PRO ter 5 iM) WrO-YEAR XIII fmbikkmd mmd narodne: JED NOTE 1' ■ Uratniiki la upr»vai*ki prt? atori: MBT B. Lawa1 th. pte^t. A, 1. B^hle, p-t^p«, g »oouB« pmiM for la TRUST za izdelovaNJE POLJSKIH stroJEV V pravi lucl. ZVEZNA obrtna komisija MU JE poteomila doli krinko. • Trustovci m m pokoravajo postaram. Chicago, Dl. — Zvezna obrtna komisija je razkrinkala, kako tr-itovci m poljskimi stroji, ki jih rwli nternational Harvester kompanija, molze jo farmarje. Komisija je mnenja, da vsi aku-ji«j tvorijo velik trust in dognala je, kompanija res razpuščena in bo >jopet vpostavljetrn konkurenca. T>ehia 'rtžfrtisTnfrV TiTtlrsfttrtuMff Harvester kompanije v letu 1918 ni kompanije vrgla z vodilnega nesta. Poročilo komisije le to potrdi, kar govore vsi pametni ljudje. Tmli se ne morejo razpustiti ns ta način, da ne bi bili škodljivi. Večina dclnlf vodilnih podjetij pri tniHtu je zmirom v rokah ilahlc. Ako na pr. trust postoji it. deset kompanij, ki so se združil«' v gospodarsko enoto, tedaj ostane večina delnic v rokah žlah-t<* ali pa vodilnih kapitalistov; a-k<> s<« trust razpusti, ostane kontrola vedno v -rokah tistih oseb tudi p<> razpustitvi truata, kot je l»ila. dokler je še trust postal. Ti vodilni kapitalisti ali pa žlahta w pa ve, fsktično je D« dobiček teh posameznih družb, ki w> preje tvorile gospodarsko moto. pereentualno zdaj veliko kot je bil preje. Proti trustom pomaga samo e-»o Mfdstvo in to sredstvo je naei-k»nalizneij« tnistov. Ta resnica med ameriškim ljudstvom redno več zagovornikov. Kajti Iteno j«-, če je trnst post s I nevs-inleresom smeriškega Ijud-»tvH i oda j je najbolje, ds «c rnvt iiseijonaltaira sli ds posta-» lastnin* ameriškega ljudstvs. Naeijonsliziran trust postane Mik odi ji v ameriškemu ljudatvu. ker m več lastnina posameznih kapitalistov, ampak poseduje as HSenfcko ljudstvo. DETE JE PADLO VL ČETRTEGA NADSTROPJA New Torte, N. T. — Angelo Psntejo. »tsr sedemnajst mese-je psdel iz Mrtcgs nsdstrop i« »n j,- pH paden zadobil le msj Washington, D. oee Uide ob t: ii. zaide oh Ali siBHfcsi _ _ jasnjuje, da aktualni amerilk vojni dolg znaia le dvanajst nii-ljard dolarjev ,ker so ši savesni-ki od Antarike isposodili deaet miljard dolarjev. Dozdaj niso ti zavezniki plačali obresti, kajti to, kar je bilo nlačanega na obrestih, se ne more smatrati, da so bile poravnane vse obresti. Vzemimo, da "bodo zavezniki nekega dne plačali svoj dolg, vseeno pa mora zakladniiki department pokupiti za dve sto štirideset miljonov obveznic na leto, ali pa za dvajset mHjonov dolarjev mesečno, da zniža dolg tako. kot določa zakon. 1'sul Ifanna, znan poročevalec "Federativnega tiska" (delsv« ske čssnikarske agencije), je vpraial nekega višjega zSJkladni-ikega uradnika, kako sodi o etiki in morali tekoče .fr^j-krije, pri kateri vlada kupiue obveznice po I«? do m, o kderih je ob-ljubila, da jih kupi po dolarjev. To ni etično vprašanje." je< odgovoril uradnik. " Vlada ne določa ecne svojim obveanicam. Kadar ima priliko, da sniia dolg. pokupi za nekaj dolarjev obveznic, ali tedaj ne more sakladni-fiki depsrtment dolomiti neksj o-seb, ds pokupi od njtti obveznice po originslni vrednosti, med tem ko se morsjo dmgi JJudje zadovoljiti z znižano ceno na trgu." Kar je ta urednik Jjovedal. je resnies In če kdo lAko pozsbi. kaj se je govorile o 4lalni vrednosti obveznic, ko so Mle postsv. I jene n« trg. tedaj j«- to pojssnilo nopolnoms zsdovoljivo. Rsvno isti uradnik ja* veliko bolj zainteresiran^ druaih na-iih finanesh. priiH.veduja Psol llsnns. Nsnj prav nii ne vplivs-jo fino «e*tsvljene rih od čass do čsss lakladniiki tajnik pripoveduje, da se je nsi obvezni dola zopet znižal zs toliko milj°n°r dolarjev. Kal »bvezni dolg k ena stvsr eels vsota, ki jo še dolgujemo. K p« druga nekateri špekulant ja preprU-sli. ds je šota ravno tako dobra sa kurjavo kot slabe vrsta premog, so hitro ustanovili kompaaijo ki bo rezala šoto Mizo Mllfords In jezers Wswaaeeja. TOVARNA SA ČEVLJI ZAPRLA VEATA Včeraj se je organizirala velika mada kmetov v Calatafimiju, ki a rdečimi zastavami na čelu korakali od vasi do vasi in srma-je spotoma naraššala. Vse kaše, -aa kmetje dobro ^ovganisiraui in imajo gotov program za akeijo. V mnogih italijanskih mestih so se pojavili plakati, ki vsebujejo manifest, naslovljen ns kmet«. Manifest se glssi. "ds je prišla ura. ko morajo kmetje vstati v boju za lastništvo zemlje in se zdru. iki v solidarno fronto; vsakdo, ki se noče pridružiti skupni akciji, je izdajalec kmetskega razreda." Kmetsko gibanje se jc pojavilo velikem obsegu v okoliiima Tu-rina in Milana. Kmctsks organizacija je naslovila na grajičake in druge veleposestnike ultimat, ds morajo dati kmetom 75 odstotkov pridelka in jim prepustiti vso živino lit orodje; gospodarji morajo dati polovico semens, vss gnojil7s in plalati vse dsvke. |Marki Bsldi di Plovara, ki Ima velika posestva blizo Alcssandrije, je zavrgel zahtevo kmetov na kar so zaaegli vso njegovo zemljo. Msrki je nsto popustil in dejsl kmetom, ds jim dovoli posedovsti posestvo, sko se organkirajo v clja, ki je sovražna eni ali drugI stranki (Petlura in Vrangel). Ostale ruske točke določajo, da h< zajamči popoln« avolmda Jezika, kulture In drugih pravic n«-rodnostniiii manjšinam. Rnsijs In Poljsks se vzajemno odrečet* vsaki vojni odškodnini, To ao pogoji ruske sovjetske vlade zs preliminarni mir, Jan Domski, načelnik poljske proti pokopališču, so fašisti na padli sprevod In metali kamenje na pogreboe In na rakev. Rakev je padi* na tla in razkačena de-avsks množica ae je navalila u* fašlatc. Nf* ulicah so bili divji spo-P*di, * kmalu so prihiteli močni oddelki vojaštva in karsbinerjev. 'učile *o tri a*lve in ko hc je r*z> teki« mnošioa mrtvi m sami delavSr } Ta dogodek Je silno rasburil.de-Javstvo v Trstu, Socialistični dale-gatje so se nsglo sestali ln prokla mirali znova generalno stavko. Ob petih zvečer Je preuohsl trsmvsj. ski promet, obstal je vodovod, ustavljena jc bila električna sila in ko je prišla noč, je htlo mesto so-pet v temi. Povsod ao delavci usta vili delo; Železnica je ustavila svoj obrat, strojniki so zapustili parni-ke in danes je Trst pnpnluoms mrtev, Tako postop* Šovinistično-vojaška drhal z delavei v Trstu. Kot poročajo sadnji brzojavi, je mesto v vojnam stanju. Ns vseh križiščih stoje vojaški oddelki s stroj, nicami in po ulicah vozijo oklopnl avtomobili. * Razburjenj« med delsvel je velikansko. Delavci ao prepričani, da Je bil napad na nje skrbno organiziran od fašistov, ki imajo rrtočno zaslombo, ako ne odločilno besodo pri vojaškem poveljstvu. Prebivalstvo v Trstu je silno nemirno, Is Italije prihajajo veatl o velikem delavskem gibanju, ki Po- delcgaclje jn ostali njegovl pri kasnje, ds se v Itsllji bllžs Hvilns'Mt(l|, M lnMl,ga rJdovoljnl s v°ini ' temi pogoji, tod* pristali Pllsud- Železniški promet med zsaede- skeg* in Or«bakcgs protestirajo uim onemljem in Ljubljeno Je |>o- proti Izgubi Brest-LItovsk*, polnoms ust* v I jen ljubljanski Pari«, 10 pt Mav*sHi in ranjeni prejel n*vodila iz Moskve, d* n*j Mlaki delegstje sprejmejo vse po. goje za mir itvvemši zmanjšanj* rdeče armade. London, .Ki .sept, — Iz Varšave iMiročajo uradno, d* ao poljske čete okupirale l*ido. 315 milj se vemo vzhodno od V*rŠ*ve in u« jele 4,000 mož Ptnsk je tudi okn. rdr*n. . in 9. — V tuksj- šnji tovarni ^ Iftpvlje. ki Je la^ll Hesm Roebnek Shoe, C« Je fa vo palačo Uret.n in v njej oasta polnoms tasta vi Jen vm efcrif 1n vM ise»*rr*T gliHtJe atanovanj. družba ki lastuje reletrgoriiio v Papežev organ " papež izvedel, ds osme-j rs vajo k. sa Frane Celja. 'se pre|»ričsli, da > i b i&fšSi PROSV OLAflLO SLOVENSKE NARODNE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE P0DF01NE l iTonka t/nin» tri P* i* paaivno rvzUSetieo proti au izguoe vojne, ki vudi ^^ wla rm4ir. Cen« •fbtt* P« Sogovoru Ko kopi«! WM Naročnina: Zedinjen. drlar. (itv.n CUeago) IMImM, M-M«* Ml leta fn $1.21 m tri messc«; cbic«Ko 14.10 m Isto, $S.«6 ss pol Ista, II.&6 m tri IMMM, in M iasaametvo 98.00. * —» 1 NmIm m tm, br Im »tik s tUtsau •TROSVETA" 4447 S«. Uv«Ub Atmm, CkUaf«, ltlU-4.. "THE ENUGHTENMENT' •f dm Slov«* Natftoool im^it SmMt. br IM NatbMl S—»t S— Adrirtiiinf nt« on agrarnenl Subacrint iortt Unltod StaUs («*««pt Cbic«fo) and Canada $6 pet y..r; rttjin£^|4Mjo. 4nd foraiga eountrio^S.OO p^gg^^^J^^^^ T S. m ram m m. pr. (S.pt..bT 1-20) p«fe« »■ Jt . UM 4mtm MtaUt rtMftU p a- POLITIČNO SUSMARSTVO. Trije socialistični poslanci so bili v drugič izključeni is newyorške legislaturne zbornice, dva sta se sama zahvalila za sedež in izjavila, da nočeta sedeti med takimi ljudmi, ki ne spoštujejo ameriških institucij. Bila je to velika klofuta za republikanske in demokratične politične šuš-marje, ki so glasovali za drugo izključitev socialistov. Druga izključitev socialističnih poslancev ni učinkovala le na socialiste in delavce, ampak napravila je globok vtis tudi na resne političarje v demokratični in republikanski stranki. Oglasili so se po vrsti vodilni politiki, ki ne pripadajo k socialistični stranki in so obsodili drugo izključenje solističnih poslancev kot politično šušmarstvo, ki mora pri vseh poštenih ljudeh izvabiti le najstrožjo obsodbo. Celo Hughes, bivši predsedniški kandidat republikanske stranke, se ni mogel vzdržati obsodbe svojih političnih tovarišev. Dejal je, da so vsi republikanski poslanci, ki so glasovali za izključitev socialističnih poslancev, prelomili platformo republikanske stranke. Dalje je obsodil izključitev kot najgrše nespoštovanje temeljnih principov ameriških institucij. Dudley Field Malone, governerski kandidat delavske farmarske stranke, je dejal, da so bili socialisti izključeni iz newyorške zbornice, ker se korumpcijonisti boje slišati resnico iz ust socialističnih poslancev. Koncem svoje izjave kliče Malone vse ameriške državljane v državi New York, da se združijo proti obema starima strankama, da tako ohranijo ameriško demokracijo. In tako se je izjavilo še veliko drugih Američanov, ki igrajo vodilno ulogo v ameriškem javnem življenju. Volilci še huje obsojajo to politično šušmarijo, kajti že dne 28. septembra so se vršili trije veliki protestni shodi volilcev, na katerih so govorili izključni poslanci. Tako politični ftušmarji v starih strankah sami skrbe, da bosta čimprej stari stranki poraženi, kajti simpatije vseh poštenih in odkritosrčnih ljudi so danes na strani (sključenih socialističnih poslancev. Socialisti niso z izključitvijo ničesar izgubili, ampak socialistično gibanje je veliko pridobilo. In ta pridobitev se bo pokaiala že drugega novembra 11. Dala vae, zakaj si bras avojoga doma? — V Severni Dakoti imajo postavo, ki določa, da si lahko delavec po-stavt svoj dom, če položi petino cene. V vseh velikih ameriških mestih primanjkujejo stanovanja in delavci ne morejo pričeti z gradnjo svojega doma, če imajo samo petino cene. Zakaj? V Severni Dakoti so se farmarji in delavci politično organizirali in so izvolili v državno postavo-dajno zbornico take može, o katerih so bili prepričani, da izvedejo program, na katerem so bili Izvoljeni. V drugih državah še delavska in farmaraka večina ni prišla do spoznanja, da ne sme voliti svojih prijateljev v poatavodajne zbornice, če hoče, da so zavarovani ljudski interesi, ampak da mora izvoliti ia svoje srede može, o katerih je prepričana, da bodo izvedli program, ki so ga izdelali politično zreli in zavedni delavci in kmetje. mso znane. Neki nemlki ststističsr poroč., da je pet najet miljonov deklet 4 K v ropi obsojenih na ssmako življenje do umrti. kajti mladeniči, ki hi bili lahko soprogi teb de-klet in očetje njihovih otrok, ao bili »biti v vojni ozirom. «o trajno pohabljeni in ne.po.obai z. zakonsko življenje. Petnajst miljonov deklet obso jenih na staro deviltvol Petnajst miljonov žensk obsojenih na mrtvo, neveselo in neplodno življe-ojel — Večina teh deklet spsds nedvomno v delavski in kmetski rszred, kajti iz tega razreda je vojni inoloh pobral največ žrtev, Če je poročilo slatističsrjs res-nično in Ia vzamemo, da bi vsaks teh deklet imela v zakonu povprečno pet otrok, tedsj svet iz-gubi petinsedemdeset miljonov ljudi in vse njihovo potomstvo. To hq |M)slediee svetovnegs kis-njs, ns kstere marsikdo le ni pomislil. Ksko bo svet relil to vpra-Sanje T Ali bo svet pustil, ds petnajst miljonov deklet zvene Hrez vsake koristi za človeStvij? V Franeiji so se že lotili tegs vpraftanja. Tsm pravijo: Na« fantje so aieer mrtvi, toda zarodi tega le ni trebs, ds pe bi nafca Mleta smela imeti otrok. FVan-eozi si mislijo — in tqdi v mnogih drugih državah mislijo tnko — ds bi države izvrftile veSji zločin, ee bi obzodile petnajst miljonov žensk na življenje brez o-trok, kakor če začasno suspendi rsjo nedanje zakone glede morale in "arattMrajo »tvar drugače." Arthur Brisbane, ki ae peča to stvarjo v Hearstovih listih, vpraiuje: "Kaj je vala misel v tem vprašanju f Ali bi smele vla de dovoliti začasno pollgamijo in prevzeti skrb zs otroke ,kl ne bi imeli sepsrstnih očetov, sli naj pusto, da petnajst miljouov samie umre, ne da M zadostile pat urnemu nagonu materinstva?Ali mor-ds porečte, ds se o terti sploh ne sme govoriti in prepustimo vso stvar, ds gre sama svojtm potom? Vprslsnje je prevelike važnosti, ds bi ga tsko zavrgli, Mlo pa fr treba o njem razpravljati, Čeprav zadenemo ob to ali ono boljo zn-poved." _ Angldka vlada dopiJi legalo poročil o revolueioriiirnero gibanju Indijcev in sploft zttnrfnji svet ve le malo o bojih Irtdljeev zu svojo prostost. Nekoliko podatkov o upornem gibanju Indljeev je podal Ujpst Rai. najvplivnejši odvetnik in voditelj Indljeev, ki je bil Miri lotu v političnem progaanstvu v New Vorku od leta 1M6 do 1*20. Za čase njegovega bivsnja v No* Vorkn je bil sploh najvpllvnej-Ia oseba med Indij.kiml nasoljen-ei v Ameriki in stal je #s las v ospredju v boju zs svobodo Indije. Ujpst Hal je odpotoval p ml enim mesecem nszs£v Indijo, da prisostvuje narodnemu kongresu Indljeev, ki 'je »boro-val mMM si^ptembra v faleuti Ko je Ujpst Rsi ldvsl v New Vorku, je upi*«I dolgoletne boje Indijcev za politično prostost, ksterih edini namen je-doscčl Sv-tonotmno samovlado. Ulpat Rai je prvikrat nastopil javno kot voditelj Indljeev v Imju za samovlado leta 1S07, ko so obhajali petdesetletnico prve vstaje Indijeev. Upor se je piričel v vzhodni Ben galiji. in se je uprlo nad 51000 Indijeev plemena Da kojeev, kar naj hi značllo kot nplolen upor Indijcev. Takratni podgovemor v Punjabi, Hir Don sil Ibbetson, je takoj iszgtasll preki sod v provineiji, ko jo do- S kaklnimi arguroanti prihajajo profasijonalni po-lit »čar jI! — Neki Clarence H. Miller, Ujnik republikan-skega narodnega komiteja, hoče na ta način odpraviti ** dryinjo, da odpusti tri sto tfo<5 zveznih uslužbencev, ki £ bodo postali producenti. Po njegovi logiki se bo pomno- ujpot Kal žils produkcija in cene bodo padle. Ujpat Kal je bil takoj depor- Take modrosti so preračunjene za prave in pristne 'im"f * »«r,n.h, kjer ■ i u , , , r je bil z*prt voe mesecev, i\o so kimovce, ki nimajo možganov. voja4kf upor ln ^ ^ V zvezni službi je okoli šest sto štirideset tisoč usluž- kurjenoat polegla, je bil ispu^en bencev. Ako se odpusti tri sto tisoč uslužbencev, jih osta- £ tTT ne še tri sto štirideset tisoč. Znano je, da je največ zvez- uh7iT«a je prič.kovais vo-nih uslužbencev nastavljenih v poštni službi in da vprav Uks mnoiics, ki g. jr iM«m« po poštna službs trpi, ker ima premalo uslužbencev, »dravijala. _ To govori, da je gospod C. H. Miller sicer dober de- J^TT^/iui msgog za ljudi, ki ne mislijo s svojimi možgani, na po- *mp.k Pri«>i vspadbujati doma metne ljudi pa taki argumenti ne napravijo drugega vtta, «a Hoj aa samovlad« Prire. kakor da je gospod Miller najmanj sposoben sa reševanje T ^ drsginjskega problema. teai bojkot proti iadelkom \s Anglije in aploh angielkemu blagu je ^največ posledica njegovega velikega vpliva med Indijci. Prvi večji boji Indijcev za svobodo sq h? pričeli leta l«fi7, ko je naatal upor med sepoji, ki se je končlL1 zelo katastrofslno aa u-porniki>. Toayu in dve loti po zna je je bila britska vlada že pri: sil jenu, da je pripoznala "No rodni kongres Indijeev" kot opo-zloljoualno silo. ^ Leta IftO« je "Indijski narodni klžfgres" zlmrovsl v Calcuti, katerem so zborovslei prvikriU zahtevali samovlado. Od leta 1908 pa do leta l#20 je bilo izvrtenih ns inicljativp na sprotnikov več bombnih stents tov iu umorov, vsled česar je vin da ponretala v ječo vse vpUvuej le indijske voditelje, med nate rimi je bil tudi urednik Usta 'Ke savi* (lev), najbolj razlirjeni list med Indijci. Leta 1»08 je bil ia vrlen t tuli atentat na Ourzdn Wyllie, liana indijskega parln migita, katerega je izvrlil neki M. L. Dinga. Od leta 1905 do W'J0 je bilo naananjenih več kot 2SSf slučajev nasilne tatvine, katero so isvrlili Indijci plemena IHKkojeev z namenom, da dobijo potrebni ,/denar za oboroženo ro Vidne i jo. Oplenili so Imgstal« Ht4z ozira sli so domačini-ali ino zemci. V tenr boju za samovlado mo tršimi indijski voditelji organizirali splolno socijalno, politično kakor tudi industrijsko gibanje, gibanje se je pričelo najbolj H od leta 1914 pa do .1917, d katerimi so bila sledeča naj-UUmembnejla j Zs refoirmaeijo družabnega reda, kot navad in of$ajev; za izboljlaujc položnja revnih slojev; za uvedbo enega jezika v vseh javnih uradih v liu diji, ki naj bi bil hindustanski jezik; zs orgaolairanje industrijel-nih in iMjljedeUkih delavcev. Uta 1916 jc bila uatanovljena liga sa samovlado, katero je organizirala Annie Besant, kateri ligi so se pozneje pridružili tudi llindi in Mohamedanci us svojem kongresu v Lucknovu. Vsled vednega pritiska 'Tndi jskegs narodnega kongresa" in vodno večjega vpliva na javnost, je leta 1018 odiel v Indijo Rdvvin H. Montagtie, tajnik sa Iiulijo v vladnem oddelku v Londonu, in ji* konferiral s podkraljem !<»». dom (^bclmafordom glede preureditve reform v Indiji. Indljei so upali, da bodo dosegli vsaj ne» kaj svojih dolgotrajnih želj, ko je bila končana svetovna vojna in je bilo podpisano premirje. Toda tozadevna predloga, katero je predložil Montagu leta Htft* jo naletela na velik odpor pri posebnem ml boni, ki se pečs z notranjimi zadevami v Indiji, kateremu odboru je načelo val sodnik Rswlst, Čel, da se n tem ne more sedaj govoriti, ker se revolucionarno gibsnjo vedno Iholj liri- In ker je bila ta. predloga, ki bi vaaj deloma sadovoljUs domačine v Indiji, zavrlens, je ns-st.l. spl' % ei\ O M^reotski "bombi" je m. enkrat vse utihnilo. Naianto tega pa dm vne troinbo nf |„ prežvekujejo fikandal prHgrah i žttgo — in naivneži minlija, da to nekaj novega. k • • 4 4'ox in Harding sta trdno pre-pričana .da imajo i dalavei VSP pravice do dela, ako ga dobijo in do plače, kakršno iim predpii 6ejo delodajalci, in le kako sta ponosna na njuno prepričanje! To — pravita kandidata \V«|| Street a je demokratično. , •• • M ■■ ■ p*.:' ' Pomota, ki morda niso pomote. "Tatovi ko oskrunili sveto n*. nje tele." —- Kazimir." - "ŽPIOO divjakov ae je zapisalo v elevelandsko univerzo. Pir- čeva Domovina: (Upajmo, da *ta med njimi t«di Palotič in Piw) ... Pokvarjena slava Ali ni to smola prvega* ratre-| da! Ravno ob času, ko vodopivci (tajni žganjepivci) cazglaia.io pd vsem svetu, kako srečni *mo A-meričani od kar imamo prohibici-jo — pa vstsne New York, V« povaljan in pokihan in izblekne na ves glas, tla je trikrat bolj ft. jau kot po navadi. ... Senatorska Ob času sensftne proSksvs bolj. levizma je senator vprafial pričo: "Pravite, da ste socialist. Ksko bi se Vap* zdelo, če bi vlad« posedovala-Vai klobuk f" Priča r " Prav ^nič me ne bi bri-galo, kdo ga poseduje, saSm ga jaz nosim/' Protiamerilka kampanja na Ja- Tokijo, 29. sept. — Msrki Sige-nobu Okums, hivfii ministrski predsednik, je pričel veliko kampanjo za ''infdrmiranje japonske-ka ljudstva o velikih krivicah, ki ae gode Japoncem v Kaliforniji". Japonako časopisje javlja, da se je Okama postavil na čelo gibanju sa isvojevanje, pravic japonskemu ljudstvu v Združenih državah, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. ZA BOGATIN* Ji PlOHOMOI-JA NEPOZNANA REC PHtabnrgk, Pa. — Bogati leto-viftčarji so se pričeli vračati z de-šele v mesto, a državni prohiblci-lonilki ravnatelj W. W. Ilindman in pričtd prejemati prolnje. da jim dovoli prepeljati žganje s delal« na njik domov* v Pittsbur-ghu. f • Za Imgatine > ^prohibicija ue-posaalta reč. Kadar odhajajo spo-mladi na delelo, pi-osljo. da smejo propeljatl žganje s salio. V jeseni pnsdjo, da ga prepeljejo • e o 1 I Žurnaliatidni lakaikon Kdor hoče hiti dandanes "dober" žunfalist^ t ' službr kapitalističnega dnevnika, mora ansti »le- "norca." Vsak ameriiki delavec, ki kritizira a me ril ko zunanjo politika, je ^boljlevik." ♦ Vsi ameriiki diplomatje, ki u klanjajo evrop.kim monarhe«,, so "možje lirokega obzorja." Ksdar se snide pet oseh. da protest irs jo proti izkorilčasja. tedsj se ts petoriea imenuje "drhal." | Ako se v ts namen snide petdeset oseb, tedsj jo to "rdeča rota proti formi vlade." j Vsi bogati ljudje so "psoietnl. lepi in izobraleni." Vsi revni ljndje so "neumai. grdi in zshiti," . : Ako revno delsvsko dakle «s-bre«le v sitnosti, leda j prsv: "Ijnbavni Ikandal Kadar pa ima enake aitnaiti _ ■■ ■ ■ ■ . ■ ____r _ mesto. Tako žganje vedno sprem- dolarska prioeesinja. ae to opiir Ija bogatine, kamor ar podajo us Ikot "romantična eskapada." pat. Proden je aloplla prohibk-ija > Predacdtiik t»ropa4le hsnke > v veljavo, so pa nabavili tako ve»j"irtov izkidnjave.M" like saloge opojnih pijač, da men-] Navadni ropar ju pa / asjm da ssdnstaje sa sto let. zločinec " Zurnaliat mora tudi verjeti, 4» DBAMA |v Ameriki "ni razredov" hi a#- nike. Nasprotoval je vsaki o boro. ___ leal vwa jI ali upam, priporočal Mihi tih mere m gibanje Indijcev s« aa-l Hm*u Citp, la — Nlk Orka sejno zlo. ki tair Ameriko, jf. kar mo vlado, jr imenoval vse to ra-1 zagovarja pred takajlnjipi sodi- "delavei dovolj ne praduelraja dikalno gibanje. uradi umora JMka^Baldl-U zato pa mora Amerika ** Ko ao domačini svedeli. da je isarjs. tlrha m ja aaljnbil * Bsldi !čcte v Bvropi, da dobi fr«r » hilai ta rsfonaaeijaka nredlog. |^jrrn -*em». ki mn je rralala pr*o«tane* produkThv. a.vržena ao nastali »pinlni *tmj- ||juhes« u Ces nekaj č.s. ae je p« Kdor se drli tid^pcavtt. ji ^ M po aell Indiji i« vlada je raa >. preki sod Nastali ao lagredi in nega »oproga a dinamitom. ki ga nkitik jI bilo tfaoče ladljeov r j, salgsl v BaKliaarjevi garali. »'nrm dnevniku. M'*' DOPISI [ko tlillkii^ |du bi.ji <**«J**4ikV> aMoŠ&J 8TW0 SAM KUPUJE ZADOLŽ NICS Z DISKONTOM / i I«br». IT. jvnii« 1007 J v drUvt 1UU.U. A VE., CHICAGO, ILLINOIS. in*. > . *** Hit-K l. LmUt Av„ Chk.r». IN. Bf^' 'flBPPPvi: K Gr««i. KBBA^ IA tmaiiii^ OlIMrt. MSu, m ii iim^* ■ &JM* : t en««* nt *j3« £2: Xf rfJsKPpT^ m^. , * * ' t0*0?1^ M v m vrli t «*•!., VSA PISMA, M m m pmk »t, m mstovti Pr.fc.tolttv. n. p. J.. SSST-SS s» Uwn rrii v Oalesboran. Pri-*»• % pondsljsk dna VL oktobra PROSVETA <1—nit Racntetor) 1» hitIIm fte> Vilo M odi t meje ti >• Mil bulitia la as popravo naradnoati vtiad katarlh trpi liM U deklata. To «d»»tk> ja Mlo aaaao la ntUaao ronoeo l* t najbolj-Mm tupehom. Dobtu ca pa* tiha tolarju. Bodite prartdal, d* dobite »t* Cvrao "Savrrjaraga". Cana IMS la KStv, :> r: Novice iz Jogoslarije. Klerikalno glasilo zoper dr. K* rošea. Klerikalna stranka bi ae m-da na vaak način oprala pred javnostjo zaradi povišanja šelezniš-kih voznia, ki ata jih eakrivila mi-uiater dr. Korošce in miniater financ Stojanovič. Seveda to aedaj ne gre tako lahko in klerikalno časopisje je prisiljeno, da bere načelniku avoje stranke poštene levite ne samo radi tega, temveč tudi radi nemoralne politične »veze a srbskimi radi ks le i. Klerikalno Ča-aopiaje prizna, da bo korist, ki jo prejela država od povišanja želez-uiških tarifov naravnost malenkostna v primeri s škodo, ki jo bo vsled teh ukrepov utrpela država. — AH lastne klofute ne bole in tudi ne izpreol ime jo, —» najmaj pa dr. Korošea in njegovo strako. Velika tatvina manufaktumega blaga, fttiri madžarske ciganke so V Ljubljani izvedle prebrisane tatvine manufakturnega blaga. Itočiu je ena partija kupovala blago in tako zamotila dotičnega trgovca, je druga iieopaženo*krad-la, in so potem Vnašale te ciganke ukradeno blago na glavni kolodvor v prtljažni oddelek, kamor so vse ukradeno blago shranjevale. Ta posel so Izvrševale štiri dni, dokler jih niso aretirali. Vrednost ukradenega blaga znaša okoli 40.000 K. Oškodovani ao rezili tr-govei v Ljubljani in tndi v Zagrebu. Umrlo ja ▼ mestni občini ljub-Ijanski od 15. do 21. avg. 51 oseb <18 tujcev) in sicer ze ffrižo 1». za jetiko 6 itd., rodilo ae jc pa 26 otrok. Obolelo pa je za grižo 56 $ osel). i Aretirani ieleinišU tatovi. Oddelek za javno varnost pri ministrstvu za notranje atveri objavlja: Komisar železniške policije v Slavonskem Brodu poroča, da j*/prišel na sled organizirani tolpi tatov. OrožnfUca patrola j« napadla banditc pri bivših av-stro-ogrskih barakah, kjer so i-ineli svoje skrivališče. Ujeli so sedem roparjev, med njimi ,dvc »enaki, lati komisar poroča tudi, da Je bil prijet glaaoviti goljuf ln tat Zlat ko Zekič, ki je kot kontrolni organ zagrebškega železni- škega ravnaleljatva okradel blagajno \ Brodu, Vinko vel, Hitro-viei in K umi. Zaradi nervosnosti, - za katero je že dolgo bolehal, se je ustrelil g. Anton Ječminek v Ljubljani Pred vojno je imel trgovino ua Sv. Petra cesti in natadujf hotelsko podjetje na Malem Loši-nju. Zaradi vojne se je naselil zopet v Ljubljani, kjer je Živel kot zasebnik. Talka obsodba proti Milenku Ves niču. Is "Hlobode" posnemamo: "Te dni je belgrajaki Pro-grea" objavil težko obtošbp proti Milenku VesniČu. min istrskemu predsedniku, češ, da je tri leta imel pri sebi okrog milijon dinarjev, namenjenih za obubožano ljudstvo v Srbiji. V podkrepilo obtožbe obje vi js "Progrea" tole pismo: "Meni je Koata Sto-jatiovič povedal pred 18 dnevi, da ima Vesnič en milijon dinarjev ,ki jih je dobil za srbsko ljudstvo. Ta deimr ima Že tri leta in pravi, da hoče postaviti v Bel ara du nekak spomenik. Denar je dobil kot srbski poslanec ln ga mora predati vladi, ki ga bo že vedela uporabiti. To sem zaupno naznanil predsedniku vlade, ker mislim, da miora vlada za to skrbeti. V slučaju, da vlada noče, bom atoril svoje korake kot šef krajevne kontrole. — Belgrad, 6. decembra 1910. — Pozdrav sod Boriasvljevičs!" — (Kosta Sto-janovič je sedenji minister fi-nsne, Kosts Borisavljevič pa je predacdnik glavne kontrole.) — Mesto, ds bi se Milenko Vesnič na to obtožbo temeljito opravičil in izvsjal konsekvence, je podal preko novinarskega oddelka inl-nisfrstvo za zunanje zadeve nekak "odgovor", kjer pravi, da je obrekovan in da brez vsega nadaljnega preide preko vsega tega. — Vse kaže, da je dosti trhlega v tej Jugoslaviji!" Afera ministra pošte, Drinfco-Viča. — Ta afera je zbudila v bel-grajskih krogih veliko zanimanje. Drinkovičevi nasprotniki so namreč priobčili trditev, da je Drinkovič nepooblaščen pcrtrofcil .'160,000 kron od denarja, ki so ga stranke poslale po poštni nakaznici. Minister DrinkovM je po-zneje sam priznal, da je dfcnar res porabljen, krivdo za to pa je POTOP. Zgodovinski — roman Spisal H. 3taaklewiea.—Poalovenil Podrevski. ImMm^MoaiisseMseeeesosseert (Nadaljevanje.) "Klritz s pešci pojde polagoma kot zadnja straža, ds Id v slučaju potrebe mogel prvim skočili ns pomoč. , , Ako morami) iti naptvj urno liki trtica in ako vaa naša smaga zavisi od naglice. pa zares ne vem, koliko dobička bomo imeli od pruakc in švedeke konjiče. Skoda, da ni tn kaj poljskih oddelkov, kajti med nama rečeno, boljše konjiče ni najti.-. "A topničarji so to odšli?" "tldšli ao." 'In Petersonf" "Xe, Peterson je tukaj, kjer atreže ilasslin-gii. ki se je s lastnim mečem močno ranil. Ako bi as poznal Haaalhiga kot pogumnega častniks, rekel bi, da ae je nalatf zbodel, da nui ne bi tre-bslo Iti na pohod." "Treba bo kakih sto vojskov pustiti luksj v Nosen*h In Ksldanah. Švedska posadka je ne-»na, a de la Oardie ftahteva vsak dau Ijudlj od Locw< uhaupta. KoJ ko odrinemo, pozabijo valašl na Švedako zmago in dvignejo anovič glave kvišku." "Oni že itak naraščajo, flul sem, da so še posekali nekaj Avedov v Teliah." "Plemiči ali kmetjef" "Kmetje pod sepovedništvom ondotnega duhovnike j nahajajo pa ae tudi oddelki plemi-če v, slasti poleg Lavde. "iavdanei ao odrinili pod povSljntttvom \ olodijevskega." "Toda oatalo je še dokaj ntlodeničev in starce* . TI ao pograbili za orožje, kateremu *o vsi vajeni." ' Mre« denarja ne opravijo vstašl ničesar." "šli ps se praakrbimo X njim v Bllevieah. Človek n»«»ra biti tak genij, kakor ste vi. svetli knes. da si zna poma sati povsod." Bogoalav se bridko nasmehne. "V t-m kraju dokaj višje eenijo onega, ki se ms luskati kraljici ln pbmatvn. tlenlj in kreposten človek ne zuačlu ničeaar. Sreča moja. ds Slin kne*. radi tega me ne privežejo za noge k nareki Ko bi mi la dohodki od posestev dohajali pravilno, pa se ne zmenim sa vso ljudovlado." "Da bi jih vam le ne zaplenili?" "Poprej mi sapienimo Podleaje, ako ne vao Litvo. Med tem pokliči mi IVtersonat" *ak«vič odide ter ae čea nekoliko minut vr-ne. Mprvmljan od Pctemnna. Pri kneeovi postelji ar jr pričel« poasretovanje, kjer je obveljal *kUt». da "drinejo jutri aarano n« pohod ter r naifllei pc» icrdijo. Podlaaje. Knez Bogoalav ae je čudit na večer žr toliko boljši, da je bil n * častniki na aostljl ter ae je potno v noč veselo raUmal in poalušal 8 veaeljrt,, rasgetanje konj ia Ivenket orožja na poked ae pripravljejočih skušal zvaliti na svojega politič-nega nasprotnika Stojanoviča. prav tako kakor sedaj dr. Korošec pri povišanju železniških tarifov. — Moremo samo vzklikniti: Če se v Belgradu res tako ravna. potem pač ni čuduo, da more tako ravnanje iz|**ikopavali drŽavi ugled tako ua znotraj, kakor tudi na zunaj! Javornik. Kakor po*uamapi<> i/ časopisja se je iz daljne Amerike zopet vrnil g. Ktbin Kristan med nas. Iskreno ga pozdravljamo kot svojega nekdanjega vzgojitelja in učitelja. Pred šestimi I« ti nas jc zapuatil m«h- in šibke. Ne moremo mu popiaati, koliko muk in gorja smo prestali v tem času, a smo kljub temu postali precej veliki in močni, dokler s*' ni v zadnjem času posrečilo bur-žoaziji zanesti nekaj nezaupanja v naš«' vrste. Nekaj mladih ljudi, tako zvenih komunistov, ki so jih popolnoma nepoznani agitatorji nahujskali z blatenjem organizacije in zaupnikov na razdor. In čemu treba razdor a? Vsi smo delavci, vaj hočemo isto. V skupnem boju, če se tudi v taktiki posamezniki ne strinjajo popolnoma, dosežemo od stopnje do stopnje nač cilj sigumeje in prej. Komunist je vsak, kdor hoče aoei-jalno pravično družabno življenje, ki ga sedaj nimamo. Predvsem nam je treba izobrazbe, neizobražena brutalnost ne more prinesti sreče,, pač pa jtrtve in nesrečo, ki jih ni potreba, če to ne zahteva boj sam. Delavatvo stopi v odločilen boj, kadar bo samo prepričano, da ne more iz-podleteti, zakaj za uapehe se delavatvo ne boji boja, toda igrača političnim špekulantom pa delavstvo ne sme biti, ker bi se s tem preveč ponižalo. Priporočal bi proletarskemu ljudstvu, da se vsdrsmi, se pripravi, da nas Čas ne prehiti. Brat, čitaj soeijalistič-ne knjižice in časopisje. Kaj me-ščansko časopisje piše o nas, .1 to nas ne briga. Sodruga Ktbina-Kristana bi pa proaili, ker je zmošen in izkušen, da ypliva. da ae razdor odpravi. Proletarijat naj pazi, da šc bolj ne oslabi avojih vrst, in če bomo slišali prepričevalne besede s. Kthina Kri-pričevalnr besede sodruga Etbina Kristana, upamo, da ae proletari jat zbliža in združen enoten na- ( stopi bo j za svoji* pravice. Ne moremo 'si misliti, da bi pošten delavec, po&ten prijatelj delavstva hotel imeti razdor v prole-turekih vrstah. ' , 1 » -wo p J apetit slab. >, risanja po smrdljiv dih? S^verova zdravila vxdr/ /dfdvio v tiru/in.tli Tiho trpeče. 3 everas Regulator STE Ll NEaVOZNI? 8« U počutit« slabi in imuiani? Ali sta vznemirjeni, prepuljtvi in ala-botni? SU U nibi, bUdi, kot da bi bili brat krvi? J« H vai apetit slab. imate glavobol, zapeko, jedi, vročico pri srcu in S« li počutite leni, nimate samoavo-jevolje, nobene energije in »e vam na ljubi delati? Aako se nahajate v takem stanju, tedaj bi morali pričeti t viivanjem "Nuga-Tone" takoj. To slavno zdravilo od pomore takoj pri takih boleznih in vam ojača vat život ni si*tem, ter nareje ienske ln moike močne zdravejie. Da vam novo življenje. "Nuga-Tone" nareja sdravo rudeČo kri, ojačuje živce. Iz-režite to naznanilo, neaite t* s seboj k bližnjemu lekarnaju in naročite ai steklenico "Nuga-Tone", in vživajte to zdravilo nekaj dni, in če se ne bo-dete čutili bolje, vrnite preostanek lekarnarju in zahtevajte vafi denar MM., ■ Drafgist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 587 So. Dearbom St., Chicago. Absolutely guaranteed Betail priče $1.00. W. F. SEVFF^A CO C L (i A R f?A»MDS, IOVV praporov. Samo časih je globoko vzdihnil. ter se zravnal na sedslib ^ it .„, . i "Nadejam se, da mi vrneta pohod zdrav je," je dejal častnikom, "ker sem sredi teli dogodkov in zaluiv res marsikaj zamudil. Toda /nupam v Boga, da naš venčen ekekardinal in ti zavezniki začutijo mojo roko." . Petefson mu odvrne na to: "Sreča samo, da ni odrezala Dalita las Sam moiiu." Bogoalav je vprl za nekaj časa vanj svoj pogled, kateri je Akota popolnoma zbegal, toda čez nekaj časa se je knezovo lice zjasnilo v zlokob-nem smehu. "Ako smstrajo Sapleho za stolp", odvrne, "pa gs potreseni tako, da se mu vsa Ijudovlads podere na glavo." »nagovarjali so se nemški, radi česar so ga vsi trije častniki dobro rakumeli ter odgovorili soglaano: "AmanlM Naslednji dan ob svitu je odrinile ..vojska* l>od knezovim poveljništvom na pohod. Pruaki dvorniki, ki so bili kot gostje na knezovem dvo-ru, so se jeli vračati domu. t njimi so odrinili v Tišo tudi oni. ki ao v Tavrogih iskali varstva pred grozno vojno in ks-terim se je zdels sedaj THše varnejša. Ostali so samo mečnik. gospodična Kutvičevna in Alenka, ne vštevša liasslinga in starega čaetnika Brau-ue, ki jc za|>ovep. Oglasite se pri: »WIFT A 00. Emptoyment Divfauon Oeneral Office, Union Stock Varik POTREBUJEMO BDITSA^E za brušenje raznih I strojnih nožev. Stalno delo, dobra plača. AMERICAN SAW A TOOL W0RX8, 14th Bt., bliso Western Ave VABIM .VAB, da grete z menoj ogledat si kraj. farmarske pridelke in naša zfra-ljišča v Pinetown, North Caroli-na. Jaz potujem iz Chicago v soboto večer, 9. oktobra in ostanem nekaj časa na zemljišču ,da roji-kom osebno razkaiem okolico, farmarske pridelke in naSa zemljišča. Kogar veseli, naj mi ta-koj piše za nadaljna pojasnila o teh zemljiščih, kjer raste najboljše vrste tobak, bombaž, korotf, vobče vai farmaraki pridelki, k* , kor tudi vinska trta ,fige, razno r. sadje in vrtna zelenjava.! A. H. SKUBIC AND OOMPAHT, Room 79, Metropolitan Block, CHICAGO. ILL. JAVNA ZAHVALA J08. V. GRAHEK ZDRAVNIK Uradna ure so: 10:00 sjutrsj do 2:30 popoldne. 848 B. Ohio Btreet Telefon Ceder 2388 N. B. PITTSBUROH, PA. GRAMOFONSKE HTlhoscE FARMA NA PRODAJ. Proda sc 80 akrov abaegajoča farma po zelo nizki ceni; 7 akrov je izoranega, 22 akrov je travnik za kositi, drugo je pašnik in lep gozd poraščen s trdim lesom. Ze lo ugodna prilika, lepa tlakana ceata, sosedje so uljudni ljudje jc 3V& miljfe do mesta, 1 miljo do šole. Hiša. hlev za živino, prašiče in kokošnjak in še druga poalop-ja, vse v dobrem atanju. Proda ae tudi vaa živina, prašiči, kokoši in sploh vse, kar je pri hiši, kakor si kupec izbere, vos, stroji za košnjo, grsblje, plug, in ^c več dru-gega orodja, vse skoro popolno-novo. Torej če katerega veseli kmetija, naj ae nemudoma o-glaai. ker sem prisiljen hitro pro dati. Zs vsa nadeljša pojasnila o brnite se osebno ali pa piameno na lastnika John Kirn. P. O. Box 62. Millard. Wfck ' ' KaftJha Sltter AVSTRIJSKI VOJAKI. ki se bili vojaki ▼ av MrijAl vojski ga čase svetov* vejae, »edaj lakko pridejo is Ja-goslavija ▼ Ameriko, 6s vam na-ptmvi tsasdsms prošnje ln drage potrebne listine MATIJA BKBNDER Javai notar aa AaMrlko in stari kraj. štf^ Ptttaburgh, Pa. On vam jemči. da prid hUJošsUSsksohi-aMpa Mpt *wr. — V vseh pravnih in notarakili poslih pa v zadevah, ki so v zvezi s pot »vsajal vaših ljudi is starega kraja, ae obrnite nanj. pa boete v vseh zadovoljni, «*kaj. op je sa vaa. a ri bodite Slavonie Immigrant Bank, 43« West 23rd St., \ew York, N. Y. • Spoštovana uprava Banke. Danes sem po Vas prejel piv-jemao potrdilo za 2,218 dinarjet, katere sem poslal svojemu brstu v Cruo floro pred dobrim mesecem. Potrdilo mi potrjuje, da je on nam prejel celi nakazani znesek brez katerihkoli -odbitkov r tako kratkem času, da se čutim dolžan, da se Vam za to javno zahvalim. Priporočal boni Vafci banko vsem, s komur se bom šel in ostajam s spoat ovsu jem Marko Radman, 2013 Main St.. Kansas Oity. Mo.. 19. sept. 1!>20. Edini sterokrsjski SLOVENSKI ZDRAVNIK V Pennsylvaniji Dr. M. Mtlolevič preje vojaški zdrsvnik ia vel-letni adravnik dašabie bolsl-ftnice v Gradcu na ftajerskesi. 417 — Wood Street PITTSSUaOH, PA. ROJAKI, BOŽIČ SE BLIŽA! Ne pozabite, da ao Vaši snrsd-niki in znanci v atari domoviai zelo potrebni pomoči. Kakor veste, jim najbolj primanjkuje ob-ekc iti obuvala. V tem jim nsjlsš-je pomagate, ako pošljete bskrn i blagom skosi našo tvrdko. OznačlB amo našo prihodaje pošiljatev. kot posebno (boličae) ter bodo vse bskse poslane s ai* razdeljene do božičnih praznike* od člana naše tvrdke v Ljehlj* Mr. Strukelje. I Ne zsmndite te prilike mm pišite nam takoj, da ne bo P^^JJ zno. i STRUKBL * HORAl rrading k Export Oa, Ara. NeirTefk,*1