STEV.—NUMBER 244. ajsetletnica društva Slavije št. 1 S.N.P.J. v* \\; glasilo mik SLOVENfi I Ckicago, III., sreda, 17. oktobra (Oct j« siesr sastonj pomaga-zsvsznikooi T svstovni vojni, [ ali js P* lahko ponosna na to, ae 4 torti snflsikt ministrski prod- ffiZRAJ bpPOLDBTl JI DO SPEL V ČIKAtKO MBSTO TER BIL ZLAVHOiTNO SPRRJIT MlnnespoUs, MSnn. — V ponde-ministrski 3jni Geoi Ijek je snglelki to, predsednik Llojd ■aato iirszil ieljo, naj bi Zdru-lase države pomagale Evropi Tipoitaviti mir in rsdae razmere V govora, ki ga js imel pred ainnespelsko trgovsko zvezo, je kivii ministrski predsednik dejel tole: "Tu nisem ns nobeni misiji. A li dovolite mi povedati eno stvar. Dokler ne bo Amerike s svojim pilaim vplivom, s svojo mogoč-aostjo posegle vmes ter posredovala za mir, dotlsj ne gojim dosti upsnjs sa bodočnost.1' Olede neke isjsva, da si Ame-ričsaje prizadevaj^ popolnoma pozabiti zadnjo svetovno vojno, je rekel, ds ni dobro ss Evropo, ee je temn tsko. "Ničesar vam ni treba pozabi ii," js rekel. "Je nekaj, na kar ste lahko ponosni. Prišli zte za stonj, ali vaeeno pa na poziv velikega eilja in vzvišene idej* In to ravno bi moral biti vaš ponos "Vlogo, ki ste jo igreli v veliki svetovni vojni, je vredna va lih slavnih tradicij. In po mojem mnenju bodo zopet Združene dr-žsve ameriške posegle ne svoj ns-čin in ob svojem čfesu s svojim silnim vplivom V evropske rsz-mere ter pomagale vzpostaviti ffiir. ' "Jaz sna r t nests. Ts kontinent je n fciru. f Prestopu sem mejo snoči. Najznačilnejšo mejo na svetu, mejo, ki je brez vsakršnih utrdb in kano-nov, bres vojakov in bodečega ,žičje, ki bi naj jo ščitilo in vero-▼slo. Meje nesrečne Evrope polne morilnega orodja.- "Vi zte kontinent miru, in ze božjo voljo obdržite ge v miru. Tu so plemcne, ki so bile zapletene v Evropi v strašno vojno, div-jaiko in barberako klanje dolgo vrsto let. Vi jih stepljstc v eno ljudstvo, živite vsi ob Istem nerodnem ognjišču ter si grejete •voje roke pri istem velikem nerodnem ognju." Uojrd George ja potem dejel da je bil srednji zspsd del Ame r»ke, ki je melsl itrene politikar "Kadarkoli smo hotel kej ve-««ti o Ameriki med vojno, so nam rekli: 'No, to js odvisno od srednjega zapade', In če smo rs kl» kaj, ao nam dejali t 'Pst, tege smete govoriti, sicer vss sliši srednji za pa d'. Če amo zahtevali kaj, j« nam bilo rečeno: 'Tege ne morete imeti Srednji zeped ho-r« imeti tiato'. Zeto sem si močno Mol videti, kskšen js ts srednji ««pad". ' Ts govor js bil del dnevnega programa. V pondeljek zvečer se * odpeljal Ltojrd Oeorge .v Moo-seheart, IlL, in Chicago, kamor js dospel v torek sjutrsj. Sla vi j a, štev. 1 8. N. P. J. praznuje v nedeljo dvajaetletnico ob-atanka. Društvo je bilo ustanovljeno ob Čaau, ko ao bili vseh poatoje-čih slovenskih podpornih organi-sacijah selo ozki nazori glede verskega prepričanja. Kdor ni šel Sikret v,letu k spovedi ,ni mogel postati član alovenske podporne organizacije, pa Če je prav s svojim rojstnim liztom dokazal, da je sin pristnih slovenskih stsrišev. Obstoječe slovenske podporno organizacije so se sicer imenovelo >rstske podporne4organizacije, ali bratatvo so tolmačili tako, da je lc tisti brst po narodnosti, ki oprav Ija gotove verake dolžnosti, določene v prsvilih. Slovenskih svobodomisleesv ni bilo takrat veliko v Ameriki, ps Šo tizti eo bili razatreaeni po raznih državah, da so lahko občeveli k pismeno med seboj. Ti svobodomi-sleci so spodbujali drug drugsgs k delu, da se ustanovi podporna organizacija, ki bo rez bratske, keteri bo prostora za vze Slovenec v Ameriki, ne glede na verzko prepričanje iu izvrševanje verskih dolžnosti. Začetek je bil isredno težek in napredni slovenski element v Chicagu ss je zavedal, da mora nekaj Žrtvovati in trdo delati, da ze ojunaČijo napredni Slovenci po drugih naaelbinah in n-stenove društva, ki ae kesnejc združijo v celoto v podporni organizaciji. Ta napredni slovenaki element v Chicagu je žrtvoval v denarju in na evojem času, da je bilo mogoče ustvariti nejprimitivnejšo podlago za nadaljno agitacijo, ki naj združi Slovence v Ameriki v pravi brataki podporni organizaciji Lotil ee je dela, ki je sahtova£ od njega vztrajnosti, trdna tetfs in cej stara, toda aa uresničenje misli je manjkala tista ves, ki js abeo* lutno potrebne, da ea is vede vsaki velika misel. S preselitvijo gvobo* domiselnega tednika v Chicago, so imeli Slovenci orodje, s katerim se lahko obvestili nspredni elen križem Združenih drle v, kej smatrajo potrebnim in koristnim slovensko ljudstvo v Amsriki. Pri jo podpissl s imenom "A. Msssmsn x Oo." tor jo nskaesl sebi; na-da js sa svojs osebne svrj-e porsbil velike sneske državno ga denarja in ksatlgadsks banks. Nota, ki jo js prodala Mejer-Kiserjev* banka browaetotwš*kl banki, je bile dsna sa dnigo noto podpisano po MeOrs/ju, nakazano McCrsyju in indorsirana po MeCrayju. Pritožba pravi, da jo bila nota izmišljena in ponarejena, in de ni imel goveracr MoOrs/ nobene pravica podpisati iatans "A. Memman na noto. J I Nadalje Je rečeno v tožbi, da je Mejer-JEiasrjsva banka pred-etavila govorne rja MoCrayja Pregled risevslh do- |siks»,S! (ioveraer Indiane obdolžen, de ponaredil noto aa 62600. Uoyd Oeorge, prispevši v Chicago, apelira aa Američane, aaj pomagajo rešiti propadajočo lv-ropo, Političarjl špekulirajo o OooUd-gevi kandidaturi y prihodnjem etu. Tajnik departmsnta sa delo Daviš zopet bobna o avojem načrtu aa omejitev neseljsvsnjs in rsgi-st racijo inosemcev. Petindvajsetletni™ masskrs V rudarjev v Virdenu, IlL Velika po vodenj v Oklahoma Cityju t tretjina msata pod vodo Oklahomaks legisleture js sa-vrgla predlogo, ki ja naperjena proti kgklukaoa med poslanci tisoč članov v W da Jo IZ delklk, daai ji ni manjkalo Sotral, Jnanove nota veljavna, in da Js nlkov na vseh itrsneh. . ***** aama preiskala njegove Ponosni eo lahko Upijonlrjlgv<«meščenci in želesničerji zehte-*»jo šeet miljard mark mednega pcviAka. Vlada je odbila aehtevo in >dej groza izbruhniti velike «"kc. Ruderji v Oornji ftleziji Is *"kejo. , ^Pet čudež — pa ns v !>unaj, 1«. okt. — Najnovejši rekord kirurgičae vade je spreme-Wrr *enUee hrošča v aemee. To m j< zgodilo ne ta načia, de se od-**** glave obema ia semičiae gle-n •• »cepi ne eemee, amačeve pe »*miee. Dr. WelW«akler je »vrtii operacije te vrste s popel- utoftiom JUNIJA BO 000U-DOI DOBIL MAJMAMJ 406 GLASOV HA PRVIM GLAAOVAVJU. Wsskington, D. O. — Predsednik, ki je ksndidst ss nominseijo, ds nssledujc ssm sebi, ime toliko prednosti ned vsemi svojimi tekmeci, da se mu kaj izlekko posreči doseči uapehe njegovih «tri-zedevenj in stremljenj. Predvsem je njegove politična vselej pripre vi je-, ne odobriti njegovo nominacijo ze naalednjo službeno dobo. Celo ss tretjo. Predsednika Oraat In Roosevelt sta imele velik del avo-ja etrenks na svoji etrsni. In Čeprav ni predsednik posebno'pri-ljubljen in populsren v svoji prvi službeni dobi, je prsv težke njegovi stranki odreči nJemu nominacijo sa prihodnjo službeno dobo, ker bi drugeče dotlčne stranke priznala svojo onemoglost in neuspešnost. Predsednik, ki js ksndidst ss nominseijo, izvaja lahko silen vpliv aa organizacijo v atranki, ki pošilja aveja ljudi na priaaar-ne volitve la aeetavlje aejeilasjlo aile, vodečo izbiranj* detegetav ne nerodno konvencije. Zelo odločilni čin i tri ji v orgenizeeljl so .vezni uredniki, ki heleje ehdr- lati eeols «bs - f* la rezal krajevei vtdMelji, ki se pshsjo sa političaimi ndu-gami od strani najvišjsgs svti negs uradnika, od strani predsednika.; Predsednik Coolidge je ssdsj v takem pololsju. če se bo d^ mesece msres priljubil neroda :ot ekaekutivni načelnik, potem ni nobenege dvoma o tem, da be no- dideta na prihodnji rspnblikenski nerodni konvsnsiji, ki ss vrli prihodnjo leto v mesecu juniju. Nb konvenciji nejbrl ns bo nobenega posebnega tekmovanje. Predsedniku Coolidgu bo morde t napet-je samo Le Foliette, ki Je nika- vložeus tožbe je pa Meysr-Kiser-dobro vedsla, da f Klserjsve takoj PrsdaedoiM Sol Meyer rltvcdel o tsj tolbi, ime beaka ssprisslsai o4 strani Msssmsnovs tvrdke, tort Jo gevorner M« ( rsy sodruš-nik. V tleti isjsvi ds Je povsds-no, ds je governsfj ''pooblaščen pod plast l tvrdkino ima v vssk trsn*skcijebi,' Oovernsrjev odvetnik Jsmes W. Noel js dsjel, da je prsgladal tožbo in da ns msrs narediti nobene pripombe o njej. • Kentlendsks banks, katarl j« bil governer MsCrsjr svojla« predsednik, js zsprla avoju vrsta v soboto, ker ji je smsnjkslo de-nsrjs v gotovini. Vsloporote okrejs Msrion, ki prsiskujs governerjeve finančno traaaakeije, js bila odgo » Francija savrgla sahtevo ftviee da ss sporna sadsvs glede Savoj« ske predloži halkemu sodilču. # 1 111 't DUM O NOVEM ZUO-H »IUEUEMKE 2SEZB U V NEMCU SE SIRIJO PO VSEH MESTIH. iS- MttOlJA TROJKI Tajnik depertmenta aa dllo jo apeliral aa k|ijonarja, aaj . agitirajo aa oanjitov aaselje-T • . . raaja. \ Ssn Franolsoo, Csl. — Jsmes J. Daviš, tajnik depsrtamnts sa dslo, je v pondeljek govoril na konvenciji Amsrilks legije ' Davig ja ivi "d in nsredi is "4*1*0" Američana. Do-ličen js pO Dsvisovem le tisti, ki je ssmo sa Ams-proti vsemu ootslsmu Svs- London, 16. okt. — Novejla vest U Berlina ss glssl, ds so Ihrstal isgredniki danes nspadll borsnb poslopje in v bitki s polloljo js bila sna oseba ubita ia 10 Močne vojalks čete so vladna poslopja v Wllh Več ko 5000 mol in ~ udcldttoflnspsds na Diktator atroesmsnn js v skrbeh radi vedno bolj nai Čsgs konflikta g rdečo in črno Bsvanko. i Berlin,' 16. okt. — Bivelnl gredi M rspidno Širijo Nemčiji. Včeraj so ii Hcrlina; Velik« maolloo sslnih delavcev so napadla ln oalo-nils dvajset prodsjslnlo, največ mm> odnesle plo|L prodno jo prllls policija na lica meeta. i Petsto mol je napadlo meatnO lilšm v Hohosnburgu, bsrlinsksm predmestju. Isgredniki sa hotoll prisiliti msstas uradnike, da Isda-jo krušna listke sa vso delavse v predmestju so dosegli kot f br naskočila i pilila. Kruh js jo more kupiti krompir la draga Uvlla 10 noms lsgtnila s trgov, msrks izgublls vso vrednost. Iggrsdi dovažajo BAtolTJB PRU1U POLICAJA m OROPALI 6 PARTIJ VA AVTOMOBILIH. Okleago, QL - Prizori, ki bi jih s velikim veeeljem predstsvlli občinstvu v tem sli onsm kiasma* togrefu, se se odigreli v ponds* Ijek sjutrsj ns vrenkegeneki ee-ati blizu North Ckisaga. Pst bsaditsv aa dvsh ukrsdo-kor ne pričakuje, da bt bil aosu- nik avtomobilih js prijelo poli- nirsn In čs ss pojavi aa konvsasiji kak eile močan tekases, tadi v takem alučeju bo nepesied seda nji predsednik veaderie smego-veleč. Le tedaj. Is ss be videle, da nI Coolidgs posebne dekor državnik in politik v smislu starih . republikanskih geajekev, ss etag-Vl sgoditi, da imenuje stranke ke-ge drugege se pradssdnilkegs kandidata. Politične maerabe re-publikanake straake . streme ge tem, de more biti esdaaji pred sedaik nominlren sa pred*« itn škega* kandidate priksdaje lete. U če morajo U pridobiti svo^ delegacije sa Cedidga v mesecu juniju, potem be imel 406 glase* le takoj na prvem glasovanju Manjkalo ase bi ae U aačin 111 gleaev de večiae, ali njegov tekmes ga ne M prekositi ia dobiti vol CooUdgevI prijatelji meaije, be te igsk aajmaaJM v raja ia ga imele vjetage, ko so je-msii lastim psrtijsm aa avtomobilih vss, kar js hllo kaj vrsdae-ga pri ajih. Neto eo police ja vzeli ti obeostai roparji sas^krss ter zbežali, ko ss jim js bližal svto-mobil s dragimi polissjl. Tsk je bilo pet. In ke se js njih svte-mobil ne ostrem ovinka prevrnil, je bilo vech pet rederjev večeli m sej telssao poškedovsaih. Dva rsnjvns |H>lirsJe so morali odpe-IJeti v bolnišnico. Roparji so m. mm "Nedavno ssm dsjil načelniku kongraanega nesel jenilkega odso- ka, naj isdsla nov sskon ss omsji-tsv naseljevanja, čs ima pogum j mi imamo predssdnlka, ki ima po podpissti tako zakon," js rskel Ds v ia. "Sedanja imlgraeija je pod kontrolo sakons trlodstot-ae kvota, ta sakoa pa poteče sedli dsa junija v prihodnjem letu. s kongres ns sprano do tega lass novega zakona, bomo iaaali !, Julija 1924. neomejeno neseljeva-njs. Moj program glede nessljevanja jO Sledečlj 1. Vsi nsseljenikl morajo biU ssslišsnl v njihovi domovini, prodno se podajo na 8000 milj dolgo pot. To delo lekko is vrl« njihova vtede, ki s tam prihranijo svojim drlavljgnom strotks in tslavs, Is so ssvrnjsnl t smerilkl luki. 1 Ameriškim konzulom SO mors dati oblast, da vidirajo potne llate prespali kloni jo vise, le ss jim sdl, ssljenlk ns sakons. f. Vss Inosemss v Združenih difereh bi treba poplsstl. V ta Ims vrlitl letal ecoeos ss dobo pet let In teku ts dobs mors bili iaoz«ni«e podvržen isgonu, sko se nsjds, da js prišel v Združene dršere ne ne-postavni nsčin sli v nepostavne — ■amando Kos 16. okt •oni, falistovskl vodje deUvakib "unij", katere organizira jo fašktl, in deaae roke Muaaelinije, poroča, de leta lili unije dve miljona členov, ketett-Ike unija 100^00 ia feMetaveke 100,000 členov. Donos Iu je jo feli stevske unije 1 W**J členov, sorielističae TflOO ia 30^)00 članov. Pašietoveke unije jemljejo delavce la deiodaielee ga Aaae ia aa-meo tek sbidikelov je — pSmf , Reeaoni — delavci ia Uiti", iktivnih nsaeljenikov sdl, ds odgovarja proopi la od- pal iaom VAJVOVRJll VZROK ZA RAS-•POROKO « Oeklend, Cel. — (fsd. Preas.)-Mrs. Msy E. Clsdworthy js sshte vale ločitev sekoas na temelju okrutnosti. Ko jo js sodnik vprs-šel, 9 šem je bU soprog krut, jo »dgovarilas "Moj mož Thomee O. Cladworthy js člsa L W. W. ia to js dovolj krute." Sodnik os js striajs! ia dovolil ločitev sakons! •■4 «a.•; »i.'". henbe. Udie UWIfl BO RAVCVI PRRD Weskington, D. C. — (Feder Pross.) — John L. Lseris, pr«daed nik radarske unija, j« sprejel predeadniltvo kooperativne delev kratkam otreri a kapitalom ao- trg. Vjo. t \i m , 4 V KMnlgoaa jo naroda« streljala aa brssposslas dola ubilo dva, ssdsm ps n vilni isgrsdl v Colognu, Oberbllka, (leissnkirrheno, Neustsdtu ia r drugih msstih Pornk ja se aad* ljujsjo. Na Stotloe ossb je bUo ra* njenih sadajs tri dni v spopadik g policijo. Berlin, 16, okt. — Streaemenn* va diktatoričns vlsda jo rčsrgj po-trdil s nsredbo H ustanovitev nove bsnke, ki bo isdajala nof denar. Benka se bo isunovi Nsmlks ranina banka-in prvi teden v novembru. Kai bodo deli bankirji, trgovsil strislei s ebvesnlm . Benka Isds • 1 .tiiio^Hi.boO mark v bsnkoveih od pel do 0006 mark in v drobilu Is atasrinije ln medenlns od M) pfenigov de dveb ■Mrk, ..V Vrbolegs isds vlada bankovao f dolarjih od euega de pet dotar|sr, hi IkhIo zajamčeni s zlstomj tek I n liove® v ^o ^js^iftrtih ka »0 i jonov sls tih mark. Prihodaji mesec bo torej Nosa-čijs Imele tri vrste denerjs i reatae msrke, doUrjs ia staro papkmalo marke, ki ostanejo v obtoka tal bodo krožil* M zdaj v benkd po pet, deset, petdeset 1* miljard mark. Vlada upa, da di t januarja 1694 potegne is vss sedenji pspir in potem ne jo le roatne msrke. Berlin, 16. okt. —ftlvslnl Is-gredi v Berlinu so ss danes ponovili. POUciJe, ki js hetets razpršili brezposelna delavse, js blla^ gena in rasoroleaa v dveh tik. POPLAVA OLATVBOA OKLAHOMR. Oklekome Cltf, Okls. — Tretji-aa načeta js pod vedo vsled na-rselle reke North Cenedian Rlver, W je prsstoplls bregove In vpri* sorile največjo povodeoj kar jik zgodovina tega meeta ni nabiralnik vode bivelei se pobegni ■Mil t počil. Pre* r višji del Cbieego ia okolteet V četrtek neotalae, najbrž deževno. Lakkl jgžf>owh niči isvretns, prava dalikatesa, čim več jih jeate, tembolj se vam hoda dopadle. Denar vrnem dzsgevelje vsakomur, ki mi dokaže, ds kle> baae niso to, kar jih opisujeet Moje čeanovega okusa klobas« ia klalo zelja pa aploh vssko pečenke bita. Ali se vsm ne vode usts pe taki menažit Pišite takoj in se pra pričajte, kot se jih jo>že tisoča drugih mojih ssdovoljnih odja malcev. Ker hočem, da bode a«j fini isdelek v vsaki slovenski se* selbini, dam popust onemu, ki ae hoče zastopsti, bodisi moški ali ženska. Pošiljsm jih od 5 funtov naprej. Cena 35c za en funt. Polk nino plača vaak sam. Densr.m pošlje z naročnino. Pišite ime is naalov razločno in vaš bližnji elupres urad. jossfh LBtKOVAZ, 610-14th fttreet, "MAD bi izvedel zs naalov rojaka Joe Mivik-s. Zadnjikrat ava bila akupaj leta 1920 v Teluride, Colo., od tegs čsss ne vem več, kje ae nahaja. Cenjene rojake proeim, če kdo ve za njegov naslov, nsj mi jsri, sli ps nsj se sam prijavi na moj naalov: Frank Skrubj, P. O. Box 155, Sublet, Wyo. (Adv.) NAUČITE SE Mt TN KmIUm Angleški jezik potom p n* m prnekat vsa v kmUt. K« «eialiatičnim gibanjem ter Uko doženemo kako mogoče poječiti Jugoslovansko eoeialistično zvezo W njeno izobraševslno skeijo. «Ja*no je, da soeislisti danee izvr-šiijejo nsjveč izobraževalnega dela »♦•d ljudstvom. TuksjŠnji soeisllstlčnl klub ims v mislih, ksko sopet oživeti čitalnico, katera bo na razpolago vaem. ki ljubijo pouk in ai žele razvedrila s čitetanjem dob A literature. £l*>znall bomo, da aOelallzem tu tak, kakoršnega nam elikejp nekateri, da je nasproten verakem« »"pričanju posameznikov. Bode. i*m je znanstveno svetovno glbe-»j<\ kjer ee nsatsni, tsm ostane in sste. V politični orgsnlsseiji so-slisti pridobi v s jo na glasovih, ftteri pri vsakih v&Utveh rapidno jo in socialisti esvsjejo ugled t okrajna ia deželna sastopatvs. Uto 1921 ss bliža h koncu In rihodnje leto imaase predsedni-t« volitve. To leto noj bo vsled-m vaškega ssvednega delaves r*anizetorično leto. Nsls aktiv-Mt v ao^ialiati«':ni stranki se saors »«a pojačsK da dosežemo pri nbodajik {.reda. .iniških volit vab Opozarjam vaa a tem, da ne po-aablte prtti dne ti. oktobre. Z združenimi močmi vel na reduo mesečno aeje društvo Slovenski narodni dom. — Mathias 0. War-eek. tajnik. Jsoksvllls, Kana. r- Naj se nekoliko oglsalm v nsšem priljubljenem listu, dssirsvno nimsm poročati mno||o novega. Z delom emo "pod ničlo". Bomo po dva ali tri v tednu delemo, a še to le v nekaterih rovih. Nekaj rudnikov pa je enoetavno aaprtlh. Pri-blišujo ee nem sloer zims> torej je čss, ko gre največ premoge, sli to ne moti nsšik delodajalčev, saj so s vsem preskrbljeni se simo ia ss vedno. Vss drugače je delsveom in njlb družinsm, ns kstsre ee pa nihče ne ozira. Bdi ee, ds sa delavci sami doati ne brigajo, ds bi si is-boljšeli položaj. Vse preveč je aa-sprotstvs in ssvlsti med delovokim slojsm. / Tnksjšnjs društvo ja tsgubllo članioo, aeatro Mery Perlek. Po dolgi živčni boleanl ae jI je omre-čil um, de ao jo morali dati v u-mobolnico. Prizadeti družini Isre-ksm globoko sožsljc. Člsnstvo našsga društva it. 281 je obveščeno, naj ss udeleži prihodnjo sojo. Rošill bomo veš važnih zadev in' potrebna je navaoč-noat vaeh, de ne bo ntofda kdaj pozneje nepotrebnega prerekanja, kot ae doatikret rado pripeti. Bratje, vzi ne eajo v nedeljo dne 21. oktobra. — Jaoob Balah. povodi*j v oklasom. * Oklahoma Otty, Okla. - Kakor se glsss poročila, je hude povoden j poplavila v zspsdnl Oklsko ml na sto la sto akrov ssadjs ob hrsgovih severna la julnokenad-ske reka. 01|oU trldoaet asvernoaspsdalh oklshomsklk lp sspsdnlh težaških mest je odrsssnlh od vsega svsta. Woodwsrd In Blsir ste po-polnoms izolirana kraja, ia odra-jena je tjakaj srsčUk pošts. godka zadnjih patih let v aovjetek republiki; PredlUvIteljl film v k J|. lastnina organizacije "Krlendi of Soviet Ruasia", so isjsvIH, di boljše rekllUM niso mogli dobit kakor s to prepovedjo. Orgsnls* Cija napne vas poatavna aUe, d( iavojuje dovoljenje sa kssanil filma, kl nI bil niti malo oviran t Cbiesgu, Mlnnespollsu, Clevelsn du In t drugih večjih mestih. RVBKZ FILM PRBPOVEDAH V PORTLANDU. PortUnd, Ore. — (Fed. P*eea.) — Mest ha uprava Portlanda je prepovedala predetsvo filma "V patom letu", kl pokesujs delovanje ruske sovjstsks vlsds In do- NAROČITE razumemo potrebe svojega narode ter skk aejšo In aejeelldnejše ustreli. igl«^ la laaoAam asa »vaoe lavrtevi FRANK SAKSER STATE BANK •2 Cortlandt St, NEW YORIC, N. Y. VLAGA MDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V ItOO Bluo lalassd Ava., vogal 1». ulica CHICAGO ILLINOIS PROSVETA fuZESZ ia H trt «ft SVETA flTHE m v pr. I de vsoi je e is« doovesi la M VM M 1111*1 Mu NA5A,POT, NAS cilji Jugoslavija pni vajaf ko diktaturo. Pot Lea nszlovom piŽe ljubijsu-•ki "Glas Svoboda" sledeče: Jugoslavija je kakor država rezultat imperijalističae vojne. JTugocUvijo jc u>tvaril blok impe-rijalistiČnih velesil Antante. Sro-aka buržuazije, ki ima od prvo«a trenutka vodilno mest^ r tej državi, zaalsduje v svoji politiki v glavnem dva cilja: Prvič oeigure ti erbski buržuaziji -potom een-traliatične monarhije politično in gospodarsko nadvlado; drugič u-stvariti vse prepogoje za ofenzi-vo kapitala, ds bi lshko nemote no izkoriččsl čim najbolj množica delavnega ljudstva v mestih in aa ▼Meh. , V začetku evoje vlade aa je 5u-erbaka buržuazije še preelabe ds bi takoj izvedla osi svoj pro-gram*'Zato je v začetku naatopala zelo previdno proti hrvatski in zloveneki buržueeijl Prvi dve leti je vladala v Jugozlaviji vlada združene srbske, slovenske in zr- 1 II H azija je nstvsrils enotno fronto kapitalistične buržuazije, ker ss ji je zdel najbolj nevaren silni po-kret delavskih in kmečkik množic, ki je bil oaredotočen v komu nlatični stranki. Združene — srbska, hrvateks in slovenska — buržuazije (vlada Protič—Laginja — Kbrolec) bi udušile delavski pokret. Generalni štrajk na šeleznioab 1. 1920 ao pod vzele najkrutejlc mere, V jc vlada a krvjo in najbrutalncj- Slovenska narodna podporna jednota bo praznoval* svojo dvajsetletnico šele r prihodnjem letu in znamenja vatzke buržuazije. Srba govore, da do avoje dvajaetletnice šteje petdeset tisoč čla- ....... nov, v obeh oddelkih. 2e zdaj šteje več ko sedem Štirideset tisoč članov in bliža se številu osem ln štirideset tisoč T*ke uspehe js dosegla slovenska podporna organizacija v kratkem času, o kateri so govorili ob času njenega rojstva ljudje, kateri so si jemali pravico do jerob-stva nad slovenskim ljudstvom v Ameriki, da se je v Chieagu rodilo mrtvo rojeno dete. Zanje je bilo nekaj strašnega, da so se združfoi ameriški Slovenci, med katerimi je bilo največ delavcev in majhen odstotek malih obrtnikov, in ustanovili novo podporno organizacijo na popolnoma novih principih, ne da bi jih preje Vprašali za svet, ako smejo kaj takeg* izvršiti. Ampak prerokovanje vsiljivih jerobov se ni izpolnilo. Bilo je vprav narobe. Dete ni bilo mrtvo rojeno, ki je zagledalo luč tega sveta spomladi leta 1904, ampak je imelo v sebi prav krepko življenje. To krepko življenj sko moč so mu dale nova misel, čisti, jasni principi in nove naprave. 2e prvo leto je dete pokazalo, da kmalu preraste svoje starejše sestre in brate in dk se razvije kpialu v orjaka. In ko se je dete razvilo, da je pričelo hoditi, so se oglašali na vseh koncih in krajih svetovalci "prijateljski" in mu pravili, da stopa prehitro in hodi napačno pot Dete se ni oziralo na take "prijateljske" nasvete, ampak stopalo je in hodilo je po poti, ki so mu je zavrtali ob njegovem rojstvu njegovi stariši. Kolikor bolj so "prijateljski" svetovalci stokali, svetovali in svarili, toliko bolj samovoljno je postajalo dete in toliko hitreje se js razvijalo. 2e po p*r letih ni bila Slovenska narodna podporna jednota več mala jednotica, katere smrt pričakujejo njeni "prijateljski0 svetovalci, ampak razvila se je v močno jednoto s krepkim življenjem v sebi. ■■ Kaj je učinkovalo v nji, da je postajala tako krepka in močna? Eni pravijo, da njene naprave. To je del resnice! Ali preden ae naprave ene organizacije tako razvijejo, da imajo iiredno veliko privla%p silo med ljudstvom, so potrebni pogoji za razvoj teh naprav. V Slovenski narodni podporni jednoti je bila dina moč članom, da razpravljajo o vsem, kar je s*njo v stiku, oj od njene usUnovitvs se niso smatrali glavni odbor sa nezmotljive smrtnike, ampak članstvo je imelo je posebno zastopstvo v pomožnem odboru, ki je bil oljen od društev v Chieagu. Uvedlo se je pravo di-tne zakonodaje in pomožni odbor je bil odpravljen, je članstvo lahko samo inicijitiralo, kar je smatralo kritnim za svojo podporno organizacijo. Počasi so bile odpravljene vse točke v pravilih, ki so bile količkaj sumljive, da dajejo kakšne posebne privilegije glavnemu odboru. S časoma je članstvo spoznalo, da mora imeti orodje, ki mu omogošuje, da razpravlja o jednoti in njenih napravah neovirano. In ustanovilo je svoj list Razstave pre« vsako konvencijo in ob času iniciativnih predlogov so pokazale jasno kot beli dan, da se članstvo po- *fcuje v polni meri tega orodja, da pronajde, kaj kotlin kaj škodi Slovenski narodni podporni jednoti., To se je vršilo, ker je imelo članstvo vedno pred svojim i očmi svoj cilj: organizirati vse Slovence, ako je mogoče vse Jugoslovane, v eni podporni organizaciji, ki je prosta vseh tistih ozkosrčnih določb, katere ovirajo napredek v človeški družbi Jugoslovani v Ameriki morajo biti prosti tistih predsodkov, ki so zakrivili že toliko gorja na svetu, da ga je nemogoče opisati. Jugoslovani se morajo oproetiti tistih duševnih spon, ki zabranjigejo človeku svobodno misliti o zboljšanju naprav v človeški družbi v dobro vsega človeštva. To je bil dlj Slovenske narodne podporne jednoto ob njenem rojstvu in je še danes in ostane, dokler ga bo njeno članstvo smatralo sa najvažneji in najplemeodteji cilj človekaA Stremeč po doseženju tega cilja je članstvo Slovenske narodne podporne jednoto uravnavalo svoja pota, da so odgovarjala potrebam, ki eo jih ustvarjale raz- Moč Slovenske narodne podporne jednoto je v nje- šim terorjem zadušila. lata vlada je na popolnoma protiuetavnon in protizakonit način razveljavila mandate komunietičnih občin-ekih zvetnikov in županov v Zagreba in Beogradu. (Vae aa čaae, ko ao eodelovali v vladi aagrebžki zajedničarji in zloveneki klerikal ci.) Ko sc je zrbzki buržuszijl posrečilo, da ze je njen režim dovolj utrdil, je odbacnila svoje zaveznike ia hrvatzkega in alovenakegu burfoaznega tabora, blokaŽe in klerikalce, ki ao ji pomagali do tedaj. eka buržuazije je postala selftr ovolj močna, da je začela boj na dve fronti: proti delavnemu ljadstvu ln proti neerbskim narodom Jugoslavije. Vidovdanaka u-stava ter Obsnana in Zakon o za-ščitl države, to ao podlage odkrite diktature vlade erbske buVžu-azije, ki je začela v VesniČcvo vlado radikalno-demokrateke koalicije. Vidovdanska centralistična ustava je pomenila uzaktftje-nje centralistične monarhije, ki je predpogoj za nadvlado zrbzkc buržuazije v Jugozlaviji Obzna-ns in Zakon o zaščiti driave ete pa pokazala, da zrbzka buržuazija kadar ji gre za profit, nI voljna zpožtevatl niti svoje ustave, kor določbe Jeh dveh izjemnih zako> nov pomenijo tudi po mnenju meččanakih politikov in pravni kov (Protič, nro^ Doleno) v mno glh ozirih naravnozt krčenje u-stsvnih določil. V psrlsmentu ni bilo resne opozicije proti tem zakonom in vlada je lahko rasvelja vila meni nič, tebi nič, 50 m and a tov, 06 200.000 volilcev izvoljenih poslancev. IMlnl slučaj, ki ga doeedaj pozna politična zgodovU na Evrope. 8 temi zakoni je bil' delavski pokret postavljen izven vseh zakonov, za delavetvo eo bile razveljavljena vsa po ustavi garantirana državljanska prava. Hlabost Opozicije, ki jc ia evojiii buržuaqp> razrednih interesov in-direktno podpirala ta radikalno demokratski kapitalistični teror nad delavnim ljudatvom s tem, da je sicer a becedaml potestirals, dejaaeko pa nI po{vpela nober.e ga rečnega koraka proti tem Izjemnim zakonom, je oeokolila vlado, da ja začela voditi odkrit boj tudi proti opozicljonalnili pokrit-tom neerhekih narodov, poaebno proti hrvatski repubUkanski kmečki stranki. Po marčnih volit vek, ki so eo vršile v saamsnju najhujšega radikalekega terorja, jc Uigrala radikalna vlada kleri-kaleč ta blokašc proti demokratom. tako, da ji jc šel federallstič-ni blok na lim in je zavoljo prta nih obljub radikaleev, ki so jih U dali v "Markovem protokolu", podpiral vlado, da je U lakko u zskoaila 900% zvišanje seasljiž-kik davkev, kar pomeni ogromno obdavčenje kmetov, poaebno ma ltk kmetov ▼ korist velebank ln velike industrije, ki plača sata male davke, na drugi strani pa povečajo še ne razmerje med obda v čenjem arbekik ln pročanskikk knsetov. Vlsds je v tem času lah- Na banketu, ki je bil prirejen v New Torku v počast Uojda Geor gu ob njegovem prihodu v riko, je neki kapitalist, čigar je anaao od eacf« do drugega tnes Amerike — poročevalci ga ae imenujejo —■ izrekel izostale. Danes je celokupno pre-bivslstvo prečsnskih krsjev in Makedonije ter Črne gore ter velika veČina delavnega ljndatva Srbije same v odločno opozicijo-nslnem tsboru proti samoupravni, razredni in šoviniztični dikU-turi srbske buržuazije, katere predstsvniss je radikalna stranka. Silno narašča gibanje aa pra-uredbo države na temelju federativne delavsko kmečke republika. V zunsnji politiki doživljs vlada cn poraz ^a drugim, ker pač eel svft pozna notranjo slabost te vlsds, ki se drži le s nasiljem na povržju. Vlada ae Čuti slabo, vidi d s pokajo lončene noge, na katerih počiva režim nadvlade maloštevilne erbske buržuazije nad milijoni delavnega ljudetva in na-srbskih narodov. Doeodasja ered stva (sakon o zaščiti drŽave, fanatične priviligirane bandc Srnao in Orjune) ae ji zde prezlaba la bil Morgan, a naj ja bil kdorkott ki ataji boljši čuvaj ejrerjM^v in i - • Mogoče ja bil Gary, morda je ona* poeeza po zadnjem eredatvu po odprti vojsški dikUtarl Vso govori zs to. da radikalna vlada z oficirsko kliko "bele roke" pripravijo vojsško odprto diktaturo po španskem v*orey. "Jutranje Novosti" poročajo, da hoče vlada policijo nsdomestiti s žandavms-rijo, ki bo podložna miniztrafn vojne. Isti vlsdni organ poroča, da bodo doeedanji komabdauti mest spremenjeni v vojažke guvernerje. V zadnjem času so od-prsvili is vojske okoli 600 oficirjev, ponajveč Slovencev, Hrvatov, pa tudi Črnorokeev, kar jih je še tam ostalo. Vee vojaškke ko-mande ao dobile nove poveljnike, etrah pred "narkljam ki eo, posebno na odločilnih me- pSs£- mno«i* stih (Zagreb) najuplivncjčl vodi tdji radlkaleke "Bele roke". Socialistična "Volkatimme" ima poročilo iz čaatoižkih krogov is Juga, da hoče vojaška kamarila razpustiti parlament ln da jc že določila visoko vojaško oaebnoet, ki naj bi prevzela vlogo diktatorja. Vsa ta dejstva kažejo jaano, da ee nahajamo tik pred odprto vo* jažko diktaturo. Srbeka buržua-zija Čuti da mora podleči volji o« gromne večine prebivalatva te dr Žave in ona ss oprijemlje sad nje rešilne bilke, da ji zazigura'ea$v sti"no monarhijo, ki je pod laga nadvlade erbske buritlasije. Proti tej ncmžrnozti morajo nastopiti vsi delavci ia kmetje alož-no v enotnofronto e parolo: Za delgvalGe-kmečko republiko I Samostojno Slovenijo, Hrvatsko, Makedonijo, Vojvodino, Bočno, Črno Goro in Srbijo v okviru federacije delaveko-kmečkik republik na Balkanu. Vsa odgovornost pa leži aedaj na federalističnem bloku. AU bodo sedaj gg. Radič, Korožee in Spaho šli odkrito v boj ali bodo kaaaU že v naprej figo — s Žepu. Kaj hočete atoriti, gospodje f AU hočete skupen boj s nami ali hočete delati opoaicijo le na papirju! Čaa je odločilen in ljudatvo hoče od vae jaenega odgovora I Meteori — hvala mu za odkritosrčne besede 1 Ako srečata kje kakega agenta frančiškanskih eajedalcev, ki ae hlinijo, daao prijatelji delavcev, opozorite Sa na omenjene besede. Kstollška cerkev je še edina, ki drli kspitelisem pokonci, kar iau dobro strsšilo sa nesavedno ds-j, ksr ima dobro npmalan, pekel sa tiate, U nočejo biti pokorni in poslala! sužnji Strah mora bitil ,.. Ko aem bil otrok, me ja mati etražila a "parkljem*' in "železno babo", da eem ae bolj bal. Kadar minejo' otroška leU, mine tudi »A, IT. OKTOBRA, 1»^ kršnega ao ei i zrn izlili IlajboiL možgani najbolj barbarskega " ia "žclec-w. žal premogi ae puetc atrašiti le potem, ko od-rgatejo. Mnogi ao otroci vse evoje žive dni — in aa taka ima navihana cerkev, porojena v teiki starega veka in nagrabivši ai poavetnega bogastva, drugega "parklja" jn drugo "železno babo". Vera v pekel in dogme je Šiba za otroke vseh starosti Strah mora hiti i Če bi cerkev dajala le vero v nebesa, bi ne Živela niti eno etoletje; šele najabotnejša, najbolj barbaraka vera v peklenski ogenj, uprav kanibalaka vera, je dala cerkvt a katerimi drži človeka, ki tako elab na duhu, da ne more jno razmišljati, •o w • Siromašni delavec ima Itak že dovolj pravih peklov aa tem svetu, zadoeti ima trpljenja, a tieočlet-nlm ubijalcem možganov in zdrave mlali je to le preazalo. Se po amrtl naj ima pekel! Prav! Kdor #m verjame ln jih redi s svojimi žulji, ne aaeluži dragega kakor ravno tak pekel, ka» Čikaški župan Dever avetnik. Zaprl je čas tisoč pretvezo, ds lazili ipoitc do prohibižkega zakona. N| politična vera jc, da jc treba po poztavi, dokler je tukaj, m u] do dobra ali aUha. Ljudje, ki ril dajo za kulise, sicer prav1J0> d, protiaalunaka gonja le I igra, ki ima pridobiti vladaj demokratom v mestu nove ■ plačsvalCe, toda recimo, da gega vzroka aa gonjo kakor U, ga navaja Davsr. AU jo župan U zaprl pivake klube bogataisv, ki toliko pijače kolikor je 4 leteti! IdSti še niso poročali, _ poetava ne velja sa bogatel«! kakor ne, ia tega pa logične aledi, da je vea gonja proti salun velika hinavščina, ki nima nI oprati umazane postav© in is p^j staviti v oltar epoštavanja. Se posuva je, do katere nimajo Satašl najmanjšega spoitovasjij] to je davčni zakoa. Ze vrabsl reda da miljonarji aa plačajo att trn-! jina davka, katerega eo plačati po zakonu. Ali je žapez U kaj storil, da ae v eplofcma tm ravna po tem zakonu! Do damah nič. |fi|HH Pisec teh vrstic aims nnjsuzj. ših simpatij do onih ljudi, ki pc*.{ dajsjo strup pod Imenom razni*] pijač. TI ljudje bi le dava« as> | raii biti aa omrežjem. Amj« in to je tisto. Pravi veli tvori ao vselej na varnem, je pohoditi muho, toda Darer m| ee poekuai z bikom, če hote mož. s • e Ker nihče noče hvaliti ■ Žkanakih kvakarjev, ss hvi Razmajana Evrapa. Koncem leta 1918. so se sbrall v Parizu državniki vsega avets, da po končani (!) evetovni vojn; uredc Evropo in vea avet po. nv čelih, v katerih Imenu eo dolga štiri leta preUvali nedolžno ljud ako kri. Katera ao bila ta načela! Kal ee nam pripovedovali 1 Rečeno nam je bilo,, da ee sv: vojskuje sa svobodo narodov, zta ati za avobodo malih • narodov. Dalje je bilo rečeno, da ee vojaku-jemo ca pravičnost, da ee vojaku jamo ss demokratke* proti nem škemu plemenitaštvu, da ae voj-skujemo za gospodarski napredek. In ša več tak* lepih besed emo ališali med vojno is ust vodil nih držsvnikov. Lepo eo bile obljube, ki eo nsm jih dsll evetovni državniki Ko ?a ro ee ti goepodje cešli l 1018. v Parizu, da U sv,je lepe obljube tudi izpolnijo, eo ee pokazale takoj raane "težave" in "višji 0» dri". To alavnozvanc "višje ozl re" izvleče jo vieeki goepodje ve* dao takrat izpod klopi, kakor "aajca" za s«suvanj« čevlje?, ka dar a« hočejo prav debelo zlagi-ti v s Gospodje r Parizu sa ae zlaga!. L ISIS. in 1919. kar na metra na debelo. Namesto svobode aa pri-a celi evropekim aaredom, zlasti' malftrf, Sc tieočkrat hujšo suž-njost, pod kakoržno ae sdihovsli žs prej. namesto gospodarskega napredka »pložen g^p^larski po. lom. aamesto eociAne pravičnosti pa najkujše zatiranje šibkik od ■ držati /BToj* beeede, ampak ao zavedno in zaveatno in namgnoffa lagali. LagaU so, ko so vojno pričeli, lagali ee, ko eo ee vojeko-vali, lagali eo, ko eo eklcpaU mir, in lagali ao, ko so gradili in zidali "novo" Bvropo. Na laži je bila agrajena a+ara Evropa ln zato ae je podrla. Na laži je agrajena "aata" Evropa in zato jo čaka ieta usoda. Prvi enaki splošno podrtije sc že kažejo. V Italiji je zapihal takoj po vojni žilen eoclalistiČnl in komu-niztični veter. Vae je pričakovalo, da ae bo "taekaj" zgodilot In se je tudi! Na površje je prišel — fašiaeas, vlado je prevzel Muezo-lini I Namesto socialnega napred ka je došlvela Iulija etrašen pa dec nazaj v koruptni kapitalletič-nI režim, Id se epretno skriva pod plaščem obrabljene fraae "vse sa narod in za domovin?". In zavit v U hinaveki plašč elavi laški fa-iiiem v imenu "narodnoetl" avoje divje zmagoslavje nad onemoglimi Grki in nad raarovano in razrito Jugoslavijo! Vae aeveda v znaku "kulture la napredka", tiste kulture, Id je mati in stara mati novik vojn ... V Španiji jc revolucija rodila novo milltiriatično vlado. Vae državne oblasti ao aa polastili generali. Kaj pomenijo generali v politiki, vemo vsi: Vola v trgovini a porcelanom! V Nemčiji ao zmagoviti zavezniki ustvarili tako etanjc, da Nemci ne morejo aa Živeti ae um-roti Zato ae pojavljate tam dve etruji: Ena, ki koče politično revolucijo. druga pa koče eedaaje neznosno stanje odpraviti a eo-cislnim prevratom Nemčija pa utegne doživeti oba revoluciji. Na Čežkem, v Jugoslaviji ia e Romuniji tepe breeglavi centralizem vas naroda, ki jik js vajua združila v tek novih državah. Na-meete pametnega poputfanja la prisaavaaja enak« prav se za vea. vidimo v tak državah na eami. Ker ae nihče noče veš P pirati s njind, ae kregajo aaali seboj in svojo pametjo, pipcil • o o Učeni editor gleaHa slovenske jednoto nam vsak« mesece pove, da je Geossge Wa ington verjel v Bogs in ds se srebrnem^ dolarju vret ln God we tnlet. Sure, Mike! Waahin*ton jel še v nekaj dragage- in js tadi imel sužnje. Ker pa davni editer mora vedno glodati nsssj, nsj m redi Še sto ritenskih korakov k pove, da je Krištof Kolumb verjd | v coprnice. Take "učene razprama" m boljši dokaa vašega naaadnjakrs. ITI trl"t . češki aladkor, nsadl med, jugoslovansko trfalko figa so pa Lahi požrli). Soveda j« tu "nova" Avstrija slabša od dr»: K® Kako je na Balksmu, vidim j vsi. Nož in bodalo in noi T« > Balkan od Triglava do Sotaaz. In zakaj ja Uko! Kakor mt že rekUi Ker je nova Brrflpii zgrajena na laži in no alepariji. Kakšen bo izhod ls tegs stzzjsJ Izhodi ao trije: Paaeet, vejas m, zunaj aU pa revoluaije na m % w bi evropski ddšavniki hste 11 uvideti, da ao zagzmšfli e ssdrnji "ureditvijo" Evrope velike » pako, bi s mirnim d^om te asjsj ka lahko popravili Tega ye Sij evropskih državnikih as hegj doživeli, kar pamet In evroptla državnikih ne bomo dofiveli, ka pamet ia evropeki drževnik » eta dva. Do Uga prepričanj •• prižli tudi Amerikaaei, ki M vroDS utone jo, naj le Bvrofia---- blatu, če ss noče spametovstl Preostaja ta torej le dve re»dj Vojna aU pa revolyi> bomo tekom lat aa^ril ebojs, Uko kakor gre sedsj del|e ei pojdo več, ia vae kaže, da ne vojne le ai keoee. — nomiet". _ ' 1 Književna ve«tL Prejeli mno dve knjigi v hrte ttem jezika t ... mu, ust sva, prnvaldašmmtissMt»» grtuljana. Prijvdio Aatca ^ pravni aavjetnlk Narodne ske Zajedniee. Cljene 9 Izdao Proavjetai adbee N f J Pitttzburgh. Pa. — Brrfanm dobra informacije aa tiste, T39 Pa. ljudi, PROSVETA (g) Rizika nepainje, ki »omoti veliko ponesrečen j in tndi smrt (h) Rizika zaradi nepoltenoeti drugih ljudi, ki jo povzročijo delavci tovariši, prijatelji unljaki odborniki, političarji itd. Taka nepoštenost oškoduje delavca. 0-na direktno zniša njegov zaalu-Šok, ali pa zanj ustvari uko neugodno pozicijo, ki povzroči akr-čcuje njegovega bodočega zaslužka. .,;»^ • ,• ,4 (D Gospodarska rizika. To > rizika brozpooelaoati, premalo aa-posljenosti sil preveč zapoaljeno-ati; dolge delavne ure i to jo risi ka nezadoetne atezde; rizika, ki nastane ia induatrijalnega anta-gonizma; 'rizika dela v posebni stroki, to je, ako se človek iauSi dela, katero postane saradi novih iznajdb popolnoma nepotrebno; rizika, prihajajoča iz karakteri-stike atfroja; rizika, prihajajoči iz , protidelavekega T postavodej-stva; risiks izvirajoča ia konkurence h«rJh tovarišev. V nekaterih induatrijah je delava! izpostavljen riziki sesonakaga dela, strokovnih bolezni, dela au d'-mn. nesrečam sli moralacmu rac-padv. Tak je rssgled ns dclsvšev? pozicijo v moderni človeški droš bi, povedan v besedah njegove rizike. Jaano rszumevsnje d sls v-čevc poslcije v modemi drušbi je potrebno za člana vzake organizacije, katere namen je izboljšati njegev položaj, preden ae lahko analitično krititira taka orgeni-zeeijc. Delavec mora aam popolnoma razumeti problem, preden ze Jahkq reši. (Dalje prihodnjič.) zaledjem. Prodno bo tam kaj zgrajenega, bo svet Is presej drugačen, ker Šelesailho, pristaniško ti trgovsko organizirane Dalmacije še dva roda ne boete dočakale. Da bi firvati ia Slovenci dobili Reko, hi še šlo nekako. Toda oea-irul..,tični Srbi togo ne šele, pr-Vič, ker bi tahšne luke niti adml-nistrativno ne obvladali, drugič pa sate, da obdrle v tej vceeli dršavl abaolutno oblast. To pa m jim more m stalno poarečitl samo tako, Če bodo Hrvati in Blovencl gospodarsko tako obubošall, da bodo morali ubogati I Samo ubog in refren Človek prosi sa kruh in mora v alušbo, kar aam nima s Čim gospodsrltl. Oa dsla ao druge. Prav uko je tudi a narodi. Odkar smo se tgkorekoč "osvobodili,M opešamo dosledni bel-grajekl politični, finančni ln ad-»m>.,tratlvui sistem, spraviti Hrvate In Siovenoe povsem ne bere-Iko palleo. Bel grajski U sistem je bil miren ln aem, ko smo Slo-venel bili rasparoollranl, oodej jo nemo ln minil predel tudi Reko Lahom. Mirno ln smotremo nam je kot "sasegovslee" aelolil ve-likansko kontribuoljo v obliki samene kron v- dlnorje ln odbl* tke 20% pri lamenjavl. Ksko po dela ljuba admlnlstraeija bel-grajska r tej smei^to ps itak vsi vemo. Bedoj je treba le še, de todl "parlament" pošljejo domov In de otopijo ne šolo dršave generali, kot oo oteplll na Španskem. Pot v Evropo. DRUŠTVO "SLAV1JA* Ml. S, N* f. Jt v nedelja dno St, oktobra I MI ▼ Pila en Sokol dvornnl, 1814 So. AAM Ave., PROGRAMI SLOV. NAROD. DOM V B1SHOP, PA., jBŽ ' ' •' na (Thankagiving Dajr) zahvalni 4ul Zočetok ob 3 uri popoldne In troja de pelnell. Vstopnina on $100. fteneke kres spremolea SSe. SBSSS^SS^ffifi kuh.nr* m n.uk.rjl. imHi dovolj gaSans prutnls. na j*. poUzo. M. pH^rotea na svidenje pvf sebe« ~OD10*. t CENIK KNJIG Kajitevas Matic« S. N. P. J. fe Izdala sleieče kajlge: » ovensko-Angleška Slovnice — golo poučna In lakko razumljiva knjiga za učenje englelčl-na, g dodatkom rasnih koristnih informacij, P^ika delavoer v moderni člove- I iki droibi. I V tej modemi človeški družbi I*"./* delavca aledele rizika: . I (s) Prezgodnja amrt To potne-P. da delavao umrje preje, pre-nu je mogoče pridobHi loll-P premoženja in denarja, da I-od njega odvlaai avojel po lioe-rečn, da lakko akrbl za ol njega dvlane svojec la Saše in da šivi (*k(h razmerah kot pred poaf- (e) Polar^ Ogenj naift lehko tlavčee imetek ali lastnino a> "Vffa delodajalca, kar saaj po-skrčenja njegovih dohodov. (4) Vojna. Delavee je v ae-»raostl, da lsgubi svoje.adrsve d" la imetek, ako ga pssevirjo *d ustavo, kar sniluje njegov •hsdek. U) Bole srn. DeUvee lakko de l Uroke vne ali katere drage bo-" ki zaiiojt njegov sislulek Zakon »Isgsnsotjo —to 1 moli nsrsvno nakane fn eplolni reavoj, knjiga in katero oamoreto črpati mnogo naakov sa leloono la duševno dobro................................ 1 Pater Malavsalma e Kabaoata — zanimiva povoot is tivljenjo ameriških frančiškanov, la dotlvijajl rojaka, Izvrstno spopolnjana o slikami. ....*.......................................1 Zajedale! — reenlčna povoot la prem llnetraci- \ js doalaj sMteve dele ftlvljenja alovonoklh »delavcev r Ameriki #»«#••«#*.»»» 1 DRUŠTVO "ILIRIJA" IT. SS, S. N. f. J. v kskosma. wis n •topite*! ..................................... Književne Metka BSPJ. Isdaja knjigo ga ka-rlotao zabavo la povod igo ter pravo iaobraabe alo-venskega naroda v Ameriki, sate rojaki la rojakinje — eesJte pa a/lk I PolUlte poštno nakaznico (Menejr Order) aH jm dok« sli pa kar denar aH poMao znamke na analov: PAVLIK'S STUDI ZASLUZIJO PROSTEM tt* \u£r*JP PROSVETA ■ SREDA, 17. OKTOBRA. Ali je Hoover kriv fiii-I v Evropi? (Po Paxtonu Hlbbeau.) Vodja velikega re volucijonarnc ga gibaoja toga stoletja,* kstero je nedvomno največje, kolikor jik pomni svet Je intelektualec. Nje-gjpv oče'je bil učitelj in urednik pori»tpftev pod rdečim praporom, Ih jo 90,000,000 v not drugih drža. rab.. kjer je veMimanj zavladal fašizem. Paši cem je reakcija, čieta ln e-noetavna, meterijflletlčna la fra senika v epellraaju, v progrsmu pe kakor prilika nanese. Musaolini nI nlkak Napoleon Njegov značaj je težko presoditi ln kdor ne pozna Itelijenaklh karakterjev, ga aplok ne more pojmovati Mislimo ai Italijana. ki je ža dolgo fsaa Igral kot komedijent .pa nenadoma poatane krlčev In fanatišen politik. Tako Imamo podobo Mumollnijevega ____ značaja, če hočemo videli še nje-'dobila nasaj svoja ozemlje, gojiti kala Karolyju ln. Jaaaiju. Spodil js Čehe ls severne Ogrska, Rumuni ps so imeli s njim mnogo oprs-viti. Tskrst ne js nshsjsl Ho:-bert Hoover v Parizu, njegov po» bočnik kspltsn Gregory pa jc vprlsorlUv Budimpešti protirevo-lucijo, kskor prsvl Hoovsrjev u-radnl šivljenjeplsec. Vprlzoril js protlrevolucijo s pomočjo popol. ne kontrole živežnlk zalog, s Co-mur je bilo mogoče Š^cd ločnimi msssmi predrugsčiti politični ložaj. Tako ja umrla rerolueijft sa la koto in ententne sile ao sopet u stsnovlle monarhijo. To so počeli odlični borci zs demokracijo. Zamajal ss je eelo prestol nadškofa Jožef s, ssmo ds je bil lshko "is voljen" beloterorističnl sdmiral Nikolaj Horthj. Volltvs so se vršile pod pokroviteljetvom bajonetov rumnnakih šet ln tako je O-gnka a pomočjo Hooverjevih mrež dobila regenta.. Kaka je bile sila ss Horth.vjem, ds je s pomočjo kepitena Julija Oomboaa, načelnike "Vzbujenih Madžarov", ogrskih fašistor. sme šal glave 'nemil jen ja vrednim kmetom ln obnpanim delavcem, jim aakril kratko vizijo svobode la jih pridobil, ds mu sledijo. V vsakem alučaju Ista pot. Kpt as Ogrskem tako ns I«aškcm. v Orčiil la Bolgariji ter slednjič na Španskem: (mperializem. ns eijoaallsem ln Vleaacaake eovrae tvo, prihaja a protlrcvoluoljooae. nim fešiamon. Povood vstajaj) Napoleoni, obljubljajo aavedeniin bnljio bodočnost in fraaarijo. Na opr«krm se vsgajsll šovinizem, obljubijeli msesm. ds bo Ogrske sivo dobi vso industrijo dežele v svoje roke. Liberalne vlsds Nit tijs. ki je bils kot Kerenskijev svet na Ruskem sli Karolyjev na Ogrekem, se je potegovale za to. Delala je ustavnim potom in uspe hi so se pokazovali dan na dan. Tu je zopet vlada Združenih držav igrala glavno vlogo pri u-vajanju reakcije. Že Oiolitti je igral dvojno vlogo (navdahnjen iz Wa*hingtona). Združene drži ve so upnik Italije za vsoto $1, 066,269,000. Državni tajnik Col-b v je v svoji noti z dne 10. avgu sta 1920 namigaval za unišenje sovjetizma v Rusiji, toda prvotni in glavni namen njegove note je bil za uničenje delavskega g i banja na Laškem, fcjer imajo Združene države posojene oise njene vsote v industriji. Z navdušenjem od zjoraj in dobro voljo Giolittija, kateremu ni bilo nič na tem, da bi izpolnil de lavstvu dane1 obljube, jo se poja vili fašisti kot stsT^okazi v industriji severne Italijo. Kjerkoli so organizirani delavci zastsvksll, se je pojavilo čedalje' več stav-kokaštva. Razširila se je brospri-merna fašistična propaganda p? vsem časopisju, ne samo na Laž* kem, pač pa po vsem svstu. Rodili pa eo jo jeklsrski magnatje v Lombardiji, provinci na aevernom Laškem, Zahtevali so aamo dvo reči: uničenje močnih in edinstvenih delavskih unij na Laškem in razkroj socialistične koalicije, močnega političnega orožja o^api-ziranega delavstva. Delavstvo po vsem Laškeušije bilo,brez dela, potlačeno Bilo ga je torej prilično l tlačiti in. terorizirati z napadi ra glavne stane, njih uredništva' /listov in-jih potlačiti z oMnblje njem dobro plačanega stavlcbkaa-kega dela. Naravnost z romantičnimi apeli in frazami k patrijo-tizmu ao pridobivali mladino Talija, klicali jo v službo narodnih izkoriščevalcev. Tiaoči so bili ve-krutirsni v organizaciji črnosrij-čsrjev in hranjeni ter vzgojeV>irl so bili kot posebns armada. V naj* močnejših delavskih središčih so imeli organizirane čete. Milni, Turin, Trst, Bologria, Plss, Siena, Florenca in Empoli so bila pa pozorišča civilne vojne faši-štov, katerim so pomsgsle številno čcfl vpještva. Ns ts nsčin ao se razbijale unije, vrste unijsklh ljudi pa so prshsjsle v vrste fašizma Za slednje so .bili krivi izključno le delavci. Konferenco v Li-vornu je bils viden rszkol v socialistični stranki, ki jc sledtta na sshtevo 21 delegstov, naj bi se delavstvo Itslije združilo z delav-atvom Rusije. Nsto so tisoči 4t0' psli na stran fašizma, ker niso videli poti, ksko bi se rešili indu-strijslne sužnostl in so ee astelrli k novi orgsnizsciji, misleč, ds dobe tsm pokroviteljstvo. Zadnje čase je nesadovoljnoat t Mussolinijem kajpada narastls. de je nekaj unij na Laškem, ka terih nI razbil, in gospodje, ki mu narekujejo, ga radi tega ne maro- govo i u nanjo podobo, predstavimo al sopet Italijana a prej nevedeal-'art laatnoetmi .malega, šlrokffa. ■agorelega obraza, a velikimi topi mi očmi .teetrallšaega obnašanja »n prii mu Na ta *%allke eo pričeli mržnjo proti židovstv« in petrijotisem. Tok je fašizem na a«, tak je na Laškem i i drugod. o loeov obešaleo Plaatiraz. Preki sod so novi Muaeoliniji proglasili po vsem Grškem in prilika je strašna diktatura, kakoršne se še MusiO-lini ni upsl uvesti. Nsd uničeno ljudstvo so psdle še druge šibo: militarizem, imperializem is) narodna nestrpnost. In vsega tegs avtor je Venizelos. Tudi k temu uspehu reakeije narnih sil je prišla pomoč Iz Ame rike. Na mirovni konferenci je Woodrow Wilson proglasil Veni-zelosa za največjega moža. In tak je sedaj ta mož v očeh ameriškega ljudztva. Radi tega Amerika tudi ni .priznala popularnega Konštantinovega režima, l 'čeprav je bil z 98 odstotnim glasovanjem zopet izbran na Grškem. Španci ao dosedaj vprizarjali skozi vsako letn pohod nad More v severni Afriki. Ljndje so bili že siti vojne, ki jim ni noeiU drugega kot davke. Toda špsnski mogotci, ki imsjo v Maroku obsežne investicije, so hoteli še naprej i-sto politiko. Ponovila se jc revol-ts v Barceloni in vstaja vojakov v Ssrsgosi. Nemiri so bili vpri-zorjeni v Valenelji in Santandrn. Španija je bila edina dežela, kjer ao javno na vseh stališčih Rroda jali Trockijev "Triumf bolševiz- raa".#Vae jc z navdušenjem Čitalo to knjigo in delavci in kmeti so bili vneti ea bolševlzem. To ps je nevarna manifestacija v deželi, kjer živi 60 odsto nepismenega, zatiranega ljudstva., Dva tabora sta na. svetu, sem rekel od začetka. To ni prav. Samo en tabor je. Mussoliniji, Venize NAZNANILO IN ZAHVALA. . % ■.->•-S tužnira srcem naznanjam sorodnikom znancem in prijateljem žalostno vest, da je preminul dragi soprog in oče losi, Hortyji, Cankovi in Primere vere namreč uatvarijo več radi-kaleev v enem tednu kot bi jih Lenin in Trocki s širjenjem komu nižina v mesecu nedelj. BNIH sporočiti vse dinski list. — NAZNANILO JM ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam eorodnikom, znancem in prijateljem i^irom Amerike tužno vest, da je Jkmzp rosna smrt pretrgala nit življenja mojemu bratu MIHAELU BOGATAJ. Umrl je dne 29. septembra 1923 nagle smrti zs4et od srčne kapi v starostr-50 let. Umrl je ravno ns svoj rojstni dsn. Rojen je bil leta 1873 pri Fužini, Stara Oselics nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Bil je član društva št. 385, S. N. P. J. v Auburn, 111, in tudi član U. M. W. of A., katera sta mu priredila krasni pogreb in člani so darovsll krasne vence v zadnji spomin. Tukaj zapušča mene žalujočega brata in nekje v Ameriki.ie enega drugega brata za katerega naslov ml ni znan in v starem kraju tudi Še dva brata, ako sta še pri življenju. Pogreb se je vršil dne 3. oktobre t 1. na pokopališče v Auburn, IU., in sicer po civilnem obredu kot je pokojni brat kam Želel Lepo se sshvaljujem predsedniku dr. št. 835 v Atiburn, 111., zs njegov ginljiv nagrobni govor ia hvala vsem članom društva sa obilno vdeleŽbo pri pogrebu. Lepa hvala rojaku pri katereni je bil na (Stanovanju in kjer je imel tudi " ®! [mrtvaški oder do čass pogreba sine rilgMr hVala tudi Franku Baloh in FraiikU Spajzerju, ki ata ae toliko trudila in mi šla naroko sa Čaae moje žaloeti in preskrbela vse potrebno. Srčna hvala vsem skupaj, ki ste ml kaj pomagali ln žrtvovali vaš ttud in poatrežbo. Tebi dragi moj brat, pa želim počivaj mirno m lahka naj bode tebi ameriška zemlja. Žalujoči blrat ln družina. Valentin Bogataj, Box 588, Fron-tenac, Kans. NAZNANILO Df ZAHVAL* B tužnira srcem naznanjsa ra kom po širni Ameriki, da n«* kruta smrt vzela iz naša drago mater oziroma soprog® FRANČlfiKO DOLIH AA. Umrla je dne 28. septembri J po kratki a mučni bolezni v d sti 42 let. Bila je rojena v VMj niča, občina Medvode ns (;0Te akem. Tukaj zapušča mene U, šega soproga in tri ne do« otroke. V stari domovini p« ( sestro in eno polusestro. Prsti, se zahvaljujem vsem, ki ao jo\ skali za časa njene bolezni, nam izkazali svoje eočutj«, hV vsem, ki so ji darovali krase n cc v zadnji pozdrav. Posebno | la Mr. in Mrs. Tolar Iz lmr*ri ln Mr. in Mrs. Pagan iz Cliff:! in Mr. in Mrs. Kral iz Moon I Zadružni prodajalni društvu h s t ost Št. 106, S. N. P. J, kakort vsem drugim, ki so jo obiikit mrtvaškem odru, ter se vdtfc pogreba in jo spremili k sadri počitku na katoliško fokopsK na Imperial, Pa. Hvsls tijdižD Štvu Sv. Jožefa, št. 29, J. 8. £3 katerega članstvo se je vdekgl pogreba z zastavo načela. Ti draga žena ln mati pa bodi ameriška zemlja, počivaj min nsš spomin ns te nam bode ml zavedno v naših sreih. ŽaUji ostali: John Dolinar, soprog. Iti Joc in Frartces, otroci. Impoj Penna. v m^v* %r jc bils ia jo. Obljubljene reforme, ki jih if dsl pri frsssrsklh govorih s silnimi testrsllčniml gestami, niso bile Izvršene, in delsvel gs rsdl toga ne marajo. Pričel je vprizerjatl poizkuse, da odvrne pozornost in pokale na obzorju nevarnost vojne. Krf in Reka sta mu alušila sa krstek čss, ln s gojenjem šovinis-ma je odvračal poaornoet od sca-je nesmožnoeti. Kskor je ns Ogrs kem veljslo ss delsvce in kmete slepilo o zopet nem pridobljenju ozemlja o^rnke krone, tako jo se fsšlztijosluževal, ulepila S ftlza mi o Jadranu'— laškem jeseru ln Hredozemakem morju — laškem morju. * • • v.* • • • ' • * ■ Tsko tndl ns Grškem. Konštaa* t in ee je kot Stambullnski na GrŠ-kem zoperatavljal, da bi h Grška udelešila svetovne vojne; vodja "liberalne" atranke Venizelos pa je navajal Grčijo na imperielistb-ni duk. Pomniti ja treba, da jc Veniaeloe bankir, osebni zastopnik •Zeksrove. najbogatejšega človeka fta svetu, ln delničar pri družbi Vickers, kjer se isdelajs orožje. Konštentin je moral s Grškega leta 1U1T, Venlaeloau ps so pomagale ladijo allraneev. Drugi Musaolini. Ae naeilnejM. je seatra-pil vso Grčijo s imcrlsltsmom In napojil ljudatvo a amagoelevjem. Ilnda je taka pijanoet. ia maček, ki pride zanjo povzroče silae bo-,^ , . . ^ , ^ ločine v glavi Zmagoslavno ao na lprr««i šuntanJ Urkl prodirali po Mati f,pr°f ,B H "" ln od" Asdjl. Proll onemoglim Turkom1* 04 na* ,!l •pom[n M U so skoraj neomejeno lahko prodi- nt" 0-Unt " Tf4w> T nmLh raM. Prišel pa je polom. u Poloma na Grškem je aledtla rim* MARTIN VRČlfi (Po domače Mefnarjev.) Bolehal je na srčni napaki neki^ nnd štiri mesece. Umrl je dne 18 septembra 1923 in pokopan bil po civilnem obredu dne 23. sep tcwl.ro, t. L Bil je doma iz vesi Leskove« na Gorenjskem po domaČo Meiharjev. Lete 1910 jc prišel v Ameriko in bivel je tuksj 13 let. Star'je bil 31 let. Tuksj zspuščs žalujočo soprogo in tri Še ne dor&ale otroke; sterejše hčerke stars & lot, sn sin star 4 lota in einček star 4 mesece.' Na-zapcOča tukaj tri sestre, E* a Kastolic in Marija Likar bc'V Claridge, Ps. in Frančišku Forjancič v Benld, III. in dva brata Matevž in Gregor Vrčič oba v Ulinofaut. .T stari domovini pa zapušča očeta in mater, ter Se dve brata Lepa hvala društvu št. 26, B. N. P. J. katerega je bil pokojni član, nadalje lepa hvela tudi članom društva št 267, S. N. P. J. Iz Sublet, Wyo. in društvu št. 109 8. a P. Z. iz Diamond vilic, Wyo. za krasne venee in vdeleŽbo pri pogrebu. — Ter lepa hvala veem skupaj, ki ao nam kaj pomagali in ee pogret« vedležili. Ho jkkl ia rojakinje kdor še nI v vr« etah naša* diene organizacije naj aa ji pridruži, da bode ssvsrovsn, ker a N. P. J. Vam etoji vedno na strani v življenju in po smrti pomaga vašim eorodnikom., Torej ae odlašajte atopitl v naše vrste Počivaj mimo ia lakka aaj Ma ti ameriška aemlja Žalujoči oote-U: Marija Vršič, soproga. Marga r. KJE BE NAHAJATA brsta Frank in Math Svetish, u njiju imam zelo važne stvari ima sporočiti od sodni je (Court Ilous-a). Pred dvema letoma bila sta v Seattle, Wash. Prosim, da ae prijavita na Naalov: John Werden, Box 32, Birmingham, Waah. ^ (Adv.) Srečni dom Za me, za vas in srečni dom vseh nsših prijsteljev» Zspsdna kolonizacija v Corning, Ka''^rnija, nudi vam dom kjer rast« vse, kar raste kje drugje, pridela ae več ln proda ss vse. Zapadna kolonizacija v Corning, Kalif., ima še zemlje dovolj, da osreči neče rojske, ki si želijo srečnegs, veselegs doms. Kjer se vesele 300 eolčnlh d ni. vzletu. Cene zemlji se dvigsjo od dne do dne. Pišite tskoj, še dsnes po pojsanila, katera vam dragovolje daje vaš rojaki FRANK BUDIH * za te'* Western Oolonisation Oo. Oorning, Oallforuia. domaČa zdravila Slin, a DOMAČI ZDRAVNIK Priatai starokrajakl ribata! ea lepe. s dvema RAD BI IZVEDEL samo jegs brsta Jožef-s Buiick domače MateŽičev iz vasi Pe št. 88, fara Puži občina Mstolji Istri ja. Pred kratkem aem iz atare domovine in mu imza ročati nekaj zelo važnega. Pr« cenjene rojake, če kdo ve^iaj gov naalov, da mi to naznani, j bo pa aam ta oglaa čital, prof naj ae mi javi na naslov: Ivan B zich, P. O. Box 214, pessemer,! 9 -t i. 'h '"' ■ -V' i m POZOR ROJAKI1 m - Na prodaj imam posestvo v i ri domovini v Hinjah na-Dola skem. Lepa prilika za onegs, kil merava iti v staro domovino tam živeti. Hiša iz kamenja dana in krita z cinkovo pločevk Spodaj je na traverze z obokana Stala, dovolj proiton šest glsv živine in ns drugi dve kleti, velik skedenj kaaerj lahko sprsvijo vsi jeseniki delki, vodnjak in dobrs pit voda, dva lepa vrta, veliko ri vratnega Sadnega drevja tri t žeti za košnjo in ztelnik, dri | kova borštva in druge vnte 1 Osem njiv. Ako kateri rojakov I imeti prijszni dom ima tu ii priliko. Za vss pojssnils obr do mene lsstniks. Cena ■ Vse drugo se pomenimo pi sli ustmeno. Moj naslov je: ^ _ Vidmar, Box 173, Wenona, HL , (Am ■s» • Dr* F. i. llMMnkf "SVETE GORE CAJ IT. OKTOBRA, IMS. Za doto. Ena V«oj* po P*«^ ^pi i, B,ko kakor lisičine boati glsda v dolino lo- no smsjočo m pisanih i« na širako rastegnje-tl|f. Na obeh pobočjih m be-Zfat rad. »arite v prostra- di, ko ae svon oglaai. I, ni mi si le; čast Bogu I" ' Skrbi torej nimai poaobnihf" "O. Kristus, ain človekov. — kej bi s akrkmi! Ie ravefte, ki m« je smrt namenjena v oestnem jar- PROSVETA "Dots, lepa dote t Kar mere biti, more biti." "Nič ne bo t doto, Braadek," ge dreli Matije. "Kaj! Kako ničt Jaa ji aapra-vim dote I Teke ti ne bo* svojim. -fci rrtove, e po »redi doli »Irf mlada Temenica, poteg-i kakor teeel klicaj o prcšer- , ss imra«, kitijo nevkreber fckarji tmdnih ia sapitih o-tt 5 sa mejo in akrieaj se pri-m0 plašijo komaj doresli ilini, včasih smukne pod oka-podbeje tudi ionaka. Zgodi . do tudi ob svetlem dnevu m smrči pijanec t smrdljivi, temni in popljuvsni, | krika in vriKa, psovk in , js pribslaliiče Skobčevege la. teke velikega ia orjelke-•čea okoli petdcaetih let, de •ra vselej precej pripogniti, ■ čes prog. »n sesti le ne klop ob peči, da ne polomi |lov ob misi, ko ss »n vasmsje Ladasto telo. Previdna sede in Epe Kriltofove noge pod Kajefe klop. Silasta steklen-| pred njim je le prasne. O-kne m o« teče oo mu nezadovol-IjSjo, poredne oči so uprte v Lin nič. rNosi, baba," sarenči v prete-L bsse in ispije v enem dušku, t šob i ffltj, ti, butaral Gani se no le Ikrst mole bolj urno! Kaj no Kil, ds umira« I" Kakor da bi ras Is čutil smrt, Ifsdrši so Isjno grlo, izkriči kje besede v stopnjeveni vili- I ■is pome ste ki eni ee v omsrf. ■"Precej, precej," se 'ustraši kotsikova Nek, etara samica, Irdas lanska, Id ima pravico do I iskladov. Brl mn natočl vit-I steklenko in jo nalakko pori- No, vidiš! Bog ti daj odravje V otrokih, če jik kaj imaš; po Krti pa svata nsbess, čs jih bol Islužiia s dobro moro," p tUklenki migljajo drobčks I beli mehurčki Brned jo pobol-I dvigne prod oči Obrsp os mu Mul in i premislekom rasleso v mšen las — ^m m m ■ m ■ ■md «menija j, oci premagsne krjo, g ustnice ss saokrolijo ks k O poljub in nastavijo kakor rrtj, ki sepoje čustveno pesem | enkrat ss oči napol odpro in | nasmehnejo t po* umakni oat ploho h . ♦in le podaje dobeli po. pri. globoke in tolko. Is kote sa miso ga opasujs mil kski pomočnik Mstijs, ki js M neksj tedni pričel v te km i Brnadove laja mn tako ugs-L ds prisade In mo porine le svo-steklenko. r0, dobro sdravje!" pravi sil-dedec, pije 1» ga pogleda. TKar ispij, Brnsd." Brnsd ss obrHe s svetlim roka-m po kolatlk brkih in pokalo pki, redke sobot rAli ni te kapljica poaleaa od h«|s šivega Boga, da bi mu bi-hvalešnl aa dobrote, ki jih deli U grešnikom ia siromakom t <+■ N * ti sdl, Matija, ki si dobrih s* "Da rasi dobro obrniti bese r N, kaj beeado — raje bi obra-M kaj drugega." r*o. lo. Kolikor morol."! |Vda! Kelat" vpije Brnat k oska n mn ne more odsvstl t ima ss voljo sspitks ravno ne-4 besedi f pljaniaU molekarj; nllkl mlaL o, tnalo nsssrcnsks t A-gluket" Motijo pomiri Br . Mole pa princes boljšega M pogovarjata, dobrotnik, ki posnaš aa-■« telesnem dobrem deln »"jsnje," ali i Bmad ia pije. 'Kej po ti dragače delaš prav. Brned lajnit" ss smeje tije. # ^ dosti, laja dosti. Ns mo-■ OS kaj pritofiti. Počeai isds-jm teporiMo in grakljUČo, vi. dere« p* kolera pletem ia Vss to, vidil, kmetje radi «P'*j«jo, roje nogo bi se sami sdill a U račje. Pe veek tudi ae " toge opeka. Trska je prave We lasa, ob pravo« lesu ureze in kelae, dokler ae telebae čas korenino na potu, kjer renčeče ss.pl. v prosu. e e • ku eli pri aveatem psu v liatju, jc 8trsh ti mliaerski," se jesi Brned potrata skrbi pregrešna reč. Skr-bi, kriii in teiavc ao sa tiste, ki kajimajal" : t ; 'živil, kakor vrabec nobene aile ti ai, glej." "Da; izučil sem se ras nekaj," se pobaha Bmad in aele po atek-lenki, parkrat pogoltne in posta, vi prazno na sredo aize. Zamisli se, z očmi ns tren?, kakor da gle. da a daljino. j "Izučil aem se veej to, de nikoli ne silim tje, ker vem, da ni prostora same, nobenkrat si ne ielim stvari, ki bi jih ne mogel doeeči. Samo, kadar pijem, ms U nsuk zapusti, in si Ielim čimveč in tembolj." - "Kcla, obrni se še malo," n-kale Matija in ji porine Brnado-vo sUddenko. Tir C c "3" ) "In deleč sem Ik prišel po svs. tu. Lahko ml verjemsl, da sem še aursiksj videl. Kjer so gradili ceste eli šeleiniee, tem sem bil ssed prvimi gotovo jas. Dokler se« bil le neksj bolj pri moči, sem zmerom rinil v svet s trebuhom sa kruhom. X, jaa vem, kaj se pravit Dober je domek, Čsprav ga je samo u en sam bobek." Matija ga aačudeno gleda. Mehko domotoije in sladka gi-njsnost ga obideta. Vsi daljni spomini ga doatsčs obiskujejo in vssojejo v njegovem srcu. Pola-goma pije, da bi pregnal vzdih, ki mu sili na trepetajoči ustni. Ampak Brned js bil v tistem rsspololenju, ko ss človsku jeaik razveže na vach vozlih, da mu besede kar skokoms vro is naj. globljega spomina, ker ga prevzema globoko čustvo prljetno-bolestnsgs in mshksga rsskočjz ln spokojne vezti kakor Tratnike ki ae zamakne v svojo notranjost in ssmo v duhu gledsno lepoto. "Tskrst," je spet sačel Bmad, " js bila na Ormu šivilja, lapa ko solnse po delevnem dneju. Pa kaj bi ti pravil, saj jo nisi poznal. Joj, kako bi ti mogel dopovedati, kakšna je bila moja srečs ta-krst. — AU si kdsj le imel len-skot" "O, kolikrat let" se posfatejs "Motil,se, ileve,M.rasno odki me Brned. "Človek ime ssmo en* krst v Uvljenju rad. Vss drugo je nsvsda in potreba, nič druge- |S s« Bsekaaege, prav okaje ^n prsseliaige ia teko ia k* pHkrajeaege. O, tadi te je meti, je dejal ačenik v Ve-F** Oabm. — Ka Kadar je pe po-m sala v lepu, ali ai los prt so mej opravek, pe stopim eaaga ali dragega ki me aaee- 1 '"»k eli pa priem m keksi sevsdol «• dele, Be me pokliče k olde gs." . "Kako je bilo torej s tvojo mls. do ljubeznijo!" ga zmoti Matija. "Kako nekif Mlad sem bU, čl. sto mlsd, goreč in sdrsv in močan kakor hraat. Ona pa lepa in čista ko lilija." Zadnje beseds js govoril tišje in počssi, skoraj sam ssbi. Krčevito jo pograbil steklenko in le globlje je pogoltnil. Z rakovo« jo potegnil po smršenih brkih, ne. lshko sc tresočih, in po zerdellh očeh, meliksjočih v debeli solzi, obeleni ns kratkih trepslnicsh. "Buzsronski Brnsd — posebno čista ta tvoja mlada ljubezen ni bila nemeraf" "Trdčil te bo«," ss je raito-gotil Brned in ja udaril po mizi. — "keko da ni bila t Bede svs « imela in zvests sva si bila pa mlada ln sdrsvs, in nikčš naju ni mo. til." "Zakaj sc pa niste vsslsf" Um ris jc, prekmslu js morale umreti. Bog ji dej večal «ir in pokoj!" Pomolčel je, a pil al. Prsti so ss «u skleaill kskor v molitvi. "Cs ne bi biU umris. bi bilo z menoj mords drngsče, kakor je .. . Tista mlada, ki sdsj šiva, js aajiae ML Kader ss «1 kaj raspotegns, ker k njej stopim. ps mo solijo* ds more« med ljudi. Ali tndi jes ve«, de isum očetovske dolšnostl, ksjpeds vem, kej bi se spodobne. Vidiš, msterc reve aime vel, sl«o očete. MU-de jc In lepe, kakor je biU njena mati, in dote bo treba. Zdaj pa premisli, krietjsn noj, keks «ore biti bodo meni, ki sem ajea očsl Ampak, kje bl vzdf Doto Ji pe le moram nspraviti, kakriea ji gra. Ksr mors biti, mora biti. Te, vidi!, js meje edlae skrb, ki «i ae da sairu." Brnsd js obaaolknilt tadi Met^ je ai nobene zinil, ls lakek aa-.meh ss ma js skrival pod sme-lenimi brki. Ze mise js semrlel pijeaee. Močna Mele ga pograbi ia ga aa vUk zevleče pod kap. Ta os slo peri asjprej aa vse Itlri. pof« •a icfuHi v doline, sevite v teoke .eglo dihajoče semlje, ki je eWe ve visoke vssUječe polne Brned si je opral dvs srajci, k) Jih je le imel, in predpasnik is modrega to varilnega sukne. lepo sloiil delovno obleko in vae aku-paj smotal v solno vrečo. Culo je stisnil pod pesdukt b je nsns-doma sapustil zeleno dolino te-meniško. A predno je odšel, se je sgodllo čudo, ds ni visOl v Šga-njarnl. Ne hrib js hodil dsn ss dnem in je sedeč ns trhlem štoru gledsl po dolini. Včafih je iz na vadne urezal grabljilče, ki ga ni mislil obdelati. Le drenovo gr* čavko si je s pravo ljubesnljo ia skrbaostjo obelil ln ohressl, ds bi jo l«el ss sproBljevalko v tuji svat. Zadnji dan sc je pe le saletel navkreber, da je v« sssopcl pri-lomastil pred Nolo. "Nele, Beg ti ni del ne ssola, ne otrok, ksr si polns grehov; dal ps ti je v svoji neskončni usmi-ljenosti Brnsds, ki ge dosdsj le nisi snsla prav napojiti Glej, taka si. prikssea nepoglednal" ■fO, U čeljust široka l" "Nikdar na reši Npla, ssj se morda ne vidiva vač. Po svetu gra«. Daj sato malo boljega, da ss rajo vrne«, le Beg da." In najbrl si je privssal dušo, pograbil sa culo in otopil proti Grmu. No predolga pot go je vodila med ravnimi njivsmi, dihajoči-mi v opojnem vsduhu prslečega se klssjs ln pisanega poljskegs cvetljs, toliko lepšega in ss oči prijetnejšegs, ker ss vsake Hote prenavlja ln pomlaja, v vsaki let-ni dobi odova v novo ovoje pre-čiste. barve, — Široko poljo js plslo v dolgih dihih, valovito ss bočilo v rssšlrjenih utripih in h sdelo kskor povrlins prljasnsgs jezera, v kstsro« odsevajo vss milijoasks lepote ylsokegs, bls-goslovljenegs neb s. Počssi In sonilljoa je korskal popotnik Brnld, ki ga jo senata-lo aele v dosno,.«alo v levo ko-lovoznioo sslehegs pots. Včasih je poatsl nekoliko In je potekal oninsrtTpl^nlčn! klas, fspulil mo d ril s|l pa utrgal kimajoči rdeči mak. T resorn nekje mu jo pritrjevala plaha prepsliea, kosmst čmrlj ss js Obesil aa slatieo, k| se --..lWl| I .1 . Ill.ll ► ■! I je v ljubeči bolesti skloaUa ako ro de teli po poljaki detelji so pridao kitale s rumeni« pleno« ooogevičeae čebele, de ss aosrke- jo le redkih sledkoeti ss svoj mili domek. Ia v pripekajoče« sala-cu so se podili švigajoči kolobe-rji dretečih ss mošič, jsderao ss dvigajoč;;, in plešočih na aopa^ aih In trepetajočih larkih, ki sa raskošno lili ae prelepi domači evet. Visoko gori nekjis js drobil Ikrjanec, kakor igliaa glavica je tičel ia pičen v modro višavo. Ne-enkrat pe ae je odtrgal v smago-slsvnem vzkliku in je molče padal «ed klasje. . Bmad as je zamialU. Skoraj jesao si ja popravil klobuk la je poopešil korak, stiskajoč sitno culo, ki mu js silila aa tla. "Mlačev bo kmalu. Lepo bo ln dobro ss bo Uvelo tukej," js pre-uderjal. "AU doto ae primlatim, čs vse aa« omleti« ln la koal« jeseni " Bam na h js bil hud, ker ga jo Utt akoraj premagala iakulaja- va, da bi aalučil eule in ostal do-ssa. Podvizal h jo ia js malo manj ko pritekel pred Matildo, svojo lepo hčsr. (Dalje prihodnjo srsdo.) i so km tnnso kuharico in skrbsti v kili m enega mola ln tri otroka. Bsma zvoja gospodinja. Naj bi biU stara 30 do 40 Ist. Dobra pleče. Katero veeell, noj se prijavi na nsslov: KUHA* RIGA. 2657 Be. Levrndsls Ave., Ckioego, IU. (Adv.r BTOAK. PA. Vseka • U med 10 oseb Uvelih tukaj je Slovenec, ja le eno la pol milje od BridgevUlc, kjer so tover ae se jeklo in steklo, Weuedium Work, oeglerne ln pramogorovt, Flanerjr Bolt Worka ln druge tO-varne. Na S.vgnu imamo dobra scmljo, naša koruza areste 19 do 11 čevljev visoka. Vaeko atevbilče (lota) jo v ravnini in merijo po 10x1)0 čevljev. Yss — ni nimsme kamenja, ampak izsenra naravni plin, telefon, dva leiesniei, pre mogorove, hotele, prods jelne, ljudske šole, Narodni dom, itd. Ceaa staib.Hčam (lota«) je $1S0 do tlOO. Ia ns več. Uhki obroki. Pri-dlte osebno eli pa pilite. Semo devetdeeat stsvbiH (lot) je Is v prodaj. LUKAB PBTOOVtBK, P. O. - JHHpB» Hh aU pa 0«WALD MDB, Oarnegis, K >ooosseesoooo»oooeeeeoooo NOVI NASLOV «4 »I—S ufo ni 4ktttt vrt H» >llovW rmA» flpflSt I i e* ses. DR. JOS. V. GRAHEK PhralekMi aed la>iwa , I NS AiMfteaa »tal« Bank BU«. ! 000 Ona« tt. a« UaO Ara« ♦ riTTSguncH, pa. goooooosoo»gooooooooooo» NAPREDEK. "Praočeta" pile sa blagostaajo ljudatva. Ako ss striajaš a njeni «1 idajemi, podpiraj trgovec, ki oglašajo v Proevetl. — V salogi Imam vso blago ia vsakdanje po trsbščine po sssoml osni. AKTOM IOBVIK, Ml h. POSEBNA RAZPRODAJA L4 i ar VA2NE GOSPODAR SKE KNJIGE. broi. Nasveti sa hišo In dom . .....♦.....$ »T* $1.00 Gospedinjatve......I.II Konsarvlranja sadja.. »Tš najnoveja lsSS«7. Deemll adravnik..... ZMrka domačih va»..,.. i Pišite pe cenike meje begate knjllevna zalega, katere raapoii-Ijam aaateaj. J. ALES KNilOOTBOaC NOVE SKLADBE Ravnokar smo dobiH novo Piano Rolla In t , Obali". .Valšeh M i sa^l . . . • «SWV ..Meraja .... .rame ii..VslUk W R noUmt ra plR* stečaj omenjani kaemdl ae erlfflaalM konpoaioijt vojska Vleter Lisjaka is Clsvc Oblo. N^kttff i" Buci^J Iv svetovne aaene. Ljubitelj glaabe naj si »šila ali gotev denar v VICTOR LISJAK, ADDISON MIMIC HOU9B ION Aššlias gs . CteeelaaA O. Dr. Lorenz 041 Pt>i AVSh ' -pimflHj^^^Hj ROLE ZA PIANO SLOV. IN HRVATSKE Navi^ok-Potokor Ml Oreeve St., faasmaaghi Pe. Anton Zbainlk, JAVNI NOTAR. LUBASOVE HARMONIKE •trt le štiri.vrstne, dvakrat, trt* kfil In Mrtkral MM* ^k® tli (a tAj®* a lt koal ter kevšeke Dr. Koler 636 Ponn Ave., Pittsburgh, Pa. kr^mp alaealll aUoittdU •dravalh ifniaNd v Plltahorghe« M ae v aeravi^eaia ___«- -^ilm. vfSB MP lam SaaifseO-iaSrd^ ••«, ki to laMMl i MMlM ali SM II ! W«. Sittir C#. $04 a. Tadi Brasd ia Matije to la se sečaeto spotikati pe rebri Tieto pe tiste," gedraje Br OBLEKE IN SUKNJE ZA MOŽE IN MLADENIČE Vi bodete zelo zadovoljni, ko se oMečete v krasno Izdelano obleko to Jesen. .Nove "Kuppeakeiaser" levega kroja so vam aa Izbiro. Ftao močae blago. NaHfMlega Izdelka po aa|aove|le« la okasaom krofa. Vseh velikosti. Cena .......................... Na vnftb uf luffo m vam na razpolago je nai glo-vnnolti oddelel vedno pripravljen po*rcti vam s naši mi ttkulemnv alovcoalumi prodajalci. Kupujte vedno od naiega slovenskega tolmača v naiem llOTBRrfUNB MŠiflNk si §e v pritličju m vhodu Mi avenoa $$5.00 $7 S. 00 j • ^ -JL.___ 02726128 oktobra, 1 ^MT f f f 1' Milili jj. igre, KONCERTI IN plesne ZABAVE« lorek v meseo; decembru v vijem Itevilu kcTeta M dos,uttvenj od kliče vsem skupaj: Na svid< S aes!er»kini pozdravom! - 1 litra .......................................................liC i 1 MSar ..................i..................||jo ! * (SuIm) .............................$1.90'^^ Fine stsrokrsjska plankače po $3.00 in večje pa $e so Im po rt Irana polke ia Naselja sa ja«o SS to 82 kaliber i ! Z naročnino vred pofljKe vselej tudi denar alf poitno naj | Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. t .... Največja zaloga krasnih Lubaaovih harmonik. rasnovr.»n ! hiltvo, ialesnine in Bakrene kotle raspoliljaao m EJT™'" oooooooooooooaoaaooooooooooaooossooaeeeeee^ae, TRGOVINA Naznanjam rojakom, ki so imeli stike z menqj in mojim poslovs-njem bodisi glede notarskih poslov ali pa za (iif karte), da aein se preselil iz Clinton, Ind. v mesto* (,'hicego. Vsi prizadeti naj ee obr' nejo za naprej ns moj novi naslov: Vietor Zupsnčič, 3014 West 22nd Street, Chiesgo, ni. (Adv.) prstane in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVUAIIO: uro in drugo zlatnino po nizki ceni ****** PODRUŽNICA Colnmbla Gramofonov ali ps osebe« vprslsjta ss cene predno drugod kupita. V ^ Najboljše blago. Najnižje cene. Mf. AIois Skulj, , \ '-323 Epotlon Plesi?, . is Brookljn, N. Y, . : I i Cenjeni:— S tem potom Vam neznanjem, da sem poslano harmoniko sprejel in sem prav zadovoljen, tako da bom vze harmonikarje, kar jih poznam, nagovarjal, ne j si od Vas naroše novo harmoniko; ako Vaa je volja, dajte to vlist. Josip Kubič, B. Pittsburgh, Pa. Največja iloT«ika tnkaroa » Ameriki j. Narodna 2146-46-60 Blua leland Ava., Chicago, Illinois. Ml tiskamo v slovanskem, hrvaškem, kakor tadl v angleškem In nemikeais vina ss drultva is trgovca.—"PROSv šsšksa, poljsksai posebnost so tiifc^ "Vašo harmoniko aem prejel, se mi selo dopade, ker ima lep glas, sem zelo zadovoljen. , John Stefe, Ezport, Pa. 'i Poslano harmoniko prejel in sem' zelo zadovoljenj lepa hvala Vam. Joe Rlssek, Barton, Ohio lili s— Ni traba poslati enega centa ▼ naprej. 26 KORISTNIH DARIL POPOLNOMA ZASTONJ Velika ponudba veljavna za 60 dni. % PtTTSBimGH, PA 434 DIAMOND S' .IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlIlNIlllllUIIIIIIINMHIIIIIIIIIMIlirilllll REGALIJE ZASTAVE =[ ■ . to tako vse dru M vene potrebe aa zssarae cene te šebro bla< EMIL BACHMAN, Inc., : 2107 S«. Hasalia Amss ... CHICAOO, illllHIllllllllllllllllUllllllllllllimillMIMMIMIIIIIIIIBBIBUlIlIliltMMIllllllHH t |.<,f.ivire. n(M« še 4obf si« ta tla ta »d IseSmll prvhlUvaJo, kot J M U SnrM NO Ukh* h raSa, S S KOMADOV VREDNIH 118.00 ZA S7.7St Vlctor Navinšek SSt GRBRVB STRZrr. » CONIMAVCH, PA. [F. KERŽE