŠki industriji
Centrala industrijskih korporacij je izdala tiskano1 spomenico o krizi naše pivovarniške industrije, iz te spomenice posnemamo:
Potrošnja piva pada stalno, zlasti katastrofalno pa po odpravi trošarine na vino in žganje. Kapaciteta vseh naših 34 pivo-varen, v katere je vloženo več stotin kapitala in to večinoma domačega, znaša poldrug milijon hektolitrov. Te kapacitete pa pivovarne niso mogle nikdar izkoristiti in tudi ne v časih najboljše konjunkture.
V	zadnjem času pa ne morejo izkoristiti niti desetinke svoje kapacitete, kakor kažejo te števjlke:
	hektolitrov	v odstotkih kapacitete
1924	750.000	50
1920	074.760	45
1930	053.240	43
1931	540.254	36
1932	339.760	22
193» (prvo polletje) 100'130		14
Potrošnja pa se ni zmanjšala samo vsled gospodarske krize, temveč predvsem vsled državne in samoupravne fiskalne politike. Vse davščine so dosegle sedaj že višino 265 Din od hektolitra. Nikjer drugje ni pivo tako zelo obremenjeno, kakor kažejo te številke: Davščine na pivo znašajo v Italiji 246 Dip, v Nemčiji od 154 do 192 dinarjev, v Avstriji 176 Din, v Češkoslovaški od 139 do 144 Din in v Rumuniji 114 Din od hektolitra. Davščine na pivo znašajo pri nas torej več, kakor pa velja liter vina, odkar je odpravljena trošarina na vino. Pa tudi z zatrošarinjenim vinom
ne more pivo konkurirati. Vsled manjše proizvodnje so se povečali tudi režijski stroški, kar zopet podražuje pivo. Kljub vsem visokim davkom pa prodajajo jugoslovanske pivovarne pivo primeroma ceneje ko tuje pivovarne, kar dokazujejo te številke. Po odbitku javnih dajatev velja pivo v Jugoslaviji 343 do 373 Din, v Nemčiji 352 do 390 Din, v Italiji 401 do 549 dinarjev, v Avstriji od 327-50 do 400*00, v Pragi 260 in Budapešti 439 Din.
Jugoslovanske pivovarne so danes večinoma pasivne in 11 pivovaren je lani izkazovalo 11-7 milijonov Din izgub, le 5 podjetij pa dobiček v višini !•? milijona dinarjev. Vsled manjšega konzuma piva pa je imela škodo tudi država, ker so padli trošarinski dohodki; samo železnicam pa je bilo plačano na tovorninah za 12 milijonov Din manj. Je zato tudi v državnem' interesu, da se S pocenitvijo piva dvigne potrošnja piva.
NEPR0T0K0LIRANE TVRDKE IN PLAČILNA SREDSTVA ZA TUJINO
Vesti nekaterih listov, da ne morejo nabavljati plačilnih sredstev neprotokolira-ne tvrdke, so se izkazale kot neresnične. Narodna banka je namreč sporočila Zbornici za TOI v Ljubljani, da ni odpravljena možnost opravičenja tudi s predložitvijo obrtnega lista. Obrtnj list zadostuje torej za nabavo plačilnih sredstev zq tujino.
6bctM$Ui valenci Unafa svo\ dom
Sv&cuta Ab/odUi/ 6klytižUc#a doma a/
Čestitati je treba obrtnikom in zlasti še obrtniškim vajencem in pomočnikom k uspehu, ki so ga z otvoritvijo Obrtniškega doma dosegli voditelji obrtnikov z gospodom Rebekom na čelu. Je to uspeh tihega, smotrenega in pozitivnega dela, ki ga žal tudi nekateri voditelji obrtnikov ne poznajo. S čisto nepotrebnim forsiranjem že rešenega vprašanja cepijo enotnost v obrtniških vrstah in to v času, ko je enotnost obrtnikov najbolj ]>otrebna. Kdo pa naj zruši vedno močnejše šušmarstvo, kdo naj pomaga obrtniku v davčnih zadevah, kdo naj skrbi za večjo strokovno na-obrazbo obrtnika, če pa bo ta needin in če se bo le prepiral! Zato je tem bolj pozdraviti, da se pravi voditelji obrtnikov ne menijo ne ža vsa izzivanja in ne za velike besedne boje, temveč le delajo in zopet delajo.
Ih plod tega dela je lepi Obrtniški dom, ki je bil na praznik otvorjen v Ljubljani. Novi dom je uspeh solidarnosti gospodarskih stanov in samo vsled te solidarnosti je bilo mogoče otvoriti tako lepo urejeni Obrtniški dom. Posebna zasluga pa gre seveda obrtnikom samim, zlasti predsedniku obrtnega odseka Zbornice gospodu Rebeku, voditelju obrtniške mladine gospodu Milku Krapežu, obč. svetovalcu gospodu Urbasu in drugim. Krepko pa je vsem tem pomagala Zbornica za TOI, nadalje pa tudi ljubljanska občina in banska uprava. Z združenim delom vseh teh korporacij je dobila Ljubljana Obrtniški dom, na katerega je lahko ponosna.
Otvoritveno svečanost je otvoril predsednik kuratorija g. Josip Rebek, in je
povdaril, kako je napredek obrta odvisen od strokovno dobro vzgojenega naraščaja. Novi Obrtniški dom bo takšno vzgojo omogočal. Revni vajenci bodo v tem domu popolnoma preskrbljeni, a tudi podeželski pomočniki bodo našli tu prostor. Zahvaljuje se vsem, ki so omogočili ta dom, zlasti pa mestni občini in županu dr. Pucu, banu dr. Marušiču ter podbanu dr. Pirkmajerju ter Zbornici.
Nato je po lepem govoru proglasil župan dr. Puc otvoritev Obrtniškega doma. S pozivom na obrtnike, da vzgoje obrtniški naraščaj v diobre jugoslovanske državljane, ki bodo prav tako vestno izpolnjevali svoje stanovske ko državljanske dolžnosti, je zaključil svoj govor.
V	imenu Zbornice za TOI je čestital obrtnikom k njih novemu domu predsednik Ivan Jelačin. Zagotovil je obrtnikom, da bo Zbornica vedno gmotno in moralno podpirala novi Obrtniški dom. Zahvalil se je zlasti občini in banski upravi, ki sta tako izdatno pripomogle k ustanovitvi doma. Ko je še govoril univ. prof. doktor Ozvald in so bile prečitane razne pozdravne brzojavke, je bil novi dom blagoslovljen. Gostje so si nato ogledali vse prostore Obrtniškega doma in glasno pohvalili njegovo lepo urejenost. Novi Obrtniški dom ima nad 40 velikih prostorov in bo torej mogel v polnem obsegu služiti svojemu namenu.
Veliko in pomembno delo je izvršeno za napredek našega obrtnega naraščaja in s tem za napredek obrtništva. Priznanje vsem, ki so to veliko delo izvedli.
acodna o&spadacstvO’ v Z. ietdtei{u
Iz poročila guvernerja Narodne banke
Kljub razočaranju, ki je nastalo po svetovni gospodarski konferenci, se more v drugem četrtletju konstatirati v gospodarstvu posameznih držav neko zboljšanje. Vse kaže, da bo imel ta preobrat v konjunkturi trajen značaj, vendar pa se mora računati s tem, da se bo vršilo gospodarsko zboljšanje zelo počasi, ker do skrajnosti otežkočena mednarodna zamenjava blaga in kapitalov ne dopušča, da bi se neovirano razvile zdrave težnje, ki se mestoma pojavljajo.
Kakor po navadi, tako je tudi letos nastopilo v naši kraljevini v drugem tromesečju sezonsko oživljenjc poslov, pri čemer je intenzivnost gospodarske delavnosti dosegla v glavnem lanskoletno višino. Velikega pomena je letošnja zelo dobra žetev. Nadaljnji razvoj cen bo odločil, do katere mere bodo nagrajeni napori kmetovalcev in v kakšni meri bo vsled povečane kupne moči kmetovalca nastalo zboljšanje tudi v drugih panogah narodnega gospodarstva.
Poslovanje Narodne banke
Narodna banka je v tem tromesečju povečala svojo zlato podlogo, ker je prodala del svoje devizne zaloge. Koncem junija je znašala zlata podloga 1.797 milijonov, koncem marca pa le 1.761 milijonov Din. Devizna podloga pa se je zmanjšala v tem času za 66 milijonov ter se je vsa podloga zmanjšala za 30 milijonov od 1930 na 1900 milijonov. To zmanjšanje pa je nadokna-deno s povečanjem deviz, ki ne spadajo v podlogo, v višini 32 milijonov Din.
Posojila so se še naprej zmanjševala in sicer eskontna od 2.019 na 1.924 milijonov, lombardna pa od 331 na 319 milijonov.
Znižanje posojil in povečanje obvez na pokaz je povzročilo zmanjšanje obtoka bankovcev, ki je padel od 4.964 milijonov koncem marca na 4.403 milijonov koncem junija. Pozabiti pa se ne sme, da je bilo stavljeno v promet do konca junija za 816 milijonov srebrnega denarja, in da je s tem celotni denarni promet znašal 5.219 milijonov Din, kar je za 137 milijonov več, kakor pa pred enim letom.
Obveze na pokaz »o narastle za 68 milijonov na 957. Razni računi so se dvignili za 94 na 703 milijone (dočirn so leta 1932 znašali v vsem le 78 milijonov), tekoči računi pa žo padli za 22 na 250 milijonov (leta 1932 453 milijonov). Promet po tekočih računih se je zmanjšal za 23% in je padel skoraj v isti višini ko leta 1932.
Obrestna mera je ostala neizpreme-nje*a.
Denarni trg
Vsled izgube kontakta s tujimi trgi, se na našem denarnem trgu ni občutila posebno velika likvidnost, ki je vladala v tujini. Razmere na domačem denarnem trgu so se razvijale izključno pod vplivom domačih činiteljev.
Sredstva, s katerimi razpolaga naš trg, so ostala skoraj čisto ista. Znižanje obtoka bankovcev je bilo več ko kompenzirano s povečanjem obtoka srebrnega denarja. Dosledno izvajanje politike proračunskega ravnovesja vedno bolj močno vpliva na denarni trg. Nezaupanje in tezavriranje se je v znatni meri zmanjšalo, kar dokazuje tudi neznatno zmanjšanje vlog od 9.983 na 9.850 milijonov, to je za 1-3%.
Vsled ravnovesja med razpoložljivimi sredstvi in povpraševanjem ni nastala v zasebni obrestni meri nobena sprememba.
Borze
Skupni promet na naših efektnih borzah je dosegel v drugem tromesečju 203 milijonov proti 160 milijonom v isti dobi lanskega leta. Od vsega prometa odpade 179 milijonov na devizne in valutne posle, 24 milijonov pa na posle z vrednostnimi papirji. Tendenca je bila zlasti pri tečaju državnih papirjev čvrsta. Zlasti so se poboljšali tečaji državnih papirjev v drugem tromesečju. V indeksnih številkah izraženo znaša to zboljšanje pri 2-5% obvezni cah vojne škode 4.8%, pri 7% investicijskem posojilu 1-3% in pri 4% agrarnih 7-3 točke. Tečaj naših državnih tujih posojil, 7 in 8% Blaira je do maja padal, dočim se je v juniju zboljšal. Seligmanovo 7% posojilo pa je bilo v stalnem dvigu in je doseglo koncem junija tečaj 49.13 proti 41-89 v marcu.
Celotni indeks zasebnih podjetij izkazuje lahek padec od 76-3 na 75-8 točke, kar je posledica padca tečajev paroplovnih družb od 710 na 61-1 in kovinarskih od 86-2 na 82-8 točk.
Na lahno so tudii padle delnice lesne industrije (od 39-2 na 38-9), dočim so del nice bank neznatno porastle (od 99-8 na 100-0). Znatno so se zboljšali tečaji delnic agrarne industrije in sicer od 43-9 na 48-4 točk.
Tečaji Narodne banke so se gibali v aprilu od 3.440 do 3.730, v maju od 3.650 do 3.810 in v juniju od 3.785 do 3.850.
(Dalje prihodnjič.)
Od/uapza^eA^
Zahvala bolgarskih gostov
Predsednik ljubljanske Zbornice za TOI Ivan Jelačin je prejel od g. Velizarja Pojeva, voditelja bolgarske delegacije pri-vrednikov, ki je te dni obiskala tudi Ljubljano, iz Caribroda to brzojavko: »Zapuščajoč Jugoslavijo, se bolgarski trgovci, industrijalci, obrtniki in zastopniki gospodarskih organizacij preko vas še enkrat zahvaljujejo vsem ljubeznivim gostiteljem za prisrčen sprejem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Istotako se zahvaljujemo tudi vam in vsem onim, ki se iskreno navdušujejo s prisrčnimi željami, da se odstranijo vse ovire s poti dobrih sosednih odnosov. Mi bomo na tem vedno in z navdušenjem delali. Industrijalci in trgovci so bili vedno zveza med narodi. Za skupino bolgarskih gospodarstvenikov Velizar Pejev.«
Gd/uapza5eAj6
OBRTNA RAZSTAVA V CELOVCU
Dne 1. septembra t. 1. je bila v Celovcu slovesno otvorjena obrtna razstava. Razstava obsega tri velike objekte in nekaj kioskov ter dela po svojem aranžmanu in lepih razstavnih predmetih, ki so po večini domačega izvora, najlepši utis. Razstavi je priključen še poseben oddelek, v katerem je razstavila zvezna dežela Gradiščanska predmete, ki dajejo instruktiv-no sliko o njeni kulturi, njenih običajih,
0 flori, pokrajini in obrtnih ter kmetijskih proizvodih. Kdor hoče dobiti pravi pojem o obrtnosti koroške dežele in si ogledati njene bogate naravne krasote, naj ne zamudi poseliti te razstave.
RUDARSKA PRODUKCIJA SE DVIGA, NE PA PREMOGOVNA
V	prvem letošnjem polletju se je rudarska produkcija v primeri s produkcijo v lanskem prvem polletju znatno dvignila. Le premogovna produkcija je še nadalje nazadovala.
Produkcija	I.	polletje
je znašala	1.1933	1.1932
v tisoč tonah premoga	2.003-7	2.239-6
bakrene ru4e	274-2	86‘8
1 svinčene	322’7	236-3
železne	20-2	16-1
bavksita	24-9	20-l
kromove	34-8	12-8
pirita	8'6	6\5
Topilnice so lani izdelale le 450 ton železa, letos pa 15.554 ton.
Od/uaptaMfiSotfic/
POSTNA TARIFA ZA POŠILJKE NA OUZD
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča vse delodajalce, da je po odloku ministrstva za promet pod P. T. štev. 5713 smatrati pošiljke, naslovljene na OUZD v Ljubljani, odnosno na ekspoziture OUZD-ja za poslovne papirje, ako vsebujejo izpolnjene prijavnice ali odjav-nice. Take pošiljke delodajalcev je fran-kirati po točki 5. poštne tarife (znižana poštnina). Do teže 200 g znaša poštnina pri navadnih pošiljkah, označenih kot poslovni papir Din 1-— ter se za vsakih 50 g ista poviša za Din 0-25. Poslovni papirji se morajo predajati pošti odprti in tako spravljeni, da jih pošta lahko pregleda.
jfatttaue„5dmi
VZHODNI VELESEJEM V BARIJU
Velikega vzhodnega velesejma se tudi letos udeležuje večina držav, po dosedanjih podatkih 35 in 1300 razstavljalcev.
Uradno je zastopanili 15 držav in med temi tudi Jugoslavija. Kakor poročajo tuji listi, je naš paviljon vzbudil mnogo zanimanja. V petek so obiskali jugoslovanski paviljon mnogi tuji diplomati, enako veliko pozornost pa so izkazali naši razstavi tudi italijanski ministri in vojvoda iz Genove, ki so dospeli ta dan v Bari.
Jugoslovanski paviljon je uredil Trgovinski muzej iz Beograda. Splošni oddelek prikazuje našo državo, zemljo in razmere, trgovinski oddelek predstavlja našo izvozno trgovino in produkcijo. Pri ureditvi so sodelovali še Zavod za zunanjo trgovino, Putnik in nekatere druge izvozne in turistične organizacije.
&-wehi
Ob priliki glavne skupščine CMD so bile v Ptuju velike nacionalne manifestacije, ki so bile sijajen odgovor na znane ptujske dogodke prod 25 leti.
Večja delegacija poljskega (parlamenta jo obiskala Beograd. Pri tej priliki je pri* šlo do iskrenih 'manifestacij poljsko-jugo-slovanskega prijateljstva.
Notranji minister je izdal na banov predlog uredbo o komasaciji občin v Dravski banovini. Uredba je bila potrebna, ker so po občinskem zakonu mogoč« le velike občine in zato tudi občinski volil-' ni zakon določa, da voli vsaka občina 24 odbornikov. Pri zložitvi občin so se želje prebivalstva po možnosti upoštevale.
Bolgarska umetniška razstava bo koncem septembra v Beogradu.
Stalno rusko gledališče se ustanovi v Beogradu.
Bolgarski gospodarstveniki so pri povratku v Bolgarijo izjavili jugoslovanskim novinarjem, da bodo zahtevali od bolgarske in jugoslovanske vlade sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije.
Sovjet monarhističnih oficirjev grške vojske se je ustanovil v Solunu, kakor trde grški listi.
Velika posvetovanja Mussolinija z zastopniki Male antante se prično takoj po prihodu dr. Beneša v Rim.
Mussolini je o svojih posvetovanjih z Gombosom, Papenom, Dollfussom in Star-hembergom vedno sproti obveščal tudi francosko in angleško vlado.
Podonavsko vprašanje je vstopilo v svojo končno fazo, kakor piše »Tribuna*-Pogajanja med Rimom in Parizom so dala
—	po trditvi lista — ugodne rezultate.
Kot podlaga Mussolinijevih konferenc t zastopniki Male antante bo služil načrt dr. Beneša o gospodarski obnovi srednje Evrope.
Rumunski princ Nikola je v Rimu, kjer bo obiskal Mussolinija.
Tajna vojaška zveza, ki bo naperjena proti Nemčiji, se bo po zatrjevanju angleških listov sklenila v Zalesciku med Rusijo, Poljsko in Romunijo. Drugo vojaško
zvezo pa bo sklenila Rusija s Francijo in imela s tem evropsko fronto popolnoma zavarovano.
Proti kontrolni komisiji, ki naj bi po francoskem predlogu nadzirala oboroževanje Nemčije, protestirajo nemški listi * vso srditostjo in pravijo, da takšne »špion-ske komisije« zedinjena Nemčija ne bo več trpela.
Italijanska vlada je prestavila sedež armadnega zbora v Bolcan, da ima v primeru hitlerjevskih nemirov v Avstriji takoj na meji dovolj vojaštva.
Italijanska radio-postaja v Bariju začii^ pošiljati dnevna poročila tudi v albanskem jeziku.
Hitler namerava i*v«sti rekonstrukcijo svoje vlade in proglasiti novo ustavo. Mesto Neuratha bo imenovan za zunanjega ministra Alfred Rosenberg; po novi ustavi pa bo Hindenburg dosmrtni predsednik republike.
Mednarodna židovska konferenca v Ženevi je sklenila bojkot nemškega blaga, ker izziva nemški antisemitizem židovski narod k boju na življenje in smrt.
Avstrijski socialni demokrati so v smislu sklepa II- internacionale proglasili bojkot nad nemškim blagom.
Vatikan najbrže ne bo ratificiral konkordata z Nemčijo, ker ne more pristati na to, da ne priznava nemška vlada niti krščenim Židom enakopravnosti.
Na pet let ječe je bil obsojen v Berlinu neki 54 letni starec, ker se je neugodno izrazil o hitlerjevskem kongresu v Niirn-bergu.
Nemško tajno društvo »Fehme« je razpisalo 1000 funtov nagrade za umor Einsteina. Ko je ta o tem zvedel, je dejal, da ni vedel, da je toliko vreden.
Vest, da je bil Herriot imenovan za sovjetskega polkovnika, ni resnična in si j° je izmislila neka francoska časopisna agentura.
Mandat za sestavo nove španske vlade }e
dobil vodja meščanskih radikalov Lerroux; kii je mandat sprejel. Skušal bo sestavit* koalicijsko vlado republikanskih strani brez socialiistov.
Za predsednika Kube je imenovan umv’-profesor dr. Ramen San Martin.
Decimalni sistem za 'mere in ute*c uvede s 1. januarjem 1934. Turčija.
380-8	342-9
192-5	209-5
767-5	655-6
465-8	566-2
11-7	16-5
111-4	860
84-0	85-0
1487-5	1314-8
712-9	684-8
32-9	58-5
20-1	49-8
21-3	57-2
15-2	13-2
dettMrfvt
stanje komunalnih hranilnic
Zveza hranilnic Jugoslavije izdaja vsako četrtletje svoj »Vestnik«, čegar prva številka je izšla te dni. Med drugim objavlja Matke o občinskih hranilnicah.
Vseh občinskih hranilnic je v državi 56, ^ teh 29 v Dravski banovini.
Bilance vseh teh hranilnic izkazujejo na “a& 31. decembra 1931. in 1932. te Štefke:
1931.	1932.
vse v mil. Din jj°tovina:	155-0	1	86-3
P°S(Xjila: hipotečna menična
aa tekoči račun občinska druga
ffidnostni papirji:
^Premičnine
J°ge na knjižice '*oge na tek. račun 'siervni fondi: splošni Posebni Mskont in lombard običek
Bilančna vsota vseh hranilnic je znašala ‘oacem leta 1932. 2361 milijonov, skupni komet 16.250 milijonov, vseh vlagateljev ‘a je bilo 224.180.
B0ŠTNA hranilnica v avgustu
V	avgustu se je število čekovnih raču-tl°v povečalo za 130 na 22.826. Promet je "'Mno narastel in je znašal 5869-2 milijo-odstotek brezgotovinskega prometa je oosggei že 50-11%. Vloge na čeke so se v avgustu povečale za 180-9 milijonov in do-s®gle vsoto 1082-6 milijonov Din. Tudi *°ge na knjižice so se dvignile in so l*arasle v avgustu za 11-5 na 512-3 milijonov Din. Število vlagateljev se je dvig-"»lo za 4372 oseb na 246.753.
Osebno zlato se steka v anglijo
Centralna banka, ki je še pred kratkim rPela na pomanjkanju zlata, je v krateni nabrala največjo zalogo zlata, odkar °bstoji. Glavni svetovni trg zlata, London, ki bil nikoli tako živahen, kakor zdaj. Od ščetka leta 1933. je prišlo na ta trg nič ^anj kakor za 158,000.000 funtov zlata, ^kako tretjina te zaloge (51,000.000 fun-,°v) je bila v zadnjih* sedlmih mesecih po-Mpljena in spet izvožena, večinoma v Bvropo. 71,000.000 funtov jo prevzela Andska banka (Bank of England). Kaj pa stalili 31,000.000 funtov, ki so izginili s *rga neznano kam? Najbolj verjetno je, da tudi to zlato pokupili inozemski kapi-alisti in ga pustili naloženega pri angleških bankah. Očitno se zdi mirna Britanija tujim kapitalistom varen kraj za 'lato.
Kongresa slovanskih hranilnic, ki bo v
18. in 19. septembra v Krakovu, se 'deležHa od slovenskih hranilnic ravna-,e*J Hranilnice Dravske banovine dr. Mir-k<> Božič in dr. Joža Bohinjec kot zastop-n*k ljubljanske Mestne hranilnice.
Na Bolgarskem so maksimirali z zako-n<>m obrestno mero za trgovske in pri*-Vatne kredite ter za hipotekb na 8 bd-štotkov.
, Bolgarska vlada začne v oktobru poganja z lastniki predvojnih obligacij za revizijo v 1. 1926. sklenjenega sporazuma. ahtevala bo triletni moratorij in znižanje ^valizacijske kvote od 56°/o, odnosno od /o na 20°/o. Za povojna posojila pa bo abtevala triletni moratorij in znižanje ^restne mere za polovico. Malo verjetno le> da bi s temi radikalnimi zahtevami Podrla.
, Tuji upniki so sklenili, da ne prično no-ahih pogajanj z rumunsko vlado o revici obstoječih pogodb o plačevanju tujih ^sojii, dokler Rumunija ne prekliče rao-^orija za transferna plačila.
TEDEN
rgoKjcmr
ma
ANSKl-BORZl
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta
Devizno tržišče je v minulem tednu pokazalo dokaj živahno gibanje in je doseglo skupni promet Din 2,219.717-87. Pri tem moramo pripomniti, da so se v pretečenem tednu vršili le štiri borzni sestanki, ker na petek Ljubljanska borza ni poslovala.
Dočim je bil v predprošlem tednu naj-jačji devizni promet na ponedeljkovem borznem sestanku, je bil v minulem tednu dosežen najvišji devizni promet na četrtkovem, L. j. zadnjnm borznem sestanku v iznosu Din 895.490-07.
Blago Narodne banke je bilo v pretečenem tednu obilnejše kakor v predzadnjem tednu in sicer je skupno dala 160.000-— dinarjev, tako da je Narodna banka vsakodnevno intervenirala v polnem obsegu.
Potom intervencijskega blaga je bilo tekom borznega tedna zaključeno na ponedeljkovem sestanku Din 24.000-— Curi-ha in Din 16.000-— Londona, na torkovem sestanku za celo vsoto Din 40.000-— Curi-ha, na sredinem borznem sestanku Curiha Din 31.000-— in Londona 9.000-—, na četrtkovem borznem sestanku pa 26.000-— dinarjev Curiha in Din 14.000— Londona. Intervencija N. b. se je torej gibala izključno le v zapadnih devizah.
Pomembnejša je bila — kakor običajno
—	tudi v minulem tednu količina privatnega deviznega blaga, ki je bik) dano na razpolago v iznosu Din 2,059.000—. S privatnim blagom je bilo zaključeno Londona Din 117.000—, Bruslja Din 146.000-—, Curiha Din 47.000-—, istotako Trsta Din 47.000-—, Amsterdama Din 31.000-—, Pariza Din 10.000-—, New Yorka 5.000-— dinarjev.
V	privatnem kliringu je bilo zaključeno Berlina Din 20.000-—. Najvišjo postavko pa je dosegel v pretečenem tednu avstrijski šiling v privatnem prometu in sicer Din 970.000-—, dinarska deviza pa je dosegla skupno vsoto Din 660.000-—.
Dnevni devizni promet nam predočuje ta tabela:
Dne 4. sept. Din 623.225-29 Din—Dunaj,
Dne 5. sept. Din 463.113-67 Dunaj—Bruselj,
Dne 6. sept. Din 237.888-84 Dunaj—London,
Dne 7. sept. Din 895.490-07 Dunaj—Din,
Dne 8. sept. vsled praznika borza ni poslovala.
Uvodoma smo že omenili, da je bil v pretečenem tednu največji promet na zadnjem borznem sestanku. Po doseženi prometni višini mu sledi v nasprotju s predpreteklim tednom ponedeljkov sestanek z iznosom Din 623.225-29, za tem torkov in kot najšibkejši sredin borzni sestanek.
Ob splošnem pregledu moremo pa ugotoviti, da je v minulem tednu klirinški promet v devizah Berlin, Dunaj in inozemski dinarski devizi dosegel nad tričetrtinski iznos celotedenskega deviznega prometa.
Naslednja razpredelnic# nam kaže razvoj tečajev posameznih 'deviZ:
Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga Trst
Avstr. šil. v priv. klir.
Boni grške Nar. b. za 100 drah. —•
Tečaji posameznih deviz od začetka do konca borznega tedna nam v pretežni večini kažejo porast.
4. septembra		7. septembra	
najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
2309-85	2321-21	2312-07	2323-43
1364-58	1375-38	1365-14	1375-94
799-68	803-62	800-24	804-18
1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
179-53	181-13	180-42	182-02
3924-94	3953-20	3941-60	3969-86
224-77	225-89	224-71	225-83
169-79	170-65	169-90	170-76
301-01	303-41	301-79	304-19
8-75	8-85	8-75	8-85
		.			.		
Najmočnejšo okrepitev najdemo pri devizi New York za 16-66 pocnov in devizi Amsterdam za 2-22 poenov, za tem pri devizi London za 0-89 poenov, nadalje oči-tujejo dvig deviza Trst za 0-78 poena, Berlin in Bruselj porast za 0-56, deviza Praga za 0-11 poenov. Tečaj devize Curih je ostal tudi v tekočem tednu nespremenjen in sicer 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Edino malenkostno nazadovanje nam kaže tečaj devize Pariz in to za 0-06 poenov.
Tečaji avstrijskega šilinga so bili skoz
ves teden čvrsti in sicer so na treh borznih sestankih t. j. v ponedeljek, torek in četrtek beležili 8-75 do 8"85, a najčvrstejši so bili na sredinem borznem sestanku z notico 8-85.
Ostale devize kakor tudi boni grške narodne banke v minulem tednu niso beležile.
Efektno tržišče
Tendenca čvrsta
Kakor v predprošlem tako je tudi v minulem tednu efektno tržišče na ljubljanski borzi pokazalo nezmanjšano živahnost in je temu razpoloženju odgovarjala tudi izražena tendenca, ki se je zrcalila v čvrstih tečajih posameznih vrednostnih papirjev.
Notice posameznih efektov beležijo te tečaje:
	7% inv.	4% ob v. za fin. likv. arg. odn. v Bos. in Her.	8% Blair	7°/o Blair	Obvez. Hipotek. banke	6% ob v. za fin. likv. pošk. beg. pos. v Bosni in Herceg.	Vojna škoda
4.	9. 5.	9. 6.	9. 7.	9.	49-52 49 52 49—51 50-52	26 povpr. 27-29 27-29 27—29	35-37 35-50—36-50 35—36 35-50—36-50	34-36 33-50-34-50 33 35 33-50-34-60.	48 povpr. 48 „ 48	„ 49	„	37—38 32 povpr. 37—38 36-50-38	243-245 243—245 243-245 242-244
Kakor vidimo iz zgornje tabele so drž. vrednostni papirji predmet, za katerega je interes široke publike stalen. Danes mogoče tembolj z ozirom na razne aranž-mane, ki jih je sklenila naša država s porterji tuzemskih vrednostnih papirjev v inozemstvu. Po strokovnih časopisnih noticah nudijo zaključeni aranžmani mnogovrstne in velike možnosti vsled česar se trenotno ugibajo najrazličnejše kombinacije.
V	tabeli navedeni tečaji nam predoču-jejo, da je v minulem tednu — v nasprotju js predpreteklim — tudi ponudba vrednostnih papirjev stopila bolj iz rezerve iz-vzemši pri 7% obveznicah državne hipotekarne banke, za katere se baje zanima posebna inozemska finančna skupina.
Čvrsto tendenco nam kažejo: 7% inv. posojilo, ki beleži začetkom tedna 49-— dinarjev za denar in Din 52-— za blago, a zaključuje v četrtek s tečajem Din 50-— jza denar in Din 52-— za blago;
4% agrarne obveznice se pojavijo na prvem borznem sestanku samo v povpraševanju s tečajem Din 26-—. Za tem se pa povpraševanje okrepi na tečaj Din 27-—, blago se nudi po tečaju Din 29-— in ostanete obe notici nespremenjeni skoz vse borzne sestanke;
7% obveznice drž. hipotekarne banke s tečajem Din 48-— za denar, ki je nespremenjen do zadnjega borznega sestanka, na katerem se učvrsti na tečaj Din 49—, istotako za denar brez blaga.
Malenkostne oscilacije beležijo:
8% Blairovo posojilo s pričetnim tečajem Din 35-— za denar in Din 37-—- za blago, na naslednjem sestanku se okrepi denarni tečaj na Din 35-50, dočim nazaduje blagovni tečaj na Din 36-50 in beleži navedene tečaje tudi ob zaključku tedna.
Enak pojav se kaže pri 7% nem Blairovem posojilu. Na ponedeljkovem borznem sestanku je notica Din 34-— za denar in Din 36-— za blago, na torkovem sestanku za denar 33-50, za blago Din 34-50 in ostane ta notica nespremenjena tudi na zadnjem četrtkovem borznem sestanku;
6% ne beglučke obveznice se pojavijo začetka s tečajem Din 37-— za denar in Din 38-— za blago. Na naslednjem sestanku oslabi tečaj za denar na Din 32-— brez blaga, se pa za tem ponovno okrepi in konča s tečajem Din 36-50 za denar in Din 38-— za blago.
2%% vojna škoda je bila v minulem tednu na prvih treh borznih sestankih povsem čvrsta ter je beležila Din 243-— za denar in Din 245-— za blago. Le na zadnjem borznem sestanku je malo oslabela in sicer za eno točko, tako da je ustalila svoj tečaj med Din 242-— in Din 244-—.
Izmed privatnih vrednostnih papirjev so bile zaključene delnice Kranjske industrijske družbe po tečaju Din 305-—.
Blagovno tržišče
Za deželne pridelke tendenca mirna.
Ob pregledu dnevnih cen za deželne pridelke moremo ugotoviti, da se te v preteklem tednu niso nikakor spremenile, da so torej kazale nekako stalnost, ki pa utegne biti le prehodna.
Žitna konferenca v Londonu se je sicer zaključila, toda vprašanje nadprodukcije je ostalo nerešeno, tako da njeno delovanje ne bo posebnega pomena za svetovno žitno tržišče in menda najmanj kar se tiče cen. Večina držav je podpis žitnega sporazuma molče prezrla, edino Liverpool je pokazal na to malo čvrstejšo tendenco.
Cene pšenice na inozemskih tržiščih so pretežno nestalne in posledica te nejasnosti je, da so kupci rezervirani. Zanimiva pa je pri tem okolnost, da se večja rezerviranost kaže pri poklicnih trgovcih kakor pri nepoklicnih. Posledica tega pojava je tudi, da so se cene pšenice v naših proizvodnih krajih nekoliko dvignile; tako v Srbiji kakor v Bački, Banatu in Sremu.
Na sedanje stanje žitnega tržišča vpliva nemalo še okolnost, da se pojavljajo ponudbe žita tudi iz izrazito industrijskih držav, vsled česar se bodo mogle cene žita ustaliti šele tedaj, ko preneha ta ponudba iz doslej pasivnih krajev. Produkcijske dežele bodo šele takrat mogle z večjim povdarkom vplivati na razvoj cen in na živahnejše posle.
Kakor kaže, vsi ti pojavi tudi našemu malemu producentu niso ostali neopaženi. Dočim je doslej — a to se je pokazalo posebno v letih 1929 in 1931 — prinašal koj po žetvi velike količine pridelanega blaga, je sedaj bolj vzdržljiv in so njegove ponudbe tako omejene, da se težko krije celo dnevna potreba. S tem pa omogoča dvojno. Prvič, da odločuje sam na ceno, kar seveda vpliva na tržišče, a drugič, kar je še pomembnejše in dalekosežnejše, na ta način pripomore ne samo k ustaljenosti, nego tudi k dvigu cen.
Razveseljiv moment na našem žitnem Ggu je, da se je pričela pojavljati kot kupec tudi naša vojska, koje potrebe so diokaj znatne. S tem se krog konzumentov povečuje in so tudi cene čvrstejše.
Koruza. Začetkom tedna so bile cene nekoliko nestalne, a so se koncem tedna prilično učvrstile. V inozemstvu vlada za ta produkt precej interesa, posebno zanimanje pa se opaža v Franciji. — Tu prevladuje zelo veliko zanimanje ža belo koruzo, ki je še večje nego za našo
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
TISKOVINE
vseh mi:trgovske, uradne,v£k(am-.
ne,Časopise, knjige. več ban "%jjjpnmi lisk hilref in /jsaini!
TISKARNA MERKUR
^BllANA GREGORtJlčEVAU23
Vel-2 5 - 52 ^JeLnjram 'Hiškama //hrkuv.
Marsikdo bi računal na podlagi raznih in večjih povpraševanj, da vlada na slovenskem lesnem trgu zelo velika živahnost. To pa ni tako. Vsledi ponovne tendence nazadovanja cen ne more priti do zaključkov, ker je blago v produkciji nabavljeno po višji ceni ter je razumljivo, da se skuša doseči v prodaji cena, ki bi vsaj v glavnem zadostila želji prodajalca.
V	jelovini se iščejo še vedno samo deske III., IV. odnosno tudi V. vrste (kakor v Bosni). V hrastovim je nekaj povpraševanj po podnicah, medtem ko so v bukovini stopili testoni v ospredje. Cene so seveda kakor zgoraj omenjeno zelo skrčene. Drva so ostala na isti višini kakor do sedaj. Tudi tu še ni upanja na zboljšanje
Povpraševanja
25.000	prostorninskih metrov brusnega lesa, smreka s 5% jelke, dolžina 1 do 2 m, od 10 cm premera na vrhu naprej, dobava do maja 1934, cena franko avstrijsko-jugo-slovanska meja pri Jesenicah in Prevaljah.
Bukovi testoni 50% široke in 50% ozke robe franko podbrod Sušak.
600 desk, mecesnovih, 18 mm, širina od 18 cm naprej, medija 25 cm; 200 desk, mecesnovih, 24 mm, širina od 25 cm naprej kvaliteta I., II., 4 m dolžine, blago suho in povezano v snope, dobava sredi septembra 1933, cena franko prihod Sušak.
Hrastovi dueli, dolžina 2*20 m, debelina 80 mm, blago suho, franko Sušak.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornic« za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljub lian a Telefon St. 2263
HMELJ
Na hmeljskem trgu je razpoloženje mirno. Cene se gibljejo med 75 in 80 Din z« kilogram, toda proizvajalci po tej ceni ne prodajajo mnogo. Boljše vrste hmelja s® plačujejo tudi po 90 Din.
CENE SVEŽEMU SADJU V PRAGI 1» NA DUNAJU
Zavod za pospeševanje zunanje trgovin« je dal za 7. september to poročilo o stanju na tujih sadnih trgih.
Praga: Prodanih je bilo 23 vagonov naših češpelj za ceno 140 Kč., kar znaša okoli 305 Din za 100 kg. Nekatere češplje so prišle mokre. Cene so čvrste. Naš« grozdje se prodaja v PTagi po 540 Kč. ali 1182 Din za 100 kg.
Dunaij: Na dunajskem trgu je bilo prodanih 17 vagonov naših češpelj po ceni 28 dp 30 grošev, kar odgovarja 2‘41 do 2-58 Din za kg. Nekaj naših češpelj je bilo prodanih tudi dražje in sicer po 32 grošev ali 2‘75 Din. Povpraševanje je precej živahno, zahteva pa se samo zdravo zrelo sadje. Češplje slgbejše vrste so se plačevale po 25 grošev ali po 2‘15 Din.
Lastnih s Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
UUBU AN A
DUNAJSKA ČUTA 9»
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
To(m postralba — CmIU na razpolaga
Ustanovljeno leta 1840
90.000 tiucU aUsUala i/eUsei&n
valci brez izjeme priznavali visoko višino veterinarske razstave, vseh treh cerkvenih in pa tudi vseh kmetijskih v paviljonu »G«. »Ljubljana v jeseni« je v resnici nekaj nudila ih to stvari trajne vrednosti.
Tudi kupčijski uspeh velesejma je dober in so prišli tudi razstavljalci na svoj račun.
Jesenski velesejem je zaključen z uspehom in zmago. Na delo za XIV. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo v dneh od 4. do 13. junija 1934!
Ujudje so menda že kar čakali na to, da velesejmska uprava zniža vstopnino še za zadnje dneve velesejma, tako zelo je na-rastel obisk velesejma v zadnjih dnevih. Posebno v nedeljo popoldne je bila na velesejmu gheča, da so morali biti gospodje od velesejmske uprave kar dobre volje. Prav tako pa tudi vsi razstavljalci in posebno še vsi gostilničarji in prodajalci na veseličnem prostoru. Vse mize so bile zasedene in za prostore je šla kar trda. Pri vsej tej gneči pa so bili ljudje dobre volje in niti čmerikavo vreme ni motilo dobrega razpoloženja. Dober konec, vse dobro, po tem geslu se je zaključil tudi velesejem.
*
Vsi paviljoni so bili natrpano polni ljudi. Posebno mnogo ljudi je bilo v paviljonu vinarske razstave, velika gneča pa je bila tudi v vseh drugih paviljonih. Tako zlasti v paviljonu »G«, kjer je vinska, čebelarska in mlekarska razstava. A tudi razstava cerkvene umetnosti je našla mnogo obiskovalcev, prav tako pa tudi razstava slovenskih Madon, 1® dft so bila mnenja tu zelo deljena. Moderna umetnost ne uživa pri širokih množicah posebnih simpatij. To je dokazalo tudi
glasovanje o Madonah
Največ glasov je dobila umetniško res dovršena slika prof:	Ivana Vavpotiča
»Pred žalostno Materjo božje«. Tej sliki je bila zato prisojena prva nagrada.
Drugo nagrado je dobila soha Toneta Kralja »Brezmadežna«.
Tretja nagrada je bila prisojena Madoni Olala Globočnika.
Ostale nagrade so dobili: Tone Kralj za risbo »Madona pod križem«, peto Ivan Vavpotič za »Madono rudarjev« in šesto Maksim Gaspari za »Madono z vencem«.
*
Velesejem je končan in njegova bilanca je v vsakem pogledu aktivna. Tako predvsem glede obiska. V vsem je obiskalo »Ljubljano v jeseni« okoli 90.000 obiskovalcev iz vseh delov države, pa tudi iz tujine. Zlasti mnogo tujcev je bilo iz Avstrije, Italije, Bolgarske, Nizozemske in Švice.
Pa tudi v moralnem oziru je uspeh velesejma velik; zlasti pa so vsi obisko-
Dne 19. septembra t, 1. bo pri Intendan-turi Dravske divizijske oblasti v- Ljubljani ustmena licitacija za dobavo živil (fižol, riž, zdrob, sočivje, testenine, mast, olje, kava, kavine primesi, konzerve, cikorija, ječmen, paprika, kis, čaj, slive itd.)
Dne 19. septembra t. I. bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 1500 emajliranih krožnikov in 100 emajliranih loncev; dfne 23. septembra t. 1. pa o dobavi 10.000 kg vate, 100.000 metrov hidrofilne tkanine in 1000 volnenih obvezil.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 30.000 kg portland-cementa; do 27. septembra t. 1. glede dobave 1 reducir-nega ventila in 170 m manesmanovih cevi; do 4. oktobra t. 1. pa o dobavi 30 kub. m plohov.
Narodno gledališče v Ljubljani
Četrtek, dne 14. septembra: »Komedij* zmešnjav«. Premiera. Izven.
Petek, dne 15. septembra: Zaprto.
Otvoritev dramske sezone bo v četrtek z vprizoritvijo petdejanske Shakespeare-jeve veseloigre »Komedija zmešnjav« v prevodu Otona Župančiča. To, zelo efektno delo velikega angleškega dramatika je zrežiral prof. Osip šest. V drami nastop1 skoraj ves dramski ansambl.
D.ZO.L
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
1
Dobava koksa. 2. Hidroplanska komanda Divulje sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe o dobavi koksa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dela pri izolaciji leve polovice Savinjskega mostu pri Zidanem mostu se bodo oddala potom pismenih ponudb, katere je vložiti do dne 15. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
sltkdnc kavo s ‘ihtavim »Tieanckovim** dodatkom ako zolito ostati zdvavi 1
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
'ovci in industrija J
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
se priporoča za inaevivanjel
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lnduetrijeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.
pšenico, ki je v Franciji malo znana ne-glede še na okolnost, da je francoska domača produkcija pšenice povsem obilna.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjena.
cene. Nespremenjene in nezadovoljive so istotako cene za bukovo oglje.
Zaključki v minulem tednu so bili: v tramih 4 vagoni, rezane jelovine 1 vagon in jelovih kratic 1 vagon.
Dela ppri gnadnji in preaidari objektov na dr{. cestah se bodo oddala potom licitacije dne 18« septembra t. 1. pri tehničnem razdelku Sreekega načelstva v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 500 izolirnih delov za električne železnice, »Minimax«; polnil, sestavnih dek>v za šabloniranje, 580 komadov žarnic ih
10.000	kg katrana.