Amerikanski Slovenec zmage v 70,000 Rusov ujetih. Ruski vojni zbori v Beskidih obkoljeni. Avstrijci in Nemci prekoračili reko Wisloko. Ruska luka Libava v nemških rokah. Na zapadnem bojišču srditi boji. halija zbrala v Veroni 600,000 vojakov. Nemci bežijo iz Italije. . unaj, 6. maja. — Avstro-nemške <*te so zavzele vse ruske postojanke G,,0d.no. od reke Dunajec v zapadni južn i m 2asedle Tarnow. Avstrijsko no krilo je prodrlo dalje vzhodno S ^isioko. Rusi so se umek-Kar'Z -u"16 Duk'ovskega prelaza v k0|SainpreTazaUdi ^^ " ^ 2a^Se rusko vojskovanje, namenjeno kaV~ .'na °Srsko, je blizu poloma, 3|or mislijo tukaj. razvVtegiČna dovršitev> obstoječa v d0m 3" sovražne bojne fronte z napa-strani> je sedaj v polnem teku. Posta"23 miIi° karPatske fronte ga a ne°bdržljiva vsled neprestane- vstro-nemškega prodiranja. Ruske Ujetnikov 50,000. i2Za - e c®te so v polnem umikanju Po a maja SO t€Sno zasledovane karpatski armadi' Več Ql 50'000 Rusov je že ujetih, ni da[m stan >zraža zaupanje, da glav-Radk- nSke armade P°d generalom niti D° !mitr'jevim, ki poskuša bra-- )^S'°ianke v Karpatih zapadno od izvrši?'% Sl 5 6 fronte anje na severni Polovici se mo Je P°časnejše. Vprašanje, ali linij; rek ° R"Si uspešno obdržati ob ne]5iške^e Wl.sIoke> je važno z avstro-«e moSa. v°jaškega motrišča. Če se SriXatr°t'"ej0' ^ Predrtje ruske linije ske k' Za P°Polnb in položaj za ruma ]tr;tPatS'{e armade bi bil brez dvo- Us I <*v j®111 zdr"ženih Avstrijcev in Nem-ne pridobivajo brez najhuj- ših napor. ov. Ruske čete so hitro zbra- svoie e'i ' cete so nitro z Slle- zbegane vsled silnega pada na njihovo linijo ob Biali po av-stro-nemških četah v nedeljo, in sedaj se junaško bore za vsako ped zemlje na svojem umiku. Avstrijsko uradno naznanilo. Nocoj izdano uradno naznanilo vojnega urada se glasi: "Ob 4. uri danes popoludne so naše čete pridobile zadnjo rusko " postojanko na višinah vzhodno od Dunajca in Biale. Tarnow smo zavzeli ob 10. uri danes dopoludne. "Čete nemških zaveznikov prodirajo uspešno ob celi fronti v zapadni Galiciji. Čete sovražnikove, še nedotaknjene, poskušajo kriti svoj nagli umik z obrano ugodnih postojank. "Močni ruski oddelki v Beskidski krajini so resno ogroženi, ker jih naše zmagovite armade napadajo ob strani. Izsilili smo že bojevanje okrog Jasla in Dukle, in sedanji spopad izpopolni' uničenje tretje ruske armade. Število ujetnikov v naših rokah je naraslo nad 50,000." Zmaga osrčuje Nemčijo. Berlin, 6. maja. — Vojaški razvoji zadnjega tedna so imeli viden vpliv na ljudsko mišljenje v Berlinu, ki je odločno bolj optimistično. Vojna podjetja v ruski pokrajini Kurlandiji ob Baltiku in v Galiciji kažejo, da nemške armade začenjajo ofenzivo v veliki meri in da je pričakovati večjih dogodkov. " V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se nemške čete v Kurlandiji sedaj bližajo luki Libavi, ki bo prejkone napadena na suhem in mokrem. Maršal von Hindenburg sam poveljuje tamkaj. Njegov načrt je baje, zavzeti Li-bavo in Rigo ter uporabiti ti luki kot opirališči za nadlegovanje ruskih zvez s Petrogradom. Rusi so že odposlali iz Kovna pomočnih čet v odboj teh vojnih podjetij, in izid tega se mora kmalu pokazati. Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 6. maja. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "V Galiciji se je bitka med Vistulo in Karpati nadaljevala včeraj z veliko vztrajnostjo. Krit po težkega topništva streljanju, je sovražnik nadalje zbiral čete na desnem bregu reke Dunajec. Sovražnikovi glavni napori so bili naperjeni proti Bieczu in Jaslu. "Naše čete so bile hudo izkušane vsled številnejših sovražnikovih težkih topov, toda sovražnik je tudi zelo trpel po naših šrapnelih in strelih iz pušk, ko je poskušal napadati. "V smeri Stryja smo v torek razvili naš uspeh na postojanke na gori Ma-kowki. V tem napadu smo ujeli 2,000 mož. Umikajoči se sovražnik je bil pognan precej daleč nazaj. Ob gorenji Lomnici smo tudi pridobili nekaj uspehov včeraj v jutro. Nemci odbiti na severu. "Spopad se je vršil blizu Libave ob Baltiku z nemškimi torpedovkami. U-godno za nas so se dokončale praske južno od Mitave in blizu vasi Besja-gola. "Na desnem bregu Orzice smo v večer 4. maja odbili nepričakovan nemški napad, ki je bil pripravljen po srditem poldrugournem streljanju. Sovražniku smo prizadeli težke izgube. "Vzhodno od železnice pri Mlawi smo z nepričakovanim napadom zavzeli farmo Pomikany. Včeraj je sovražnik podjemal neprestane, a brezuspešne protinapade celih šest ur. Pred farmo, ki je še ostala v naših rokah, so Nemci zapustili kacih 1,000 mrtvecev.'' , Rusi zanikajo nemška poročila. Washington, D. C., 6. maja. — Rusko poslaništvo je danes prejelo sledečo brzojavko od ruskega ministra zunanjih stvari: "Petrograd, 5. maja. — Poročila iz Berlina in Dunaja o zmagi, pridobljeni po Nemcih in Avstrijcih v zapadni Galiciji, so popolnoma neosnovana. Bitke, ki se zdaj vršijo v tistem okrožju, ne dajejo nikake podlage za govorice o niti delnem uspehu naših sovražnikov. Naprošeni ste zanikati najodločneje poročila, razširjana po Nemcih. Sazanov." Vojno pravo v Reki. Rim, '6. maja. — Obležno stanje je proglašeno v Reki, avstro-ogrski luki ob Jadranskem morju, in raztegniti se "Oto b» A Am*rlean Pre«« Association. Slil HolANDSKA REŠEVALNA LADJA SE RAZBILA,OB KAMENITI BREŽINI. Začotk° amsterdamsk' parnik "Flora", ko je zadela ob kamenito brežino devonsko na Angleškem in sc raz-o>n evropske vojne je ta, parnik rešil mnogo prcživelcev angleških bojnih ladij "Aboukir", "Cressy" j" so bile pogreznjene po torpedih. ima v kratkem čez vse južne pokrajin« Avstro-Ogrskega. , Rimsko časopisje enoglasno pripisuje izredno značilnost protiavstrijskim demonstracijam ob včerajšnjem odkritju Garibaldijevega spomenika v Quartu blizu Genove. Časopisi zatrjujejo, da je popolna edinost med vse mi italijanskimi političnimi strankami ter da je to vzbudilo domoljubje in vojno gorečnost do stopnje doslej neznane. Včerajšnja slavnost petinpetdesete obletnice Garibaldijeve ekspedicije v Sicilijo, ki se je končala v prisvojitvi kraljestva obeh Sicilij po Italiji I. I860., je bila dejansko narodna demonstracija v-^rid vojne proti Avstriji. Avstrija je očividno opustila vse u-panje na odvrnitev borbe z Italijo. Ne cenzurirana brzojavka iz Dunaja, pre jeta tu danes popoludne, naznanja, da je bilo nameravano poslanstvo grofa Goluchowskega, bivšega avstrijskega ministra zunanjih stvari, opuščeno. Prelom avstro-italijanskih diplomatič-nih zvez smatrajo zdaj za neizogiben in se prejkone izvrši najkasneje do dne 12. maja. Ali je res? Iz diplomatskih virov je poročeva-vec doznal, da je Avstrija sedaj pripravljena, doprinesti vsako ozemsko in politično žrtvo v odvrnitev vojne z Italijo. Dunajska vlada pa zahteva, da Italija vstopi v novo in močnejšo trozveipo. Tega Italija noče storiti. 70,000 Rusov ujetih. DuiKij, 8. maja. — Avstrijski službeni tiskovni urad je danes objavil sledeče: "Glavni stan v Galiciji poroča, da avstro-nemške čete v zapadni Galiciji še nadalje zmagujejo. Sprednje čete Avstrijcev in Nemcev so prodrle do reke Wisloke od Jaslo-Pilsna, dočim so nekateri oddelki že na drugem bregu. "Vsi prelazi v Beskidskem gorovju izvzemši prelaz Lupkow, so v rokah Avstrijcev in Nemcev. Ruske kolone, obkoljene na severnih slemenih Beski-dov, se, obupno trudijo predreti. "Rusi podjemajo srdite napade v vzhod'-;-Galiciji v svrho olajšanja zapadli e "irorite, ali ti napadi so brezuspešni." Nemci zavzeli luko Libavo. Berlin, 8. maja. — Nemški vojni u-rad naznanja danes, da so Nemci zavzeli mesto Libavo, v pokrajini Kurlandiji, Rusko. Libava je važno pristanišče in obrtno središče. Leži kakih 75 milj ob morski brežini od nemške meje. Italija zbrala 600,000 mož. Geneva, Švica, 9. maja. — Italijanska armada 600,000 mož, popolnoma opremljenih in pripravljenih za boj, je zbrana v Veroni in okolici. Verona je utrjeno italijansko mesto, ležeče ob vznožju tirolskih Alp, petindvajset milj od meje avstro-ogrske. Avstrijci in Nemci beže iz Italije. Pariz, 9. maja. — Brzojavka iz Bel-linzone, Švica, "Tempsu" pravi danes: "Avstrijci in Nemci beže iz vseh delov Italije. Vsi vlaki v smeri meje so napolnjeni z nemškimi potniki, vštevši; trgovce in uradnike. Telefonska slu ž/ ba čez mejo je bila danes ustavljerta. Vsi nemški in avstrijski časnikarji so zapustili Italijo." Parnik "Lusitania' Nemci pogreznili. Nad 1,200 nedolžnih žrtev morskega vojskovanja, med njimi 115 Američanov. WASHINGTON, D.C. RAZBURJEN V Beli hiši se posvetujejo, kaj ukreniti proti Nemčiji. Z zapadnega bojišča. Pariz, 6. maja. — Francosko vojno ministrstvo je nocoj objavilo naznanilo, v katerem zanika vsa nemška poročila o uspehih na zapadu. London, 6. maja. — Nemci naznanjajo vrsto uspehov na zapadu. Poročajo, da dalje prodirajo jugovzhodno od Vpresa, toda maršal French pravi, da so Angleži zavzeli več okopov, ki so jih izgubili na Griču 60 in da se boji nadaljujejo v tej soseščini, dočim drugod Nemci niso napadali. Druge nemške trditve se nanašajo na uspehe v Woevre, kjer so Nemci severno od St. Mihiela baje ujeli 2,000 Francozov. Tudi to nemško poročilo sc ne strinja s francoskim, kakor sc niso nobena poročila zadnjih tednov. Liverpool, 7. maja. — "The Echo" je bil obveščen, da je Cunard Co. prejela brzojavko, ki se glasi: "Parnik 'Lusitania' je bil torpedo-van in pogreznjen ob 2:33 danes popoludne blizu Kinsala." London, 8. maja, 1 zj. — Združene Države morajo biti pripravljene na vest, da je nekaj njihovih državljanov storilo smrt v razdejanju "Lusitanije" blizu rtiča Old Head of Kinsale, Irsko, včeraj popoludne. Izmed 1,254 potnikov in 850 mornarjev ni bilo niti 1,000 oseb rešenih in pravkar iz Queenstowna dospela brzojavka pravi značilno, da jih je mnogo v tamošnji bolnišnici, od katerih so nekateri umrli. Malo imen je bilo navedenih. Vse narodnosti so zastopane na imeniku potnikov, in Američanov je 188. Iz vseh virov je posneti, da se je kakih 150 oseb izkrcalo v Queenstownu, kakih 700 v Clonakiltyju, okoli devet milj južno in zapadno od dogodišča, in še več v Kinsalu, okrog deset milj od dogodišča. Rešenih samo 600? Število nedolžnih žrtev je navedeno še večje v poročilu, prejetem iz Cu-nardovega urada v Liverpoolu. Ta brzojavka se glasi: "Liverpool, 7. maja, 9:17 zv. — Prvi častnik Jones misli, da je kakih 500 do 600 rešenih. Všteti so potniki in mornarji, in to je edina cenitev sedaj mogoča. > — "Nocoj preiskujemo hotele, hranili-šča itd. in brzojavimo kmalu kar najpopolnejši izkaz. Med tem obračamo vso svojo pozornost ranjencem in mrtvim." Če se izkaže ta cenitev prava, je žrtev od 1,500 do 1,600. Potniki baš lunehali. Ladja "Storm Cock" je doplula v Queenstown pozno snoči s kakimi 150 preživelci na krovu, večinoma potniki, med katerimi je bilo mnogo žensk, več mornarjev in en steward. , Opisujoč potop "Lusitanije", je steward rekel: "Potniki so bili pri lunehu, ko se je pojavil podmorski čoln in je sprožil dva torpeda, ki sta zadela 'Lusitanijo' na desni strani, eden spredaj in drugi v strojni oddelek. Povzročila sta strašne eksplozije. sta ladjo zadela dva torpeda v desno stran. Potnikov prve kajute je bilo 290, od teh 106 Američanov. Samo 79 od teh je živih. Potnikov druge kajute je bilo 599, od teh 65 Američanov, in število preživelcev je samo 100. Potnikov tretjega razreda je bilo 361, od teh 17 Američanov, in število mornarjev in ladijskih uslužbencev je bilo 667. Imena nekaterih žrtev. Washington, D. C., 9. maja. — Ameriški konzul v Queenstownu je snoči semkaj brzojavil,' da je bilo truplo tovarnarja Charles Plamondona iz Chi-caga najdeno in spoznano. Brez dvoma mrtvi so nadalje znani gledališki podjetnik Charles Frohman iz New Yorka, newyorški velekapitalist Alfred G. Vanderbilt, slavni igropisec Charles Klein, igropisec Justus M. Forman, pisatelj Elbert Hubbard, znani učenjak in raziskovalec dr. F. S. Pearson iz New Yorka in drugi. Gmotna škoda. New York, 8. maja. — "Lusitania" je bila za $7,500,000 zavarovana, a predstavlja dejansko vrednost $10,-000,000. Naklad na krovu je bil zavarovan za $735,000. Cunard Co. plača premijo 3 odstotkov in "premijo vojne nevarščine" 1J4 odstotka za vsako vožnjo. Ladja je bila zavarovana po dveh tretjinah. "Lusitania" je imela 250 vreč pošte na krovu. Najvažnejši del naklada je tvorilo 6,000 zabojev streliva v vrednosti $152, 400, namenjenega za Anglijo. Potem je sledila kožuhovina v vrednosti $119, 000, baker, na stotine tonov mesa, sirovega masla, jajc itd. Kaj ukrenejo Združene Države? Washington, D. C., 8. maja. — Kaj ukrene Amerika? To je vprašanje, ki jt tedaj preudarja in rešuje zavezria vlada. Da je razdejanje "Lusitanije" povzročilo resno krizo v odnošajih med Združenimi Državami in Nemčijo, si dobro predočujejo predsednik Wilson in njegovi svetovavci. Vendar so baje namenjeni storiti samo to, kar bo ameriško ljudstvo zahtevalo. Do vojne napovedi menda ne pride, dasi je slučaj izredno tehtovit. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 9. maja. — Sledeče uradno naznanilo je bilo danes objavljeno: "Cunardov parnik 'Lusitania' je bil včeraj po nekem nemškem podmorskem čolnu torpedovan in pogreznjen. "Lusitania' je bila oborožena, kakor je bila v zadnjem času oborožena večina angleških trgovinskih parnikov. Nadalje tu za gotovo vedo, da je imela na krovu veliko množino streliva namenjenega za, Anglijo. Lastniki 'Lusitanije' so bili torej na Kapitan Turner je takoj zaukazal jasnem o tem, kaki nevarnosti izpo- Kitaj sprejel japonske zahteve. Tokio, 8. maja. — Kitaj je sprejel japonske zahteve, po neki brzojavki iz Pekinga, natisnjeni v posebni izdaji "Asahija". S tem je preteča nevarnost vojne med Japonijo in Kitajem zazdaj menda odvrnjena. Nadškof Quigley izven nevarnosti. Washington, D. C., 7. maja. — Če se nadškofu James Edward ,Quigleyu bolezenski napad ne povrne, bode prepeljan iz tukajšnjega Georgetown Uni-versity-hospitala v Chicago v ponedeljek ali torek prihodnjega tedna. Father Hoban, nadškofov tajnik, je danes izjavil, da je bolnik izven nevarnosti. Prvotna razpoznava nagle Brigh-tove bolezni je bila danes potrjena. spustiti čolne. Ladja se je koj začela hudo gugati. V 15 minutah se ladja pogreznila. "Deset rešilnih čolnov je bilo spuščenih v vodo ter vanje 400 do 500 potnikov. Čoln, ki sem i^il jaz v njem, se je približal zemlji s tremi drugimi čolni in malo pred 4. uro nas je pobrala ladja 'Storm Cock'. 'Bojim se, da je bilo malo častnikov rešenih; vedli so se hrabro. "Samo petnajst minut je preteklo izza časi, ko je bila ladja zadeta, dokler se ni razbila in pogreznila. Bil je grozen pogled." London razburjen. Razdejanje "Lusitanije", najhitrejše angleške ladje v prekatlantskem prometu, je razburilo London in vso Anglijo, kakor nobena druga Več izza pri-četka vojne. Posebne izdaje časopisov so bile hlastno kupovane in vsa poročila poželjivo poslušana. Velikanske množice so se zbirale pred naznanilnimi uradi in prišlo je skoraj do izgredov. Veselje na Nemškem. Geneva, čez Pariz, 9. maja, 12:45 zj. — Brzojavka iz Monakovega, Bavarsko, prejeta v Baselu, pravi, da je nemški podmorski čoln U-39 pogreznil "Lusitanijo". Veliko veselje je bilo danes v južni Nemčiji, kakor pravijo brzojavke. Mesta so bila v zastavah, posebno ob Renu, in otroci so imeli polupraznik v čast dogodku. 1,214 žrtev. London, 9. maja, 1 zj. — Zadnje naznanilo kaže, da je 1,214 moških, žensk in otrok storilo smrt pri razdejanju "Lusitanije" po nemškem podmorskem čolnu v petek. Od tega števila je bilo 115 ameriških mož, žensk in otrok. Na ktovu ladje je bilo 1,917 oseb, ko stavljajo na krov vzete potnike. Samo lastniki ladje nosijo vso odgovornost za to, kar se je zgodilo. "Nemčija je od svoje strani vedno iznova svarila Američane, naj svojih življenj ne zaupajo 'Lusitaniji'. Nemški poslanik v Washington!! grof Bernstorff je sam šel tako daleč, da je javno potom plačanih oglasov izdal svarila v omenjenem zmislu. Angleško časopisje je odgovorilo na svarila sklicujoč se na to, da bo angleško , brodovje ščitilo atlantsko brodarstvo." MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene: 5 kron pošljemo za........$ .85 25 " " "........ 4.20 50 " " "........ 8.20 100 " " "........ 16.30 500 " - " "........ 81.25 1000 " « „ ••........ 161.50 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite "na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v, lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol" leta ^..........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin* ►♦o^o+o+o ločen znesek $41,000. Tlakovana bo cesta z opeko od Webster streeta do mostu ob Ruby streetu. Z delom pri-čr.o v kratkem. To je res vesela vest. — "Zvon svobode" (Liberty Bell) se ustavi tudi v Jolietu na svojem potovanju iz Philadelphije v San Francisco na Panamo-pacifiško razstavo. Dan in uro prihoda naznanimo pravočasno. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bolte Frančiška, Ko-sovkov Anton. Joliet, 111., 10. maja. — Včeraj pa se j,«j naša slavna Dekliška Marijina Družba zares postavila! Priredila je, kakor našim cenj. čitateljem znano, v korist naše nove župnijske šole dve predstavi igre "Ljudmila", a na sporedu je bilo tudi petje, govori in igranje na piano. Vse je uspelo v splošno največjo zadovoljnost, tako da je bilo domače in tuje občinstvo kar najprijetneje presenečeno. Počastili so našo vrlo-D. M. D. s svojo navzočnostjo pri predstavi med drugim tudi vsi slovanski dušni pastirji v Jolietu. Udeležba je bila sploh velika, zlasti zvečer. O vsem tem več prihodnjič. — "Posnemanja vredno." Pod tem naslovom je prineslo Glasilo K. S. K. J. v svoji zadnji izdaji prav lep članek o naši Dekliški Marijini Družbi in njenem razpisu $100 nagrade za najboljšo izvirno slovensko igro iz našega življenja v Ameriki. Da vzbudimo čim več zanimanja za to stvar, ponatisnemo članek prihodnjič, ker nam v tej izdaji nedostaje prostora. — Na obisku. Koncem zadnjega tedna so se mudili v Jolietu na obisku: Gdč. Brince iz Eveletha, Minn., ki študira v Chicagu; nadalje gg. Mihael Korbar in Anton Lavrič, krojača v Coal City, 111. Včerajšnjo nedeljo sta bila tu g. Matt. Bajuk in soproga iz Ottawe, 111. ter sta botrovala hčerki g. Johna Nemanicha. Dne 6. t. m. je prišel V to mesto g. Frank Sterbenc iz Bradleya, 111., ki ostane tu, če dobi delo. — Vlom. V noči od zadnje sobote na nedeljo je doslej neznan uzmovič vlomil v brivnico g. Johna Longflosa, 200 Jackson street, /ter ukradel dvanajst britev, en demanten 18karaten prstan, vreden $30, ter en 14karaten zlat prstan, vse vkup vredno nad $65. Obstransko okno je vlomilec razbil, a dognano ni, ali je res skoz isto vlomit, ali odprl in zaprl vrata z vetrihom. •— Zadnja "mokra" nedelja? Včeraj so bila vrata jolietskih saloonov odzad in ob straneh še odprta, a prihodnjo in vse naslednje nedelje pa bojo vsi salooni v Jolietu baje popolnoma zaprti. Novi župan Barber zadnji teden ni bil doma, zato bo sestanek med njim ter zastopniki saloonarjev in pi-vovarjev šele jutri (torek) popoludne, in sicer v svrho, da se prijateljski dogovore o nedeljskem zapiranju saloonov. — N. Chicago street. Za tlakovanje te glavne ceste, držeče skozi našo II. wardo mimo slovenske cerkve, je do- Kansas City, Kans., 7. maja.—Vele-pomenljiva sta bila večera dne 11. in 25. aprila za tukajšnjo slovensko naselbino, zakaj te večere so zopet pokazali tukajšnji igralci in igralke celej naselbini pa tudi sosednim narodom, kaj zamorejo doseči tudi v velikih igrah. Že tako dolgo obetana in željno pričakovana se je vendar enkrat igrala na našem odru igra "Revček Andrejček". Igrala se je, kakor je že zadnjič neki dopisnik v Vašem listu trdil, nad vse nepričakovano dobro, a ponavljala se je dne 25. aprila res iz-borno brez vsakega pogreška, tako da zaslužijo res vsi igralci in igralke javno pohvalo. Videl sem že dokaj vsakovrstnih iger, videl tudi iger najtežje vsebine na največjih gledališčih, imel sem priliko gledati to igro "Revček Andrejček" v nemškem in slovenskem jeziku, a moram reči, da nisem kmalu videl igralce, ki bi tako dovršeno v vsem ponašanju, tako neprisiljeno, tako poljudno igrali kakor so to storili naši igralci in igralke. Moral bi pač z najojstrejšim očesom opazovati, ako bi hotel, izvzemši, da je pri prvi uprizoritvi par oseb malo pretiho- govorilo, ki pa so se pri ponavljanju igre poboljšale, najti kako večjo napako. Vsa čast in pohvala gre v prvej vrsti našemu Andrejčeku —(Majerle Mihaelu), ki je revnega starčka tako imenitno in izvrstno po-gruntal in predstavljal. Ne samo njegova kot revčeku nad vse primerna oprava, njegovi sivi ozir. snežnobeli lasje, njegove ljube citrice, njegov res prav starokrajski koš in rutica, ki je že dostikaj hudega doživela z Aridrejč-kom, kar so pričale stotere luknjice na njej, in pa palica, njegova zvesta spremljevalka, ne samo to, ampak nad vse izvrstno je bilo vse njegovo ponašanje. O pravem času je znal prav umetno pokazati svojo žalostno, ako je bilo pa treba, tudi svojo vedno veselo naravo. Kako milo je zapel svojo uvodno pesem: Jaz sem, jaz sem na svetu prav nič... in jo je prav lepo spremljal s strunami svojih milo donečih citric, res kot pravi ubogi, vaški beraček, ki sicer težko prenaša revščino, a se je vendar v teku časa popolno privadi, ne zmene se več za svojo usodo. Ko pa pozneje zasliši veselega Pavleta peti navdušeno ono znano pesem: Če grem čez gore..., je na enkrat ves v mladeniškem ognju. To bi bili morali slišati revčeka, kako je z res'mla-deniško navdušenostjo zapel kot od-zdrav Pavletu znano pesmico: Moje mi dekle....... in kako je iz vse duše veselo zavriskal kot kak 201etni mladenič v ponočnem času tam na sredi vasi. Krasno je izvajal tudi ono lepo podučljivo pesem: Svet je grozna že blaznica... Njegov čist izgovor, njegov ubran glas, njegov sarkastični posmeh, vse to je prijetno uplivalo na poslušalce. In njegov nauk, ki ga je dajal Franici, ko je mislila končati svo je mlado življenje, kako lepo in razločno ga je izgovarjal naš Mihael! Da kratko rečem, vse kretanje, ponašanje in izgovarjanje našega Majerleta je bilo popolno dovršeno, da, brez pogreška, saj pa je znal vse besede do pičice na pamet, tako, da šepetalec ni imel nobe'nega truda z njim. Res, Majerle Mihael bi delal vsakemu največjemu gledališču čast, ako bi nastopil na njem. Prav iskreno ga želimo zopet kmalu pozdraviti na našem odru! In Jeklen. (Majerle Marko) kako vrlo in lepo je tudi ta rešil svojo sicer prav dolgo in težko ulogo! Imeli smo res pravega kranjskega, sicer strogega a poleg pa vendar tudi dobrega, ponosnega kmeta pred seboj. Res, prav dobro je pogodil svoj jekleni značaj. naglici je bil. neizprosljiv, a ko mu je jeza minila, je bil pa tudi do solz mehek. Vse to je prav dobro pogodil naš Marko v svojem ponašanju. Njegova osorna «in resna beseda, njegovo amozavestno postopanje ,poleg pa pomešana, prav slana šala, vse to je pripomoglo, da bi res nihče ne mogel Jeklena bolje igrati, kakor je to storil naš Majerle Marko. Posebno nam je ugajala njegova odločna beseda napram Pavletu in Franici. Kjer se je šlo za čast njegove hiše in njegove osebe, ni poznal nobenega usmiljenja, prav tako, kakor ravna samozavesten in ponosen kmet. Tudi naš Marko bi se lahko ponašal na vsakem starokraj-skem velikomestnem gledališču. Le kmalu zopet na svidenje na našem o-dru, Marko! In Franica (Ilenick Anica)?! Kako polno je imela tudi ta zopet svojo ulogo v svojej oblasti! Kot sploh bolj šibkega telesa, a poleg naglega zgo-vora je bila po vsem kos svojej jako dolgej ulogi. Gdč. Henick ima v sebi poseben dar, da zamore o vsakej priliki po vsem neprisiljeno spreminjati svojo naravo, katera prednost ji je tudi v tej igri dobro služila. Prav u-metno je znala prikrivati čut ljubezni v svojem znotranjem svojemu očetu in drugim ljudem, dokler ni oče po o-vinkih zvedel vse to. Celo njeno po- našanje v igri je bilo vse skozi naravno, neprisiljeno, da je napravila s svojo ulogo najboljši utis, na poslušalce. Na občudovanja vreden način je prekanila Zvitoroga, ga spravila lepo na led in rešila s tem svojo sestro Ano. Njeno ponašanje ravno v tem prizoru je bilo naravnost črez vse izborno. Bolje bi tega ne mogla izvršiti tudi najboljša igralka velikomestnega gledališča. Zato pa Franica-Anica, le še mnogokrat na naš oder, hvaležnost zadovoljnih poslušalcev Vam ne izostane! Pa naš Pavle (Kovič France)! Kdo pač ni gledal pred seboj res pristnega, starokrajskega hlapca pred seboj, ko je stopil Pavle na oder! Njegovo truplo, njegova res pristna hlapčevska o-prava, njegov popolnoma domač govor in izgovarjanje, celo njegovo ponašanje, njegova vesela narava, kako lepo se je vse to ujemalo v njegovej ulogi. Kakor pravi starokrajski hlapec nosil je velike črevlje, za pasom pa mošnjiček poln tobaka ter staro-krajsko pipo v ustih. Na glavi pa mu je čepel klobuk malo po strani, na katerem mu je ponosno vihral šopek raznih planinskih cvetlic, res, vse prav primerno njegovej ulogi! Globoko je uplival na poslušalce njegov vedno veseli obraz, njegov ljubeznjivi govor s Franico in pa njegova udana poslušnost napram svojemu gospodarju. Videl sem to ulogo že v rokah različnih ljudij, a reči moram z vso pravico, da jo tako dobro ni nobeden pogodil kakor naš France. Res, kakor ustvarjen je za take uloge in g. prireditelju je le častitati, da je tako dobro pogodil osebo za to ulogo. Kovič France, le še večkrat na naš oder, ne da bi bilo sedaj prvo in morda zadnjokrat, ampak le še -mnogo, mnogokrat! Kaj pa g. Zvitorog? Pravega baha-častega, bogatega zasebnika smo gledali v osebi fanta Jarc Janez.i na odru. Mladenič Jarc ie že parkrat pokaral na našem odru svojo spodobnost, a nad vse odlikoval pa se je posebno v tej igri. Njegov nekako sarkastično za-ničljiv, poleg pa vendar prikupljiv govor, njegovo ošabno ponašanje, a poleg tega njegova ljubeznjivost napram krčmarici, kako se mu je vse to podalo! In še le njegova jeza, ko ga je Franica opeharila, to bi ga morali videti, kako jo je sramotno popihal iz prizorišče. Res, vse njegovo ponašanje, posebno še njegovo pravilno izgovarjanje zasluži javno pohvalo. Tudi ta le mladenič bi delal le čast največjim gledališčem! Težko bi bil kdo drugi tako izborno posnemal mestnega moža, kakor je to storil ravno naš Jarc. Fant ima res vse polno zmožnosti za take uloge, zato pa le korajž-no prav mnogokrat na oder! Tudi Grešnik (Zupančič Alojzij) je bil popolnoma na mestu v svojej ulogi. Pri prvi predstavi je skoraj malo pretiho govoril, a ni mu zameriti, kajti uloga sama na sebi zahteva bolj tiho govorjenje, ker Grešnik je zvit, potuhnjen, ki si ne upa dosti glasno govoriti, ampak to stori le bolj tiho, skrivno kakor n. pr. v prizoru, ko spravljata z Matijo klobuk v Franično sobo. Tu pač ne sme Grešnik glasno govoriti, če ga prav občinstvo popolno ne za-stopi. A v drugej predstavi pa je fant dovolj glasno govoril in je prav izvrstno pogodil svojo ulogo. Posebno se mu je podalo, ko je s strahom poprosil Jeklena za novo posojila Dovršeno dobro je bilo tudi njegovo ponašanje, kedar ga je Anžc spodmaknil in položil na voz in, kadar ga je Logar zvezal. Tudi prepir s hudo Jerico se mu je prav dobro posrečil, vse je izvajal tako neprisiljeno naravno, da ga je bilo veselje gledati. Želimo še večkrat gledati in poslu ati našega Zupančiča na odru! Pa tudi Domen in njegova zaročenka ozir. žena nista zaostala v dovršenosti. Domen (Anžiček Leopold) je bil popolno gospodar svoje uloge. Če ravno še mlad, je vendar prav izvrstno pogodil ulogo zaročenca in novoporo čenega moža. Posebno dobro se mu je obneslo vso njegovo veselo in zado voljno obnašanje kot zaročenca in pozneje uloga žalostnega nesrečnega moža. Njegovo očitanje svojej ženi nasproti, ki je izviralo iz golj ljubezni do nje, kako je bilo neprisiljeno in dobro izpeljano, saj je k temu pripomogel dosti njegov bolj milo se glaseči, a vendar odločilni glas. . Mladi fant še obeta mnogo na dramatičnem polju, zato pa le prav mnogokrat neustrašeno na oder, mladi Polde! In žena Domnova (Stamen Julija na) nam že znana iz prejšnjih iger, pokazala je tudi to pOt svojo zmožnost. V prvej predstavi skoraj nekoliko pre-tiha, se je v drugej predstavi poboljša la in je dovršeno pravilno rešila svojo ulogo. Ne iz prave ljubezni je vzela Domna, zato pa ga tudi ni odkritosrčno ljubila in je začela goreti za Zvi toroga. A pozneje po isvojej sestri Franici ozdravljena, postala je ljube ča žena svojega Domna. Vse to je izpeljala naša Julijana res prav dobro in dovršeno v svoji ulogi. Celo njeno ponašanje je bilo brez vsake napake bila je prav vrlo kos svojej ulpgi Zopet jo želimo kmalu videti kot kako omoženo ženo na odru, ako pa to ne, pa vsaj kot samsko spretno igralko v tej ali ovej igri! In naša huda Jerica (Majerle Ljudmila)? Prvokrat je nastopila na o dru, a na poslušalca je napravila tak utis kakor, da bi bila že stara igralka Njen strog in resen nastop Grešniku in Anžetu nasproti, kako je ugajal poslušalcem! Gledali smo res pravo pri stno, starokrajsko deklo pred seboj, ki se ne da vsakemu postopaču za norca voditi, ampak ima le fanta rada, ki je neustrašljiv in se potegne za čast njeno. Njena odločna in resna beseda, njene zbadljive opombe napram Anžetu, njeno vedno veselo srce, kako lepo se ji je vse to prileglo! In njen lepi glas, kako milo se je glasil v poselski pesmici, in njene zaničljive besede napram stari Neži, vse, vse je res natl vse izborno pogodila. Res, čudili smo se. da je že pri prvem svojem nastopu tako dovršeno, tako mojstersko igcala. Jako želimo, da se kmalu zopet prikaže na odru v tej ali ovej igri in nam zopet zapoje kako lepo poselsko pesem. Vedno jo bomo radi poslušali! In Anže, naš dobro znani fant Gale Anton? Primaruha, jo je zopet dobro pogodil! Kako ga naj ocenimo? Kratko: Kakor vselej, kadar nastopi, tako je tudi sedaj s svojim nastopom in izvajanjem svoje uloge kar očaral občinstvo. Saj je pa res kakor ustvarjen za šaljive uloge, pomešane z resnim nastopom. To je pokazal tudi to pot in sicer do cela dovršeno bolj kakor kedaj. Cela njegova bolj vesela in šaljiva narava, njegov pristno gorenjski naglas, njegova oprava, vse se mu je tako podalo, da smo res z največjim veseljem in užitkom gledali vse njegove nastope. Posebno lepo se mu je podalo njegovo korajžno uckanje, pa njegovo kreganje nad srno in pa njegova zadovoljnost, da si je smel vsled dovoljenja svojega gospodarja misliti, da je pameten. To bi ga bili morali yideti, kako vesel obraz je napravil pri tem dovoljenju. Res, nad vse izvrstno je bilo vse njegovo proizvajanje v celej igri. Anže, le hitro se zopet pokaži na planini, katera pa naj bo na našem odru, ne pa kje tam v starem kraju in nam veselo iz cele svoje duše zauckaj- kakor zadnjič, v srcu nas bo vzradostilo Tvoje pristno gorenjsko uckanje. In še stara Neža (Majerle Katarina). No, kdor je njo videl na odru, moral je pač reči z Jeklenom: Strela božja, kakor ustvarjena je bila za svojo ulogo, katero je tudi nad vse lepo izvršila. Kot že deloma priletna žena z že precej sivimi lasmi in pa z resno in razločno besedo je tako izvrstno rešila vse svoje točke, da smo se res morali čuditi njenemu dovršenemu nastopu. Prav posebno nam je ugajal njen strogi nastop Pavletu in pozneje Je-klenu nasproti. Gledali smo res pristno starokrajsko mamico pred seboj, ki krega svojega sina z vso materno strogostjo, a končno ne more prikriti materne ljubezni. Res, gospa Majerle, ki je sicer že znana igralka, je tudi to pot rešila do pičice izborno svojo v tej igri sicer kratko ulogo. Nastopite še, nastopite gospa Majerle večkrat na našem odru kot tako resna in skrbna mamica v tej ali ovej igri nam v veselje Vam pa v čast! Pozabiti ne smemo tudi občinskega redarja in občinskih siromakov. Tudi ti trije zaslužijo javne pohvale. Imeli o sicer prav kratke uloge, a so iste prav dobro izvršili. Nosan, naš dobro znani fant Martinčič Fred, je zopet pokazal vso svdjo spretnost v redar-skej službi, kakor je to še vsakokrat toril. Odlikoval se je ta čas posebno s svojo spakedrano govorico, ki ni bila ne slovenska ne nemška. In s tem je prav dobro posnemal neštevilne staro-rajske uradnike, ki so poslani iz nemškega kraja v slovenske dežele, da tain če ravno ne vešči slovenskega jezika, opravljajo svoje ravnovrstne službe. Posnemal pa je tudi take ošabne slovenske redarje, ki so morda služili poprej par let cesarja in se, domu prišed ši, sramujejo svojega maternega jezika in, če morda dobijo kakšno redarsko lužbo, le raje v svojej spakedranej nemščini kramljajo. Vrlo, dobri fant, e večkrat še na oder naj si bo v re-darskej ali kakej bolj imenitnej službi! n siromaka, kako pristna sta bila, prav iz starega kraja. Matija (Majer-e Peter ml.) je prav dovršeno posnemal tisočere starokrajske postopače, ki po letu pasejo lenobo, na zimo pa na vsak način silijo v zapor, samo da se črez zimo na lahek način preživijc in, če drugače ne morejo zapora do biti, pa rabijo celo silo. Vse to je fant Majerle prav dobro posebno pri drugi predstavi pogodil. Ugajalo je posebno njegovo neustrašljivo in ne kako zaničljivo obnašanje napram županu Jeklenu. Fant Majerle še obeta mnogo spretnosti na odru, kar je pokazal zopet v tej igri v ulogi Matije kakor tudi v ulogi Šimna. Le še več krat na oder. In dovršenost se bo pokazala kanalu v polni meri, saj je ja nadarjenosti dovolj. In naš Janez Joj-nienes? Kdo bi mogel boljše posnemati dozdevnega siromaka z bol a no nogo, saj je ja njegovo bolj jokajoče govorjenje, ki je le samo njemu lastno, bilo v tej ulogi toliko primerno. In pa njegovo neustrašeno postopanje proti županu, kako je vse to ugajalo! Le še večkrat, fant mladi, s takim glasom v tej ali onej primernej ulogi na naš oder, vselej Ti bomo hvaležni! Omeniti še moramo natakarico Ivan ko (Šterk Marija) in Logarja (Stau-doliar Jurij). Imela sta imenovana najbolj kratki ulogi in sta jih v občo zadovoljnost prav dobro rešila. Ivanka se je posebno odlikovala s svojim lepim glasom v znanej planinskcj pesmici, Logar pa v svojem strogem postopanju z Grešnikom. V bodoče Vaju želimo videti v večjih ulogah na o-dj-u, saj imata oba dovolj zmožnosti! Tako izvrstno se je igral "Revček Andrejček" pri nas, kar sme biti naši mali naselbini v ponos, vsem igralcem in igralkam pa v čast in zahvalo za njihov trud, ki so ga žrtvovali rade volje v korist domače slovenske cerkve, ki je dobila čistega dobička $140. Želimo le in prosimo vse igralce in igralke, da nastopijo prav mnogokrat na našem, sedaj prav primerno povek-šanem odru, nastopijo tudi v večjih igrah, katere občinstvu prav ugajajo. Pokazali ste sedaj, da imate zmožnosti dovolj tudi za najtežavnejše igre, treba je sedaj le še trdne volje, katere Vam pa itak tudi ne manjka. Saj ja take igre, ako so količkanj pravilno uprizorjene, toliko pripomorejo k izobrazbi občinstva, ob jednem pa tudi gmotno podpirajo to ali ovo društvo, v čigar korist se prirejajo. Pokažite, da nismo tukaj v Kansas City, Kans. zadnji na dramatičnem polju, ampak v resnici prvi za Jolietom, kakor je omenil neki dopi?nik v A. S. Ako bo resna volja in vstrajnost, se lahko povzdignemo še nad omenjeno naselbino, v kar pomozi edinost in medsebojna sloga. Opazovalec igre. Tornado v Oklahomi. Kansas City, 6. maja. — Kraj Ard-more, Oklahoma, je bil danes obiskan po vrtinčastem viharju. Western-Union-žice med krajema Francis in Ardmore so bile potrgane. Šest usmrčenih, 25 ranjenih. Jennings, La., 6. maja. — En belo-kožec in pet črncev je bilo usmrčenih in petindvajset oseb ranjenih v viharju danes pozno v kraju Mermentau, I.a. Več poslopij je biio razdejanih. Sneg v Coloradu. Denver, Colo., 6. maja. — V Den-veru, kakor tudi v največjem delu vzhodnega in južnovzhodnega Coloraua je padel sneg med silnim viharjem- Spomladansko zdravilo. kričistilne in krepčalne kakovosti — to pravijo tisti, ki vedo o Severovem Kričistilcu (Severa's Blood Purifier)-Je tudi tonika za tisti počutek utrujenosti, spomladansko mrzlico, slabo5 in onemogli stan. Je sovražnik g™< opahkov, ogrcev, bul, tvorov, in r_an' katere povzroča nečista kri. ^is'te po našo knjižico "Krvne bolezni , tero razpošiljamo zastonj. Sevef0v Kričistilec je na prodaj v vseh leka1" nah. Cene $1.00. Ako ga ne morete dobiti od Vašega lekarnarja, naroc« ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. if HIŠA NA PRODAJ IN LOTA NA prav prijaznem vogalu, lepo se"c,-to drevje, tudi primeren hlev. < štvo in 28 kokoši. Vprašaj P" 'j1.5' niku na 1320 N. Summitt St., J°lie ' 111. 4/t3 Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica $.000,000 kron. Prihranki 7M.OO« kr** Glavni urad: TRST. Podruaake na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Mttkovii* Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo»«° in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrW°» Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. ffiififfiififfiS^iliffiMSiliSRS^Sffiifigliiifi » * f Buchanan-Daley Co- Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLlfiO'fl Prvi in edini slovenski pogrebniški zayoP°'no izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za ; ° no izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za .V k° ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za 1, ° °beh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za i, Ene noge nad členkom vsoto $100.00; za iz k °beh nog nad členki vsoto $2S0 0°; za naJmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ža zlo" r najma"j štirill prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko ,jej0 Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- se ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer trkratnn Vsota $50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a °Peracijo na kili ali vtrganjem. »tč razpj5e° ne. °Perac'je se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-^'ačstti r, vi taJn'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-,J5laoil- ne ali peracije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vsak ^ °Peracij'e- j daje je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S- D p i tak°j ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in £ja . g tega plačujejo Društva bolniško podporo. ^om no ti sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z szred \ ■■ ? '" 3 "" 4 ." 5 5 "' 7 na vsoto zavarovalnine: 2a $250.00 Starost. 16—.20 .. 20-25 . 25-30 .. 30—35 .. 35-40 . 45—50 .. 50-55 Asesment. Razred. 18c 20c 23c 25c 28 c 32c 38c 45 c Za $500.00: Starost. . 16—20 ... . 20—25 ... 3 .........25—30 4 ......... 30—35 5 ......... 35-40 6 ......... 40—45 7 ......... 45—50 Asesment. ..........35c ..........40c ..........45 c ..........50c .....55c ..... 63c ..........75c tCga plaža vsak član(ica) še 5c na mesec za štroške. IZ STARE DOMOVINE. '°ra dle'T kranjskeSa deželnega od- ;c;ni glavara7ila 191S- Navzoči: de" ; vzorniki i Susteršič, in deželni bj»ec' dr- Trinampe' dr- Peean, dr. 'elni glavar ' barou Apfaltrern. £a> obsto?ečaTČt' no, se no ,°d v«iašk h K!1" Vlad0' da izPo- Prašičev' tl »Pdiejo cep- &Oletev koruze Od . Odprava najviš- »ni .1 • . °dprava !*„ ;ad obia ;ak7-i moki. c. kr. ;%?remi"ia doft Z 8' apri!a 1915, 9 a k 1Bora mleti k« 4 °dreja' "i <*„ ,va'stv0 in imuno Pre So ' °dI'ade n" , Uredi po ceje°t[eba' das* vzdr-"W ali da se " rUzi in k°ruz-f°Pet določi. i. m leti k„ -V4.CJU, ^inek8Qru'ža tako da s!11^.-, fIleti « uSt V8 °dst. ko;„,a ?e Pr'dobi iz su- >r"zne SSrr Zdr°ba 74 itij„ se koriiZP k '.• , e razPoložlji- r Prebivalstva. Ker ^fe^ivaC T"11 en°tno prc- :'C^,0dPade 2 " "r!di po »iej da ep ' UZI in koruz- SS ra=vel avSPef; d°loči- Nova 'Vn Cen« vele r °Zdaj Veljav»c ^ le moke trK°vini koruze i„ noč. t, h-Jleto{I,-roča: Len. bIjanski "Slo- ^nt 'Q(:esiir> „ "u- V stolnici je vo- l' a oddelka °UomCa,;i 8ta P^ce" deželni glavar dr. Iv. Šusteršič z de želnim odbornikom dr. Peganom, za baldahinom g. deželni predsednik ba ron Schwarz z divizijonarjem fml Kutschero ter uradniki deželne vlade. Procesije so se udeležili tudi zastop niki kluba obč. svetovalcev S. L. S., trgovske in obrtne zbornice ter zastopniki tukajšnjih uradov in šol. Za' procesijo smo opazili mnogo vojakov ranjencev. Ti možje, ki so v bojih tvegali svoje življenje za domovino, so tako dajali najlepši zgled onim, ki so doma- ostali. Posebno velika in impo zantna je bila letos procesija pri sv Petru. Pod banderi in društvenimi zastavami se je procesije udeležila nešteta množica ljudstva. Vrsta ranjencev vojakov, ki so se udeležili procesije, je bila tu posebno dolga. Proce sije sc je udeležil tudi občinski zastop iz Most z g. županom Oražmom na čelu, šolski otroci iz Most pod vodstvom šolskega voditelja Grada in gdčne. Jeglič, ki sta tako pokazala, da učiteljstvo mora otrokom dajati lep zgled. Procesije pri sv. Jakobu, frančiškanih, uršulinkah, v Trnovem (tu se je udeležil procesije g. podžupan dr Triller z magistratnim svetnikom dr. Zamikom), v Križankih in pri Srcu Jezusovem so pričale o poživljeni verski zavesti prebivalstva. — V nedeljo ob 8. uri zjutraj je imel 97. pešpolk na Kongresnem trgu sv. mašo. — Potres na procesija na velikonočno nedeljo je bila mnogo številnejša kot druga leta Bilo je na tisoče ljudstva. Procesijo je zaključila molitev za mir. — Lepo vreme velikonočnih praznikov je vse bliž nje kraje v okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem napolnilo z ljubljanskimi izletniki. Iz Medvod je vozil izletnike poseben vlak v Ljubljano. — Izgube križarice "Cesarica Elizabeta". Ujeti na Japonskem: Brisnik Alojzij, Drobnik Karel, Kralj Josip, Lešnik Ivan, Lipavž Anton, Mesesnel Gašper, Pek Pavel, Polk Karel, Požar Izidor, Sarna Emil, Vizjak Julij, Voje Leopold. — Častna svetinja za 401etno zvesto službovanje je podeljena z Najvišjim lastnoročnim pismom ravnatelju pomožnih uradov finančnega ravnateljstva v Ljubljani gospodu Ivanu Fink. 1— Z južnega bojišča. Črnovojniški rezervist Matija K. piše iz južnega bo- jišča med drugim sledeče: Od začetka januarja smo imeli zelo malo dela, le Črnogorce, ki so postali precej živahni, smo imeli držati v šahu. Mnogo je bilo temu krivo tudi vreme, ki je bilo do zadnjega zelo viharno. Med tem časom so se Črnogorci očividno nekoliko odpočili in so pričeli nastopati z večjim pritiskom. Koncem februarja je bilo že več hudiK spopadov. Pri neki priliki, ko so Črnogorci prodirali, jih je obšel nek naš konjeniški oddelek in jim prišel za hrbet. Razvil se je izredno hud boj, posebno, ker so se naši jezdeci takoj zakopali in so se mogli toliko časa držati, da so došli naši lovci. Samo s skrajnim naporom so se mogli Črnogorci prebiti, pustili so pa v naših rokah 2 francoski strojni puški in 18 voz s provijantom in municijo. Tudi na Lovčenu so Črnogorci postali nemirni. Že nekaj ted nov se ponovno vrše silile kanonade in so naperjene posebno na utrdbi Ma-mula in Punta d' Ostro. — Vojna odlikovanja. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda sta prejela četovodja Franc Perhavec in topničar Anton Novak od težke havbične divizije št. 3. — Mornariški nadkomisar I. razreda Rupreht Pivec je dobil pohvalni dekret vojnega ministrstva, morna-rični oddelek. — Pri 27. črnovojniškem polku so prejeli srebrno hrabrostnJ svetinjo 1. razrfeda četovodje: Franc Berdnik, Jožef Mohorič in Franc An-žič ter infanterist Egidij Žarn, nadalje četovodja Karol Klajnšček od 7. lovskega bataljona, doma iz Gorice, kateri se nahaja na bojnem polju v Karpatih že šest mesecev, je odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Ipienovani Klajnšček bode dobival za njegovo hrabrost pred so- ražnikom od svetinje vsak mesec do smrti po 15 kron. Živeli vrli slovenski vojaki! — Velika nesreča v Vremskem Bri-tofu. Tu je pri delu tudi nekaj oseb iz tukajšnje okolice, ter 120 Bošnjakov. Dne 16. februarja se je dogodila grozna nesreča. Pri jako narasli reki sta delala v čolnu ijanko Vatovec iz Zgor. Vrem in en Bošnjak, mohame-danes. Poslednji je izgubil ravnotežje ter zgrabil Vatovca čez prsi in roke, ter sta oba telebnila v vodo. Ubogi Vatovec je bil dober plavač, a ni se mogel ganiti, ker mu je oni roke trdno držal, tako da sta o"ba utorfla.^Tru-pli še niso našli. Pred letom je ravno na tako tragičen način našel smrt brat Vatovca, namreč pri premogovniku "Adrija". Dva brata ima v vojni (e-den je ujetnik v Srbiji). Oče in mati sta stara okrog 70 let. — Umrli so v Ljubljani: Viktor Kr žic, jrejenec. 2 leti. — Henrik VVildner, vojaški delavec. — Uršula Šuštar, mestna uboga, 85 let. — Anton Marega, črnovojnik sanitetnega oddelka št. 8.— Cecilija Antonin, prodajalka, 20 let. Ana Dolinšek, zasebnica, 52 let. Marija Zurc, rejenka, 20 mesecev. — Karel Pust, delavec, 22 let. — Marija Emeršič,.žena vpokojenega železniškega čuvaja, 47 let. — Neža Vidmar, gostija, 69 let. — Marjana Jenko, poljska dninarica, 59 let. — Simon Žutič, hon-ved pešpolka št. 26. — Roza Ivaniše-vič, vdova knjigovodje, 62 let. — Stanislav Potokar, tesarjev sin, 1 mesec. — Andrej Božnar, trgovski knjigovodja, 66 let. — Luka Markuš, pešec 87. pešpolka. ŠTAJARSKO 1 ( stot., Karčevina, u.; Klenovšek Ivan, 2. stot., r.; Ivliček Josip, 3. stot., r.; Klim Pavel, 7. stot., r.; Kokol Andrej, 7. stot., r.; Kokot Josip, 4. stot., r.; Ko-lar Franc, 3. stot., r.; Kos Martin, 7. stot., r.; Kosi Tomaž, 4. stot., Žerovin-ci, u.; Kotnik Aleksander, 3. stot., To-polšica, r.; Kovač Martin, 7. stot., u.| Kovačič Rudolf, 2. stot., r.; Krajnc Franc, 6. stot., u.; Kristan Ivan, 5. stot., r.; Kristan Josip, 4. stot., Ponikve, u.; Krivec Franc, 5. stot., r.; Krofi Franc, 7. stot., Velki Kamen, u.; Kr-žan Anton, 3. stot., Globoko, mrtev (13. dec. 1914); Kunej Franc, 7. stot., Št. Peter, mrtev (dec. 1914); Lepuh Mihael, 2. stot., u.; Leskošek Franc, 1. stot., r.; Lipar Josip, 7. stot., u.; Lo~ pan Mihael, 4. stot., Paka, r.; Lovec Karel, 2. stot., r.; Majcen Vinko, 3. stot., Polenšak, r.; Mali Ferdinand, 7. stot., r.; Marine Ludvik, 4. stot., u.; Matjašič Ivan, 7. stot., u.; Mattiasich Peter, 5. stot., Poreč, r.; Mere Lovro, 3. stot., Dolena, r.; Mišja Anton, 6. stot., Ljutomer, r.; Makar Blaž, 5. stot. Svetina, r.;, Nachberger Ivan, 7. stot., r.; Napast Sim&n, 5. stot., Cirkovci, r.; Ogrinc Ivan, 2. stot., Kalobje, mrtev (7 .dec. 1914 do 6. jan. 1915); Oreš-nik Jakob, J. stot., mrtev (dec. 1914); Osenjak Viljem, 6. stot., r.; Otorepec Jurij, 2. stot., r.; Paj Ciril, 2. stot., r.; Pajman Anton, 4. stot., Ponikve, r.; Penič Anton, 6. stot., u.; Perko Martin, 6. stot,, r.; Peršak Josip, 4. stot., r.; Petek Jurij, 6. stot., r.; Petek Ivan, 5. stot., r.; Petek Viljem, 7. stot., u.; Pevec Josip, 2. stot., u.; Planine Franc, 2. stot., Pleterje, mrtev (28. nov. 1914); Pogorevc Simon, 5. stot., r.; Potočnik Ivan, 4. stot., u.; Potočnik Ludvik, 4. stot., u.; Primožič Ambrož, polk. štab, mrtev, mrtev (14. dec. 1914); Primožič Marko, 7. stot., r.; Pucel Karel, 2. stot., Trbovlje, r.; Rajh Franc, 1. stot., r.; Rek Alojzij, 1. stot., r.; Rihterič Franc, 7. stot., r.; Sagmeister Josip, 2. stot., Globoko, r.; Seruga Jakob, 5. stot., r.; Sinkovič Josip, 3. stot., r.; Širovnik Ivan, 2. stot., r.; Šmiegl Martin, 6. stot., r.; Smole Anton, 6. stot., Zibika, r.; Sorger Ernest, 6. stot., r.; Sprach Andrej, 6. stot., r.; Štampar Anton, 6. stot., r.; Štampar Franc, 6. stot., Vitanje, mrtev (6. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Stermecki Rudolf, 2. stot. r.; Stoeckl Alojzij, 3. stot., r.; Strafela Franc, 3. stot., r.; Strauss Franc, 5. stot., r.; Sumočnik Franc, 2. stot., u.; Šumljak Ivan, 2. stot., r.; Suschegg Karel, 4. stot., u.; Tement Mihael, 2. stot., Vurberg, r.; Turk Franc, 2. stot., Braslovče, u.; Tušek Ivan, 7. stot., r.; Veber Jurij, 2. stot., mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Vedlin Alojzij, 1. stot., Nova Štifta, r.; Vellich Anton, 1. stot., u.; Verhovnik Anton, 2. stot., u. ;Vidmar Franc, 2. stot., celjska o-kolica, mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Vidmar Franc, 1. stot., r.; Vido-vič Ivan, 2. stot., r.; Vogrinec Josip, 6. stot., u.; Vreš Jurij, 5. stot., r.; Vrh-njak Leopold, 2. stot., Sv. Martin, mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Zabavnik Andrej, 6. stot., r.; Zagožen Franc, 3. stot., Frankolovo, mrtev (6. dec. 1914 do 6. jan,. 1915); Zakovšek Franc, 3. stot., Sopote, mrtev (6. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Žibret Anton, 2. stot., r.; Žerdoner Mihael, 2. stot., mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Zidar Josip, 7. stot., mrtev (dec. 1914); Mmrzlak Alojzij, 7. stot., Sv. Jurij ob Taboru, mrtev (dec. 1914); Znidaršič Josip, 3. stot., r.; Zorjan Alojzij, 5. stot., r.; Zorko Ivan, 6. stot., r.; Zu-panič Franc, 6. stot., r.; Zvonar Ivan, 1. stot., r. ANTON LANG, GLAVNI IGRAVEC PRI PREDSTAVAH KRISTUSOVEGA TRPLJENJA, SE BOJUJE ZA NEMŠKEGA CESARJA. Anton Lang, eden slavnih igravcev pri predstavah Kristusovega trpljenja v Oberammergavu, znan po vsem svetu, je šel med vojake nemške vojske in se zdaj bojuje v Vogezih proti Francozom. Lang je bil zadnjih dvajset let glavna oseba pri verskih predstavah v Oberammergavu. Predstave Kristusovega trpljenja, ki slikajo gotove dobe v Kristusovem življenju, se vrše vsakih deset let na Bavarskem, in na tisoče Američanov jih je videlo. Slika kaže Antona Langa, kakor je videti v igri. \ — Izgube 87. pešpolka. (r.—ranjeiv u.—ujet.) Adamič Ivan, 6. stot., r.; Agrež Ivan, polk. štab, Globoko, r.; Anderlič Jpsip, 5. stot., Št. Peter, r.; Anžel Franc, 2. stot., Rogoznica, r.; Baš Jakob, 2. stot., Braslovče, r.; Be-lak Mihael, 6. stot., Brezje, r.; Beline Ivan, 2. stot., r.; Belša'k Anton, 5. stot., r.; Benedek Blaž, 5. stot., Sv. Volbenk, r.; Bertok Anton, 6. stot., Koper, r.; Bezjak Franc, 2. stot., r.; Bezjak Martin, 6. stot., r.; Blatnik Franc, 2. stot., Kokarje, mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Bočko Ivan, 6. stot., Trbovlje, r.; Boslič Valentin, 6. stot., u.; Bratuša Josip, 7. stot., u.; Brenčič Josip, 2. stot. Rogoznica, u.; Breznik Peter, 6. stot., Sv. Anton, r.; Cafuta Jurij, 2. stot., mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Čas Bogomir, 6. stot., Golovabuka, mrtev 6. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Čebu-lar Jurij, 2. stot., Takačevo, r.; Černe Ivan, 2. stot., r.; Cocej Jakob, 2. stot., Celje, r.; Deutschbauer Anton, 2. stot., mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Dobnik Mihael, 6. stot., r.; Dodič Anton, 2. stot., mrtev (7. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Dolinšek Josip, 2. stot., Trbovlje, r.; Družovič Alojzij, 3. stot., r.; Feguš Ivan, 6. stot., r.; Fekonja Jakob, 2. stot., r.; Gareis Martin, 7. stot., mrtev (dec. 1914); Germ Mihael, 5. stot., r.; Govejšek Alojzij, 1. stot., Trbovlje, r.; Govejšek Rudolf, 1. stot., Trbovlje, r.; Gradišnik Ivan, 1. stot., r.; Gruber Rudolf, 1. stot., Škale, mrtev (6. dec. 1914 do 6. jan. 1915); Kaj-žai; Alojzij, 5- stot., r.; Horvat Mihael, 6. stot., Št. Tomaž, r.; Hribar Josip, 2. stot., r.; Jakončič Ivan, 1. stot., r.; Ja-roš Josip, 6. stot., r.; Jazbec Franc, 1. stot., Zabukovje, r.; Jereb Alojzij, 2. stot., u.; Jerman Blaž, 7. stot., u.; Jerman Josip, 6. stot., r.; Jernejšek Anton, 2. stot., r.; Jevnik Josip, 7. stot., Zabukovje, u.; Jevšenak Jurij, 7. stot., konjiška okolica, r/; ošt Alojzij, 2 stot., r.; Jurman Ivan, 4. stot., u.; Kalonek Anton, 7. stot., u.; Kaplenik Josip, 4. stot., r.; Karniža Ivan, 4. stot., mrtev (5. dec. 1914); Kas Karel, 7. stot., Trbovlje, r.; Kleiderič Josip, 6. —O pokojnem zdravniku dr. Janko Sernecu, piše g. prof. Bezenšek: Sofija, 15. januarja. Po želji sorodnikov g. med. dr. Janka Serneca sem se obrnil do uprave vojne bolnice v Čačku (Srbiji) za natančne informacije « njegovi usodi, in prejel se danes sledeč odgovor, kateri bo zanimal tudi širše kroge njegovih prijateljev in znancev, posebno na Slov. Štajerskem. Zato ga doslovno priobčujem (v prevodu iz srbskega): "Spoštovani g. profesor! Vaš mnogospoštovani rojak g. dr. Janko Sernec je umrl dne 6. januarja 1915 (24. dec. 1914 po starem stilu) in je pokopan na Čačanskem pokopališču. Vaš mnogospoštovani gospdd rojak je umrl na tifusu. Mnogospoštovani do ktor je prišel v slabotnem stanju in tako je lahko podlegel težki bolezni. Ča-čak, 2. februarja 1915. — Uprava Ča-čanske rezervne vojne bolnice." Naj v miru počiva, izpolnivši svojo dolžnost! — Prof. A. Bezenšek. — Pobegli ruski vojaki zopet ujeti. Iz Trbiža se poroča: Na velikonočno nedeljo so v Dovjem prijeli tri ubegle ruske ujetnike. Brez denarja in živil so pribežali čez zasnežene gorske pre laze in dospeli čez podkorensko sedlo v Rateče in odtod na Dovje, odkoder so nameravali pobegniti v Italijo. Lakota jih je prisilila, da so na Dovjem stopili v neko gostilno in z znamenji prosili jedi. Gostilničarju so se pri-šleci zdeli sumljivi — čez rusko vojaško obleko so imeli oblečene oguljene civilne suknje — ter je obvestil črno-vojniško stražo. Mlada krepka trojica je bila aretirana in izročena štacij-skemu poveljstvu v Trbižu. Prepeljali so jih v ujetniški tabor v Knittel-feldu. šen — se je oglasil. Pred časom so objavili po uradnem seznamu izgub posneto žalostno vest, da je padel na severnem bojišču katoliški akademik, član Dneva, jurist Jožef Fon iz Srpe-nice na Goriškem. Ta vest je zapustila globoke sledove žalosti ne samo pri njegovih domačih, ampak pri vseh, ki so ga poznali. Sedaj pa se je po dolgem času sam pismeno iz Rusije oglasil. Bil je ranjen v nogo in je prišel tako v rusko ujetništvo. Predstavljamo si lahko ,kako veliko je veselje vseh, ki so ga poznali, ki so stali i njim v istih vrstah, da še živi. — Nov suplent na c. kr. slov. drž. gimnaziji v Gorici. S pričetkom II. tečaja je prišel kot namestni učitelj na slov. gimnazijo v Gorico dr. Andrej Budal, naš rojak iz Št. Andreža. - Oklic na Goričane za slepega vojaka. Marija grofica Pace je izdala naslednji oklic: Someščani! V teh žalostnih časih, ko zre solnce toliko nesreč, vidimo krog sebe prizore trpljenja in bojazni: krepke mladeniče, ki so prišli ob roke ali noge, čvrste ljudi v cvetu življenja, pohabljene in pokvarjene, mlade obraze za vedno spačene. — Neprimerljiva je pa nesreča onega, ki je izgubil vid. Uboge oči, obsojene na vedno temo, na večno noč! Neprenehoma bodo tugovali ti nesrečneži med nesrečnimi. Za enega teh nesrečnikov se obračamo do vas, ki se ie sicer vrnil z bojišča, ki pa ne ugleda več svojih dragih... ker je slep. Nihče mu ne more vrniti luči očij, a vsi smo mu pripravljeni priskrbeti grižljaj kruha do konca njegovih dni. Da, pripravljeni smo darovati obolos za nesrečnega Filipa Markiča, delavca i/ Podgore, ko ga pridejo k nam nabirat. — Že predno je odšel na bojišče je v potu svojega obraza le s težavo preživljal svojo družino, ženo in hčerko. Sedaj pa preti vsem trem največja ber da. A to se ne sme zgoditi. Upamo, da bo svota 4000 K zadostovala, da kupimo bednemu slepcu dosmrtno rento, ki naj mu donaša letno 360 kron.— Prepričani smo, da naberemo to svoto med radodarnimi Goričani. Vsi smo pripravljeni, da mu pomoremo v vsakem oziru in nam, ki imamo še zdrave oči, bo v veliko zadoščenje skromna žrtev, ki jo napravimo v korist nesrečnežu, ki je brez vida, največjega bla-gra na svetu. snem, mi ostane koža, ta je pa več vredna nego jajce." Dober sklep.' Prvi visokošolec: "Ti, Ivo, to ti pa povem, napil se od sedaj naprej ne bom nikdar več." Drugi: "Zakaj pa ne?" Prvi: "Pomisli, zadnjič sem v svoji pijanosti poplačal vse dolgove." Pri zobozdravniku. Zdravnik deklici, kateri je ravno zob izdrl: "Le potolažite se, gospodična, časa zob, ki marsikatero solzo posuši, bo že skrbel, da bo čez to rano trava zrasla!" HAUM. ~< redke in glejt« da dobiti prl> stniltichterjeT Pain - Expellw z znamenjem Anchor Trti« Mark, kot kai* slika. Cena 2» in 50c v Tsek lekarnah ali pri naravnost nam pišit* ponj. Fii. lir & Co. 74-80 Washington Street New Yerk. REKRUT Spisal Henrik Conscience. (Dalje.) Vrata so se odprla od zunaj, med njimi sta se prikazala korporal in Katarina. Deklica se je prestrašila ko je videla pred seboj zeleni mrak in v njemu negibne postave, ki sede pod-kobalčene s senčniki — tako strašne in čudne — z glasnim vikom je skočila nazaj, ali Jan je že spoznal njemu najdražji glas, razkriljenih rok je tapal napram njej; spoznala je svojega tovariša otroških let, tekla je k njemu in ga je objela. Slišalo se ni drugega kakor vzdih žalostne ljubezni, pomilovanja: "Jan! Jan!" — in radostni vsklik: "Katarina, ti, Katarina!" Vsa v joku je visela Katarina ob vratu svojega prijatelja, nakrat se ji je zdelo, da je izgubila zavest od presil-nega čustva usmiljenja, kajti njene roke so obvisele mrtvo na rami siromaka slepca, njena glava je ležala na njegovem vratu. Tačas so se bili pri bližali drugi slepi in so otipavali obleko in glavo Katarinino, kakor da jo hočejo spoznati tudi oni. Vsled tega se je zavedla Katarina, prestrašena je odmaknila Jana od onih in klicala: "Za božjo voljo Jan — kaj je to? — Reci jjim vendar naj me puste v miru, sicer ne morem ostati tu; "Ne boj se dragica" — jo je tolažil hitro Jan — slepi ubožci vidijo s tipom, otipljejo tvojo obleko in vedo iz katerega kraja si." "Siromaki!" — je vzdihnila bridko deklica — "rada jim odpustim, vendar mi je sitno. Pojdi Jan, vsediva se raje v oni temni kot, da se pogovoriva kaj o domu." Tako govoreč je že vodila Jana h klopi in se vsedla poleg njega, držala je njegove roke v svojih in mu gledala z ljubeznijo in žalostjo v zapopane oči. Razpredel se je pogovor, skoraj neslišen je bil, ali gotovo globoko občuten, kajti na dekličinem licu so se zasvetile zdaj biserne solze, zdaj se je zazibal radostni usmev, večkrat je stiskala sočutno Janove roke. Gotovo se je trudila, da vlije mazilo tolažbe v bolno reveževo srce, sladek kakor materina pesem ob zibeli je bil njen glas. — Jan je pomaknil senčnik iz čela, na njegovem obličju je bij oso-bit izraz žalostnega obupa in sanjave pozornosti — kakor izraz človeka, ki leži v brezdnu trpljenja in posluša besede, katere mu ne puste ravno, da bi pozabil svojih muk, vendar pa ga omamijo za hipec z mišljenim radostnim upanjem. V polkrogu pred njima so se postavili drugi slepi. Poslušali so tudi oni, da bi vedeli kaj govorita ta dva in da bi ujeli tudi oni žarek tolažbe. Korporal je ostal zunaj pred vrati, hodil je po hodniku in pomolil včasih glavo pri vratih v sobo, da bi videl če se ne pripravlja Katarina na odhod. Nakrat je prebledel, postal je kakor stena, oči so se mu razširile v strahu: Zagledal je narednika, ki je prihajal trdega vojaškega koraka napram njemu... Ne da bi se genil ga je pustil korporal v sobo slepih in sledil mu je kakor grešnik; ki pričakuje obsodbe. Ko je zagledal narednik deklico med slepimi vojaki je skipel jeze, iz ust se mu je vdrla nagla reka besedi: "Vi! Vi! Vi! — Vi hočete biti korporal! — Vi pustite v vojašnico nepoklicano osebo in še celo žensko! — Takoj Vas pustim odvesti v temnico in zahtevam za Vas štirinajst dni zapora — ako ohranite še Vaše korporal-ske zvezde, ne bo to moja zasluga, pri vseh vragih!" Prestrašena Katarina skupaj, njegovi starši so moji "starši, moja mati je njegova mati, njegov ded me je pestoval, delo, zaslužek, radost, žalost, vse je naša skupna last." Zopet je sklonila glavo in nadaljevala bolj tiho: "Odkar je Jan tako nesrečen, čutim pač, da mi ni samo brat." Ginjen ob njenih besedah je zapustil častnik svoje pisanje in se je približal Katarini, njegova žena je vzdihovala: 'Ubogo dete! Iztrgati si moraš take misli iz srca in se potolažiti radi fantove nesreče. Slepca vendar ne moreš ljubiti svoje žive dni!" Katarina se je stresla bolečine in za-plakala: "Zapustiti ga? Zapustiti njega, ki je nesrečen vse žive dni? O gospa, naj bo Vaše usmiljenje in Vaša dobrota tako velika, da ne rečete več takih besed, ki mi parajo srce kakor dvakrat nabrušen nož." Častnik je govoril nekaj francosko s >vojo ženo. Rekel ji je, da je prišel ukaz od ministrstva, ki daje polkovniku oblast, da izpusti slepe>,vojake na neomejen dopust domov, da počakajo doma popolno oprostitev od vojaškega stanu. Ukaz stopi šele čez 14 dni v veljavo .vendar hWe 011 storiti vse potrebno, da doseže, da pojde nesrečni kmetičin prijatelj še danes v njeni družbi domov. Zadovoljna 11111 je kimala gospa in ga bodrila in nagovarjala, da naj hiti. Katarina ni razumela besed, a dozdevalo se ji je, da nagovarja gospa svojega moža na nekaj, kar bo dobro za njo, in kimal je z glavo kakor da pritrjuje in ga prosi, da bi izvršil to človekoljubno početje. Častnik se je o-brnil na njo z vprašanjem: "Ali bi bili veseli, če bi mogel Vaš tovariš danes z Vami domov." Nepopisni izraz radosti in strahu se je pokazal na Katarininem obrazu, njene široko odprte oči so-strmele v častnikova usta, kakor da hočejo priklicati od tam še drugih besed, ki bi pojasnile, potrdile; naposled se je oddahnila globoko in izlila svoje razburjenje v besede: "Veselila če se bi? Skoraj da se mi meša od veselja samo radi tega vprašanja. Gospod, gospod! Samo ne varajte mene reve s takim upom. Klečala bi pred Vami in Vam poljubovala noge." Častnik je segel hitro po svoji kapi, opasal si je sabljo in je odhitel z besedami: "Pogum, dekle! Mogoče, da se mi posreči. Na vsak način pa bodete lahko govorili še pred svojim odhodom z Janom, to bo moja skrb." Katarina je jecljala nekaj nerazumnih besed zahvale, ki so sledile še častniku na dvorišče, potem je izlivala potoke svojega zahvaljevanja na gospo; dobra gospa pa ni počakala, da bi izlila Katarina vsa svoja čustva, ki so ji prekipevala iz duše, hitela je v kuhinjo in vrnila se je z deklo, ki je porinila pred Katarino mizico in naložila nanjo mesa, kruha in pive. "Jej in pij, dekle," je rekla gospa, privoščimo ti od srca." "O, gospa, to vem dobro Vas je sama dobrota. Ali s čim sem zaslu- žila toliko dobrot? Saj je, kot da bi bili moja mati! Bog Vam povrni, ne vem drugega." "Gotovo nisi že dolgo ničesar jedla?" je vprašala gospa, ko je videla, kako vzdušno se zalaga lačno dekle. "Od davi, gospa, ob treh zjutraj sem založila .malo kruha — tekla sem sedem ur — zdaj pa zahvaljujem Boga, ki Vas je ustvaril tako dobro." Dolgo je izkazovala Katarino tako svojo hvaležnost in dolgo jo je tolažila gospa s sladkimi besedami, kajti dolgo se je mudil častnik, ki ga ni bilo dve dobri uri. Že je bila povedala Katarina vso povest svojega življenja. Govorila je s toplo ljubeznijo o svojem ljubem kraju, kjer sta čista duša in telo prebivalcev, ka"kor je čist z.rak peščene široke ravni, kjer je prešinje-no vsako čuvstvo duha priprostosti in poštenja, kakor večno cvetoča ravan, ki se izkoplje vsako jutro v balzamič-nem vonju. Gospe se je silno prikupilo pripro-sto dekle, ki je kazalo tako bogato srce in brihtno glavo, večkrat so se ji orosile oči med pripovedovanjem. Ko sta se tako pogovarjale o mirnem življenju na kmetih, se je vrnil častnik in se podal potem z narednikom na oddelek za slepe. Ko sta se pomudila nekaj časa v sobi pri slepih, je prišel po stopnicah na hodnik, sledil mu je Jan s culico na rami in s palico v roki, narednik ga je spremil do vrat častni-kovega stanovanja, tam je prijel častnik Jana za roko, odprl je vrata in rekel: "Tu notri je Katarina, ki Vas pričakuje." Jan je potegnil papir iz žepa, zavihtel ga je visoko in zavriskal: "Katarina, ljuba Katarina! Jaz smem s teboj domov, tu je moje poslovilno pismo, meni ni treba več biti pri vojakih." Res je tako, je pritrdil častnik, ko je videl, da se ne upa Katarina verjeti te novice. Jan je stopil razširjenih rok v sobo, toda Katarina mu ni hitela naproti. Presenečeno dekle je zdrsnilo raz stol, drsnilo sexje po kolenih do svoje dobrotnice, ki je sedela na zofi. Dvignjenih rok in jokaje ji je gledala v oči in klicala: "O gospa, če Vi ne pridete v nebesa, kdo drugi naj pride? Ne morem govoriti, srce mi poka — umrjem veselja... Bog povrni! Bog povrni!" (Dalje prih.) OPREMLJENE SOBE SE ODDA-jo v najem: 203J4 Bridge St., Joliet, III. Več pove g. Stephen Kukar. 3t Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar - VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Mlinar IN TRGOVEC. JOHN PUBENTZ 203-205 Division St., Joliet, 111. PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. / Zmelje žito, kakor naročite. Prodaje Rubber Roofing, ki je priprav-ljeno za kritje hlevov in kurjakov. City Express Transfer za selitev z automobili. Hitra postrežba. Phone 2736 ali 3932-J. 40t4 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. . N. W. Phone 1113. W. H. KEEG POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se ob na to tvrdko in prepričani bo(ilrt'rt(1 boste najbolje postreženi, ker taJJ^ je najboljši ter mnogo cenejši drugi. V islučaju potrebe rešilnega ^ (ambulance) pokličite nas pO nu, ker smo vedno pripravljeni -dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. iiC POSTREŽBA TOČNA VSAK L- W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Sail«' Rojakom priporočamo sledeče blago Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................* —. Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ — Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ....................... Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) z» »j^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) « Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................■','«( Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................'Lgg Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................TJ«) Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in £ 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom 'je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo*e»' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* /MfJe/Uiii^^Aemmic Joliet. ill* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILL1 fjfllf Union Coal & Transfer 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Northwestern telef°". Chicago telefon 4313. Podpirajte trgovce, kateri imajo v Amer. Slovencu. > Naročite zaboj stekleni novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bloff St., Joliet Ji Ofct telefon 405