rH no »j |V. te- tjc dai je' 5°i nJ ik« kil1 a£' ej- al- če. po-, en- jši 'k iik' )ai- ko-: Sili HJdijJlji Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 17. julija 1997 A številka 26 A letnik 56 I ■1>Z' ita- ane 'ft\t an' ii^l ena- #1 nsk ivr -ka- .da! en': istil' .g°' /vforije naših politikov o Natu in Evropski uniji je vsaj začasno konec. Kar Zadeva EU, smo zmogli le to, kar so od nas zahtevali. Govorjenje v državnem zboruje na žalost razgalilo le notranji boj za oblast, koliko bo s pridružitvenim sporazumom pridobila katera od strank. Poslanci in ministri pa sploh niso omenjali naše objektivne nepripravljenosti za članstvo v EU. Kot kažejo opozorila Evropske komisije, namreč za pogajanja o polnopravnem članstvu še dolgo ne bomo pripravljeni, oziroma se bomo morali zelo potruditi. Najbolj menda zaostajamo pri konkurenčnosti gospodarstva, spremembah davčnega sistema, preveč dajemo za pokojninski sistem, imamo tudi predrago državo. Opozarjajo tudi na pet let trajajoče sodne postopke in še marsikaj. Kar precej opozoril se sklada s tem, na kar neuspešno opozarjajo tudi Svobodni sindikati. V PREDSOBI LAHKO OSTANEMO ZELO DOLGO K ocenam o gospodarstvu lahko pripomnimo vsaj to, da njegov aktivnejši del v Evropi že posluje. Tudi to, da je velika večina podjetij že očiščenih presežnih delavcev. Da je gospodarstvo plačalo že precejšen del cene za vstop v Evropo. Tisti, ki so že tam, vstopa ne bodo še enkrat plačevali. Opozorila Evropske komisije lahko razumemo le tako, da so nas spustili v predsobo, vrata naprej pa nam bodo odprli šele čez čas in če bomo naredili to, kar od nas pričakujejo. Prav zato lahko omenimo še, da je ZSSS, tudi nekateri sindikati iz njene sestave, prehitela državo pri evropskem povezovanju. Ze ta teden prihaja k Svobodnim sindikatom na obisk predsednik Avstrijske zveze sindikatov in Evropske konfederacije sindikatov Fritz Verzetnitsch. Predsednik naše vlade se je šele to sredo prvič srečal s predsednikom nemške vlade, ki ima verjetno največ besede, ^ ko gre za EU in tudi pri Natu. EK Men* „ m/MHHMih - u M,, v Ib. »‘i ,o Mi'" V Tekstilni industriji OtiškiVrh bo prihodnji teden zasedala skupščina delniške družbe, ki bo morala oceniti, ali bodo v lanskoletno izgubo prišteti tudi dolgovi do delavcev. Prejšnja leta teh namreč niso prišteli. Če bodo upoštevani tudi dolgovi, bo velika nevarnost, da se kapital delniške družbe toliko zmanjša, da bo delniška družba morala v stečaj. stran 2 Sodnik za prekrške je direktorja Iskre Relejev iz Makol kaznoval, ker zaposlenim ni izplačal regresa. To je verjetno prvi tovrsten primer v naši državi. stran 3 Mira Videčnik, sekretarka velenjske območne organizacije ZSSS, je v pogovoru povedala, da imajo največ dela s pravnimi nasveti in zastopanjem. Obremenjuje jih zlasti stečaj Elektrostrojne opreme. V tem podjetju je bilo kar .. ... ... Videčnikova tudi opozarja, da številni šefi namenoma cev. o stran Z iav£| ai" ira1' oP' ;k°'j se »vi' zavozili ljudje Bogdan Likar, predsednik SKEI Novih Vozil iz Šempetra, nam je povedal, da so podjetje zavozili konkretni ljudje. Ker pa delavci znajo delati in imajo tudi naročila, upa, da bo iz razvalin podjetja takoj nastalo novo. — stran D ogovor s predsednikom *ndikata v Perutnini Ptuj rančem Kranjcem: ~ fo zaslugi on parnega vodstva Kako uporabljati kolektivno pogodbo dejavnosti sfcef Lidija Jerkič, pravnica SKEI, razlaga uporabo kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo. Piše tudi o možnosti uporabe ugodnejših rešitev iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Izhodiščna plača za prvi tarifni razred v kovinski industriji je 50.117 tolarjev, regres za prehrano med delom pa 12.775 tolarjev. sindikalni SVTim Tl' im •«r -f' j )0l" \ob . d" St3', N\ j# te1’1' a Ui ;tv-b'1J! ron JJ* požrtvovalnih golavcev je Perutnina znova Uspešno podjetje Gorenje danes in jutri, E*oj ■ S%. stran. s 17. julija 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Ura klepeta z Miro Videčnik, sekretarko območne organizacije ZSSS Velenje NEKATERI NE MOREJO BREZ KRŠITVE PRAVIC DELAVCEV Z Miro Videčnik, sekretarko območne organizacije ZSSS v Velenju, smo se pogovarjali po daljšem času, pa ne zato, ker ona ali uredništvo tega ne bi želeli. Vzrok je bil predvsem v tem, ker so na drugim koncih Slovenije vznikali problemi eden za drugim, v Šaleški dolini in v Mozirju pa je vladalo nekakšno zatišje. Seveda se na tem koncu naše lepe dežele nista cedila med in mleko. Res pa je tudi, da se nismo odločili za pogovor, ker bi vzniknil kak velik problem. Bil je pač čas za vnovičen obisk, preprosto spodobilo seje že. Povsod so v svete delavcev izvolili tudi visok odstotek članov iz sindikalnih vrst. Mira Videčnik, kakšen je položaj, kje so problemi? Menim, daje prav, da območno organizacijo najprej predstavim. Območna organizacija ZSSS v Velenju zajema teritorij dveh upravnih enot, Velenje in Mozirje, in osem občin. Sodelovanje med župani in sindikati je zelo dobro. Sindikat je na primer spodbudil razpravo o novi organiziranosti Javnega komunal nega podjetja Mozirje, ki so seje udeležili vsi župani. V Nazarjih imamo sindikalno pisarno, kjer dela naš sekretar za sindikate dejavnosti Kranjc. Enkrat tedensko imamo organizirano tudi pravno službo, da tamkajšnjim članom ni treba hoditi urejati pravnih zadev vVelenje. V Velenju pa imamo službo sindikalne pravne pomoči. Odvetnik prihaja enkrat tedensko tudi v Gorenje, kjer je skoncentrirano največje število članstva, saj je v elektrokovinski industriji našega območja 5450 članov. Večina jih je iz Gorenja. Vseh članov sindikata je, po izstopu delavcev pridobivanja energetskih surovin, ki so organizirali svoj, reprezentativni sindikat, okrog 14.000, vključno z vsemi nezaposlenimi člani. Na sedežu območne organizacije smo zaposleni sekretarka, tajnica in administratorka, ki opravlja administrativno-tehnična dela za sidnikate dejavnosti, obenem pa je pol delovnega časa zaposlena kot administrativna po- neprijazni. Ali so še vedno takšni ali so se strasti medtem umirile? Zaposleni v Eku so izrazili željo, da bi ustanovili sindikat, in priprave tečejo. Sekretarka območne organizacije Skei je z vodstvom Eka navezala stike in se dogovarja o ustanovitvi sindikata. Delavci pa so pri nas izražali željo po sindikatu v podjetju, dvajset jih je že podpisalo pristopne izjave. S čim se letos največ ukvarjate? Letos smo imeli največ dela s pravnimi nasveti in zastopanjem delavcev pred sodišči, z reševanjem pravne problematike v podjetjih pri disciplinskih postopkih, prerazporeditvah, nespoštovanju raznih zakonskih določil. Vse težave sku- ga delavec moral imeti; precej je kršitev solidarnostne pomoči; ko so delavci v bolniškem staležu... šamo najprej razrešiti v pogovoru z odgovornimi ljudmi. Največja pravna obremenitev ta trenutek pa je stečaj Elektrostrojne opreme (ESO) d. d., ki izdeluje elektrostrojne naprave za potrebe rudnikov. Tu delavci vlagajo terjatve, rok poteče 22. julija, ki so precej visoke, saj posamezni zahtevki praviloma presegajo milijon tolarjev. Gre za neizplačane plače, jubilejne nagrade, zneske za prehrano, potne stroške. Omenili ste kršitve zakonskih določil. Z,a kakšne kršitve največkrat gre? Za pravice do letnega dopusta, daje odobreni dopust krajši, kot bi Kje je največ kršitev: pri zasebnikih ali je to bolj enakomerno razporejeno? Lahko rečem, da pretežno pri zasebnikih in v trgovini. Ena izmed pomembnih sindikalnih nalog je izobraževanje članstva... Veliko smo se posvečali izobraževanj u. Več kot 40 članov svetov delavcev se je izobraževalo za učinkovito soupravljanje, na območni organizaciji in v okviru izobraževal nega projekta ZS S S. Trgo-vsko podjetje ERA je usposabljalo celotni svet delavcev. V Eri na primer je bilo treba ponovno vzpostaviti sindikalno organizacijo, ker prejšnji zaupnik ni mogel več opravljati dela. Zdaj delo sindikata uspešno poteka. Soupravljanje je kar razširjeno: svete delavcev imajo v Eri, Eri Vino Šmartno, MGA Nazarje, v M Klubu v Velenju, da ne naštevam vseh gospodarskih organizacij. Ali so tuji lastniki v MGA imeli kaj proti soupravljanju? Ne, ne. Tudi odnos med sindikatom in SD v MGA je zadovoljiv, ne slijo drug drugemu v zelje. Sindikat je bil v vseh podjetjih s sveti delavcev pobudnik volitev vanje. Kriza nezaposlenosti v Sloveniji noče pojenjati. Na tem obmčju se zdi nekaj milejša...Kakšna je stopnja brezposelnosti? Na velenjskem območju 9,7-odstotna, v Mozirskem koncu pa 14,7-odstotna. To je sicer pod republiškim povprečjem, toda možnosti za prezaposlovanje so slabe.Treba pa je povedati, da so to podatki območne enote zavoda za zaposlovanje v Velenju, ki pa pokriva tudi mozirsko, ravensko, slovenjegraško, radeljsko in dravograjsko območje. Od leta 1989 je tu vsako leto v povprečju ugasnilo po 1500 delovnih mest. Krizo nezaposlenosti so omilili številni odhodi po osamosvojitvi. Odšlo je precej delavcev, državljanov bivše Jugoslavije, ki so bili po rodu iz drugih nekdanjih republik. To seje najbolj dogajalo v gradbeništvu in rudarstvu, pa tudi v elektrokovinski industriji, ki je imela poslovne enote po bivši Jugoslaviji. Na srečo je socialno stisko omiljevala tipična velenjska družina: mož rudar, žena zaposlena v Gorenju. Zadnje čase zaposlenost upada, pa tudi rast plač seje umirila. V Velenju so še druga invalidska j podjetja. Kakšen je njihov položaji Naša posebnost je, daje na za »J vodu za zaposlovanje iz velenjsked območja 2400 ljudi, med njimi 24i ^ delovnih invalidov. Pri nas imami f* sedem invalidskih podjetij z več kd 700 zaposlenimi, žal pa je eno, Esj Viva, zdaj v stečaju. Taka podjetj 11 so v Gorenju, Elkroju, Vegradu, Gli ^^ nu, Rudniku in podjetje Biues. Tj podjetja so prava podjetja, ne gr ^ za odlaganje ljudi. ^ Ven Kakšne so možnosti za [ zaposlovanje na novo? (|dl( Podatki območne enoteVelenjfRel republiškega zavoda za zaposlovanji teki Mira Videčnik: Kršitev pravic delavcev je kar precej. Z delodajalci, ki jih kršijo, se skušamo pred uporabo drugih, ostrejših prijemov, pogovoriti. Moram reči, da smo kar uspešni. Drugače pa je seveda pri izterjavah materialnih pravic, zlasti ob stečajih, kjer brez terjatve prek sodišča ne gre. Prav zdaj zbiramo prijave terjatev 348 zaposlenih v podjetju Eso, ki gre v stečaj in kjer skoraj nobena te--rjatev ni manjša od milijona tolarjev. Kako bi ocenili socialni položaj na območju, ali ostaja nespremenjen ali se izboljšuje? Položaj ni predvidljiv. V preteklih letih je bil položaj na našem območju manj težak kot drugje, toda kaže, da se že zaostruje. Nezaposlenost zadnja leta počasi, a stalno narašča. Pred letom 1990 je bilo 500 neza- poslenih delavcev. Zdaj jih imamo preko 3300. Letos bo na število vplival stečaj podjetja Elektrostrojne opreme. Ali je Eso ta čas edino podjetje v stečaju ? Da. V njemje bilo zaposlenih 348 ljudi, med njimi pa so žal tudi invalidi v invalidskem podjetju Eso Viva, ki gre z Esom vred v stečaj. V podjetju še proučujejo, ali so možnosti za vsaj delno ohranitev proizvodnje in delovnih mest. Dek delavcev bi se lahko zaposlil v Rudniku Velenje, če bo ta res začel delati to opremo sam. Socialni položaj precej zaposlenih v Esu pa je resnično težak, saj sta delo iz-gubila oba zakonca kažejo, da na mozirskem konc ^ potrebujejo 56 delavcev, od tega 4L^j"' za določen delovni čas, v Velenj pa 463, od tega 369 za določer. delovni čas. Značilnost območja je *lvn da je med iskalci zaposlitve 4fwv odstotkov mlajših od 26 let. Jer : S čim se ukvarjate, kadar se ne duši ubadate s socialnimi ali pravnimi čler] problemi svojih članov? Ustanovili smo sindikat upo et; kojencev, ki ima 260 članov, kar j' kar precej glede na velikost preo JUlij stalih sindikatov. Območni odbo tega sindikata obrtnih delavcev sije zada Ve ir nalogo pridobivati nove člane fe^r Možnosti za to je veliko, saj j< << včlanjena le dobra desetina vsel v zaposlenih pri obrtnikih in samo J’1'1 stojnih podjetnikih, zanimanje de ; lavcev pa je opazno. V večjih obrt' cIen tovalnicah pa je sindikat prisoten cial jeseni se bo poskusno začelo 199 izobraževanje za nekaj vrst £ve poklicev v tako imenovanem dualnem sistemu poklicnega 2 izobraževanja. Sindikat naj bi J lekt tudi imel nekaj zraven... Sindikat bo imel še eno nalogo , ob uvajanju novega sistema poklio r 1 nega izobraževanja. Skrbeti bo treW za izpolnjevanje pravic vajencev i* ^-3' učnih pogodb. Preverjati vsebin0 ^ikt pogodb. Pri nas štartamo v novi sistem poklicnega izobraževanja s 1^ vajenci za avtomehaničarsko stroko^ ki so že podpisali pogodbe z obrt; niki. Prihodnje leto pa bomo vključil' še druge poklice. Bis S. L 30(] *a ] z moč odvetniku. Obmončna organizacija SKEI naj bi jeseni redno zaposlila svojo sekretarko. Skrb za posamezne sindikate dejavnosti je razdeljena med menoj inAndrejem Kranjcem, ki vodi pisarno v Nazaijih takole. Sodelujeva z območnimi odbori, kjer jih imajo, ter posameznimi člani v območnih organizacijah, ki nimajo odborov. Naj večji sindikat dejavnosti je SKEI s 5450 člani, drugi pa so znatno manjši. Najmanjši je sindikat kulture s 35 člani. Kateri sindikat ima večino, ZSSS ali kateri drug? ZSSS. V sindikatu pridobivanja energetskih surovin je 3480 članov, se nam pa rudarji pridružujejo v skupnih sindikalnih aktivnostih, v odnosu do lokalnih oblasti, pri usklajevanju posameznih sindikalnih stališč, izobraževanju, pravni službi. Sicer se ne ukvarjam s preštevanjem članov drugih sindikatov, vendar upravičeno menim, da ima ZSSS v vseh podjetjih na tem območju veliko večino. Odnosi med vodstvom podjetja EKO in sindikatom so bili od izločitve Eka iz sistema Gorenje pred štirimi leti dalje precej Kot sta nam povedali Meta Lorenci, predsednica sindikata, in Ema Žagar, predsednica sveta delavcev, iz Tekstilne industrije Otiški Vrh (TIO), bo skupščina delniške družbe prihodnjo sredo obravnavala poslovno poročilo za lansko leto in še nekaj vprašanj, o katerih imajo organizirani notranji delničarji drugačna mnenja kot uprava. Jedro razhajanj je višina izgube, v kateri so zajete tudi terjatve zaposlenih, ki pa so se jim večinoma pripravljeni odpovedati. Različna so tudi mnenja o sestavi uprave in vodenju delniške družbe. SINDIKAT SE BOJUJE ZA OHRANITEV K TEKSTILNE INDUSTRIJE 0TISKI VRH Tekstilna industrija Otiški Vrh seje olastninila med prvimi na Koroškem. Zaposleni in bivši zaposleni imajo 46-odstoten lastniški delež, 17-odstotnega ima denacionalizacijski upravičenec (družina Ledi), vse drugo pa so dobili različni skladi. Le razvojni sklad je svoj delež že prodal Kmečki družbi in Kroni. Skupščina TIO bo morala odločiti o poslovnem poročilu za lansko leto. Po predlogu uprave, ki ga potrjuje tudi revizijsko poročilo, je delniška družba lani ustvarila za 321 milijonov tolarjev izgube. V tej izgubi je tudi 134 milijonov, kolikor je TIO dolžan zaposlenim iz naslova regresa za lansko leto, in do devet odstotkov znižanih plač. Nadzorni svet se je strinjal s tako zmanjšano izgubo. Prejšnja leta, ko so tudi poslovali z izgubo, m mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm : mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm NAROČILNICA Ema Žagar, predsednica sveta delavcev: Ko se bojujemo za kapital delniške družbe, nam gre za ohranitev TIO. Meta Lorenci, predsednica sindikata: Če bodo p0' trdili predlagano izgubo, bodo izničili večletno di‘ sindikata. lit« Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: V Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: : mm mm mm s j Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. tudi s soglasjem iste revizijske hiše (Loris iz Dravograda), dolgov do zaposlenih namreč niso šteli k izgubi. Lorencijeva in Žagarjeva v zvezi s to izgubo še opozarjata, da seje večina zaposlenih, ki so organizirani v odbor notranjih delničarjev, pripravljena odpovedati svojim terjatvam. Zlasti sindikat podjetja je ves čas vodil politiko socialnega dogovarjanja in problemov ni zaostroval. Ce bi te terjatve vseeno šteli v izgubo, bi izničili večletno delo sindikata, pravi Lorencijeva. Če bi namreč sešteli vse obveznosti podjetja do delavcev v zadnjih letih, bi je znašale 2,5 milijona mark. Če bi prišteli še obresti in različne druge stroške, bi bil znesek še enkrat večji. Po otvoritveni bilanci paje bilTIO vreden le 12 milijonov mark. Nenazadnje je problem tudi večletna izguba, ki se, če ni dobička, lahko pokriva le v breme kapitala. Po zakonu o gospodarskih družbah je uprava podjetja, če se začetni kapital delniške družbe zmanjša za več kot polovico, dolžna sama predlagati stečaj. Kapital Tekstilne industrije Otiški Vrh pa se ne zmanjšuje le zaradi tako ali drugače ugotovljene izgube, ampak tudi zaradi poravnave z denacionalizacijskim upravičencem. Obe sogovornici sta prepričani, da bi ta poravnava morala biti opravljena v breme odškodninskega sklada, ne pa v breme delniške družbe. Tako so vsi drugi delničarji oškodovani za 13 milijonov tolarjev, kolikor je prejela družina Ledi. V zvezi s to poravnavo je sindikat podjetja angažiral tudi strokovno službo sveta ZSSS in jo pooblastil, < vloži tudi tožbo. Ker so sami žrtvovali najv<-’c notranji delničarji sumijo vo>i zd0J ' iju jd' \jef> od11' tei'’1 lo, ki bi v bistvu moral preki-"gonijo delavcev v insolvent-|ti Podjetjih, na kar Skei že več ^ opozarja. “V številnih insol-t^nih podjetjih delavci več d^oev niso dobivali plač, ven-^Sc niso mogli prijaviti na (ir^°du za zaposlovanje kot dj^Posclne osebe, ker za pojo ni bil uveden stečajni po- stopek. Kljub temu, da niso prejemali plač, so morali redno hoditi na delo in opravljati delovne naloge, saj bi jih v nasprotnem primeru lahko delodajalec odpustil po njihovi krivdi. Ce je delavec odpuščen po lastni krivdi, pa na zavodu za zaposlovanje ne more uveljavljati pravice do denarnega nadome-stilazačas brezposelnosti. Skratka, delavci v insolventnih podjetjih so se znašli v začaranem krogu, iz katerega zaradi kolizije zakonov praktično ni bilo izhoda,” pravi Ozimič. “V zadnjem času so takšno agonijo preživljali in preživljajo delavci lenarškega Pathosa, Unigita, Minija, Mipija in še nekaterih podjetij kovinske in elektroindustrije v Podravju. Sedaj bodo morala trajno insolventna podjetja v stečaj, delavcem pa bo mogoče zagotoviti vsaj minimalno socialno varnost na zavodu za zaposlovanje.” Po Ozimičevih besedah pa bo treba za dokončno oceno, kaj dobrega in kaj slabega prinaša omenjeno dopolnilo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, počakati na to, kaj bo pokazala praksa. Pri nas so namreč nekateri strokovnjaki za iskanje lukenj in izigravanje zakonov. Tehtna opozorila Ravno na to možnost pa opozarja sekretarka območne organizacije ZSSS za Podravje Vekoslava Krašovec. “Mnogo po- djetij, ki imajo blokiran žiro račun, posluje preko drugih žiro računov. Ker nimamo ob zakonu urejenih vseh drugih stvari obstaja nevarnost, da se bodo poskušali posamezni delodajalci, ki dejansko sploh niso insolvent-ni, s pomočjo tega zakona znebiti delavcev. Mnogi na videz insolventni delodajalci imajo več družb ali pa poslujejo preko bajpas podjetij. Bojim se, da bo šlo zaradi omenjenega zakona veliko podjetij v stečaj - med njimi mnogo tudi zaradi špekulativnih namenov,” opozarja Krašovčeva. Sekretarka območnega odbo- ra sindikata delavcev v obrti in območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti za Podravje Branka Jurak pa je prepričana, da bo omenjeni zakon sprožil val stečajev. Kaj delavcem prinaša - dodatno zaščito njihove socialne varnosti ali izgubo delovnih mest - bo kmalu pokazala praksa. Sicer pa jeAgencija za plačilni promet že obelodanila prve podatke o tem, koliko podjetij bi moralo po tem zakonu v stečaj: v Mariboru okoli 500, v Podravju okoli 800, v Sloveniji pa 4700. T. K. So med delodajalci res revolucionarii? Te dni so sindikati dejavnosti začeli prejemati ponudbe svojih delodajalskih partnerjev za nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Najkonkretnejšo, hkrati pa najbolj sporno so prejeli na sindikatu tekstilcev in usnjarjev. Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo jih je obvestilo, citiramo: »da s 1. septembrom, ko prenehata veljati kolektivna pogodba za tekstilno industrijo in kolektivna pogodba za usnjarsko predelovalno industrijo, podjetja teh dejavnosti začnejo neposredno uporabljati splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti (S K PGD) in njen tarifni del«. BogomilWiegele in Franc Grašič, ki sta obvestilo podpisala, se v utemeljitvi sklicujeta na izjemno kritičen in vse slabši položaj tekstilne, oblačilne in usnjarske dejavnosti. Vpretekleni letu naj bi te dejavnosti ukinile skoraj 6000 delovnih mest. Že za pokritje sedanjih stroškov dela bi bilo treba povečati bruto dodano vrednost na zaposlenega. Opozarjata tudi na to, da je SKPGD uredila nekatera vprašanja, ki so bila urejena v pogodbah njihovih dejavnosti. SKPGD naj bi tako v 43. členu, kjer piše, da je norma ustrezna, če jo dosega vsaj 90 odstotkov delavcev, povečala obveznosti delodajalcev. Wiegele in Grašič tudi pravita, da so delodajalci pri odpovedi pogodbe dejavnosti računali, da bodo minimalne obveznosti v seštevku znižane - da bo torej nekaj prostora za njihovo povečanje s kolektivno pogodbo dejavnosti. Ker je stroške dela povečal tudi zakon o minimalni plači, res ni možnosti za povečanje minimalnih obveznosti delodajalcev. Pri delodajalcih, ki takšne možnosti imajo, pa je to možno urediti s podjetniškimi pogodbami. Takšen je povzetek utemeljitve sporočila delodajalcev, po katerem se bo od septembra v tekstilnih, oblačilnih in usnjar-skopredelovalnih dejavnostih uporabljala le SKPGD. Ždruženje je to sporočilo poslalo dan po posvetu, ki sta ga o pogajanjih o kolektivnih pogodbah dejavnosti sklicala podpredsednik GZS Valter Drozg in predsednik združenja delodajalcev Jože Stanič. Že zaradi tega lahko domnevamo, da bo opisani primer za tekstilno, oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo neuraden vzorec, kako se bodo združenja skušala znebiti svoje vloge pri kolektivnih pogajanjih. Da je takšen vzorec verjeten, kažejo tudi obvestila, ki jih prejemajo nekateri drugi sindikati dejavnosti. Skrajno je verjetno prejel sindikat gradbincev, saj so mu delodajalci napisali, da bodo uporabljali le SKPGD, ker pogodba dejavnosti po njihovem mnenju tako in tako ne velja več. Združenje gradbeništva sicer omenja možnost pogovarjanja o nekaterih posebnostih v gradbeništvu, vendar ne daje nobenih konkretnih predlogov. Primer omenjamo zaradi tega, ker je dosedanja kolektivna pogodba za gradbinske dejavnosti imela kar veliko dodatkov, zlasti za težje delovne razmere. Nekateri drugi sindikalisti so obveščeni, da se po podjetjih širijo vesti, da so dovoljena le izplačila, kot jih določa SKPGD, in da morajo v njihovem podjetju plače zato znižati. Nobena skrivnost ni, imajo v številnih podjetjih, tudi v celotnih dejavnostih, plače nad ravnijo kolektivnih pogodb. Ker sistem kolektivnih pogodb pri nas velja, je splošno znano, da kolektivne pogodbe določajo le minimum, na izplačila, ki presegajo dovoljeno maso, pa delodajalci plačujejo le davek na plačilno listo. Kot je napovedala vlada, se temu davku tudi letos ne misli odpovedati. Po uveljavitvi zakona o minimalni plači in načinu uskaljevanja plač z rastjo življenjskih stroškov pa mora minister, pristojen za delo, izdati še uradno navodilo. Zgolj za gospodarske dejavnosti v naši državi so sindikati z delodajalci sklenjenili več kot 20 kolektivnih pogodb. Urejale so kar lepo število posebnosti, za katere v splošni pogodbi pač ne more biti prostora. V vseh deželah z razvito demokracijo imajo pogodb dejavnosti še več, splošnih pogodb pa sploh ne poznajo. Sporočilo, ki so ga tekstilci že dobili v pisni obliki, izraža hotenje po odpravi vseh kolektivnih pogodb dejavnosti. Nehote nas spominja na polpretekle čase, ko smo za vse zaposlene imeli le en družbeni dogovor. Takrat smo seveda imeli tudi socializem in na njem temelječo politiko enakih potreb in želodcev. Seveda tudi bolj enake med enakimi. Če delodajalci hočejo delavce res vrniti za skoraj desetletje nazaj, morajo narediti še kaj drugega, sicer se bo njihov namen izjalovil. Za kaj takšnega je namreč potrebna nova revolucija, o njej pa tisti, ki želijo odpraviti kolektivne pogodbe dejavnosti, verjetno ne razmišljajo. O tem, kaj bodo naredili sindikati, pa prihodnjič. Franček Kavčič Prijetno srečanje v Dolenjskih Toplicah Združenje za poslovanje z nepremičninami pri GZS je 4. julija v Dolenjskih Toplicah prvič samostojno organiziralo srečanje delavcev teh organizacij. Vabilu seje odzvalo 16 podjetij in sicer: Al-pdom Radovljica, Atrij Celje, Bonax-Perme Ljubljana, Domplan Kranj, Tam-stan Maribor, Sipro Žalec, SOPTrbovlje, Spitt Zreče, SPL Ljubljana, Staninvest Maribor, Stanovanjski sklad ZPIZ Ljubljana, Stanovanjska zadruga Tomačevo, Stanovanjska zadruga ETL Ljubljana, Terca Trebnje, Zarja Novo mesto in Zavod za prostorsko urejanje Novo mesto. Doslej so bili vključeni v delovno športno tekmovanje delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, kjer pa so sode- lovale le večje organizacije. Stanovanjsko združenje se je namreč skladno z novo standardno klasifikacijo dejavnosti preimenovalo in povezalo številne organizacije za poslovanje z nepremičninami. Zato so se odločili, da se dobijo posebej. Tako odločitev smo podprli tudi v sindikatu. V sproščenem druženju seje okoli 150 udeležencev medsebojno spoznalo, lahko so se pogovorili, oziroma izmenjali izkušnje o svojem delu. Obenem pa so se pomerili še v športnih tekmovanjih, in sicer v košarki, malem nogometu, odbojki, balinanju, tenisu in vlečenju vrvi, ostali pa so lahko šli plavat v odprti bazen zdravilišča. Nekatera podjetja so oblikovala lastne ekipe ekipe, manjša pa so združile svoje moči tako, da so vsi tekmovanj željni udeleženci prišli na svoj račun. Zmagovalci športnih iger so namesto pokalov dobili spominske vrčke. Da pa je vse potekalo kot je treba, je poskrbel nosilec srečanja Slavko Podboj iz Terce. Bil je izvrsten organizator oblikovanja ekip in športnih iger, povezovalec dogajanja in animator veselega razpoloženja, ko je pričel ansambel iz Zasavja igrati za ples in ko je ob spremljavi Henčka na harmoniki organiziral karaoke. Srečanje je potekalo do noči, ko so zakurili še kres in skupno zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Mislim, daje bilo prav prijetno in da bo udeležencev naslednje leto še več. Miloš Mikolič V kranjski Savi so zelo dobre razmere za delo souprave, pravi predsednik sveta delavcev Janko Lončar CIU ZADOVOLJNI. LOJALNI DELAVCI S pogovora s predsednikom sveta delavcev v kranjski Savi d. d. Jankom Lončarjem smo odhajali razdvojeni. Nad pogoji, kijih ima za delo njihov svet delavcev, smo bili navdušeni, hkrati pa seje iz podzavesti oglašal spomin na samoupravljanje. Po premisleku pa smo zavrgli možnost, da bi danes uprava v nekem podjetju zavestno ali nezavedno dopuščala ali celo spodbujala ponovno uvedbo nekaterih elementov samoupravljanja, kot so denimo velika finančna sredstva za delovanje ali praktično neomejen čas za delo soupravnih organov. Če že je (skoraj) tako, mora za tem biti dober razlog. Razpravljanje in sejanje zaradi sejanja zagotovo ne. Sicer pa preberite pogovor in presodite sami. »Vesel sem obiska iz Delavske enotnosti in teme razgovora. V soupravljanju smo šele na začetku, vsi se mu privajamo in se ga učimo, zato je zamisel o izmenjavi izkušenj preko našega, sindikalnega časnika zelo dobra.«Tako nas je pozdravil predsednik sveta delavcev v kranjski Savi d. d., potem pa predstavil organe soupravljanja v tej družbi. »Svet delavcev je bil izvoljen decembra leta 1994, vendar je do oblikovanja delniške družbe pred dobrim letom deloval neformalno. Na soupravljanje smo se v bistvu pripravljali, se zanj izobraževali. Medtem je potekalo lastninjenje in ta čas nismo hoteli prehitevati dogodkov, da ne bi kdo oporekal našim stališčem in sklepom. Od aprila 1996, ko je bila delniška družba Sava registrirana, pa delujemo 'uradno’. Svet delavcev ima 21 članov, v njem pa sta tudi predstavnika našega invalidskega podjetja v Kranju in gumarne na Ptuju. S podjetjema smo podpisali sporazum, da bomo imeli skupni svet delavcev do dokončnega organizacijskega preoblikovanja družbe Sava, kar naj bi se kmalu zgodilo. Podjetje SavaTrade ima svoj svet delavcev, ki pa se vključuje v delo našega sveta, kadar gre za skupne interese, svoje pa ureja samostojno. Nadzorni svet je 14-članski, pol članov smo izbrali zaposleni. Med njimi so trije sindikalni funkcionarji, jaz, dva strokovnjaka iz Save za ekonomiko, delništvo, finančne transakcije in kemijsko tehnologijo ter zunanji član, ki pozna pravno področje. Mislim, da smo kadrovsko tako sestavljeni, da zmoremo kar najbolje služiti koristim delavcev. V nadzorni svet smo izbrali ljudi, za katere sodimo, da so lahko po strokovni plati enakovredni sogovorniki kapitalski strani nadzornega sveta. Moram reči, daje nadzorni svet konstruktivna ekipa, seje so vsebinske, da človek z užitkom sodeluje, ker ve, da svet išče prave rešitve.« Sodelovanje z delodajalsko stranjo je torej dobro, problemov ni? Tudi če so stališča nasprotna, jih uskladimo. Problemov se lotevamo pragmatično, menim, da smo enakopravni sogovorniki, da nismo statisti. Ne morem sicer reči, da se v vsem ujemamo... Kaj pa pri najpomembnejših odločitvah ? Gradiva strokovno pripravi uprava, nadzorni svet se do njih opredeli in zavzame stališča. Vedno pa iščemo, in tudi dosežemo, soglasje med obema polovicama nadzornega sveta. Imeli smo osem sej nadzornega sveta in ni se še dogodilo, da ne bi bilo stališče usklajeno, da bi kdo izrecno glasoval proti. Pa so seje vsebinsko kar zahtevne. Kdo bolj popušča, prej sklepa kompromis, vaš ali delodajalski del nadzornega sveta? Moram reči, da resnično, in ne s figo v žepu, delamo za interese delavcev. Dosegli smo, da seje v minulih letih število zaposlenih zmanjšalo s precej preko 4000 na okoli 3460 izključno na mehak način. Konec lanskega in v začetku tega leta smo pripravili obsežen projekt “z odličnostjo v novo tisočletje”. Na nadzornem svetu smo o tem nekajkrat govorili in začrtali nekaj smernic. V sklopu kadrovske strategije upravljanja človeških virov smo kot interes delavcev vanjo uspeli vključiti tudi delavsko sodelovanje v upravljanju. Uprava, zlasti pa njen predsednika Janez Bohorič, sta bila ob tem zelo razumevajoča. Za vami je leto dni “uradnega” dela sveta delavcev. Ali je že mogoče spregovoriti o konkretnih dokazih pomena soupravljanja pri izboljšanju rezultatov podjetja’ Ali je mogoče dokazati, da je soupravljanje pomembno za gospodarske organizacije? Materialnih dokazov ni. Mi trasiramo pot soupravljanju, poskušamo biti dobro informirani o možnostih soodločanja in posvetovanja z upravo. S tem smo se ubadali v preteklem letu. Važno se nam je zdelo, da je zaposleni zadovoljen, dobro motiviran, lojalen podjetju itd. Smo nova institucija, še vedno nas zamenjujejo s samoupravljanjem. Poti od delavca do uprave so dolge in trnove ne samo po “zaslugi” uprave. Zaposlene trenutno zanimajo predvsem plače, druge vrednote pa manj. Kakšen je odnos med sindikatom in svetom delavcev’Ali se njuno področje delovanja prepleta? Sindikat in svet delavcev sta dva pola. Sindikat ima vzvode in instrument sindikalnega boja. Tega svet delavcev nima, zato skuša s posvetovanji, obveščanjem in argumenti prepričevati upravo. Imate tudi pravico veta... Ja, ampak to ni ne vem kako močan instrument.Tudi posvetovanje ni ne vem kako močno orodje sveta delavcev. Mi sicer skušamo delodajalcu predočiti naše argumente, je pa njegova volja, ali jih sprejme ali ne. Vendar dober delodajalec posluša zaposlene, kajti imeti zadovoljne zaposlene je izplen soupravljanja, ki pa ga zdajle ne moreva izraziti v številkah. Začeli smo iz nič in vsi se učimo.Tudi vsak rešuje zadeve po svoje. Kako močno orodje je komuniciranje? Zelo. Člani sveta delavcev imamo zagotovljen čas za razgovore z delavci. Zdajle, v času dopustov je zagretost malo popustila, ampak ljudje še kar prihajajo po informacije. Mi jih potem napotimo, tiste s posamičnimi pritožbami na sindikat, skupne interese pa izoblikujemo v predlog upravi. Ali imate delavskega direktorja? Imamo, in glede na potrebno znanje za to delo smo ga skrbno izbrali. To je Maksimiljan Fijačko, diplomirani ekonomist, preizkušeni sindikalni delavec. Obvlada dva jezika, kar je zelo pomembno, saj kot firma nismo v slovenskem zapečku. Od letošnjega aprila je profesionalno zaposlen na tem mestu, je član uprave, zadolžen za kadrovske in socialne zadeve, vendar nima izvršilnih pooblastil, pač pa samo zastopa interese zaposlenih. Od začetkajulijapajedobil še novo zadolžitev: varstvo pri delu, pogoje dela, zdravstvo. Imperativni mandat vzbuja nekaj pomislekov o pravilni odločitvi snovalcev zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju družb... Delo delavskega direktorja je kar težko, saj je na nakovalu med interesi kapitala in zaposlenih. Sindikat je v zadnjem mesecu kar malo skočil na delavskega direktorja, češ da ni stoodstotno zastopal interesov zaposlenih. Vendar mora delavski direktor usklajevati dve nasprotji, vprašanje paje, v kolikšni meri mu to uspeva. Njegove sedanje naloge malo odstopajo od znanih priporočil, kakšen naj bo delavski direktor (in ki se tudi razlikujejo med seboj), vendar smo se tako odločili in upamo, da smo se dobro. Mi imamo in bomo imeli tujega strateškega partnerja. Sodelovanje z njim terja znanje vsaj enega svetovnega jezika. Za delavskega direktorja smo v poslovnik tudi zapisali, da od njega pričakujemo najmanj višjo stopnjo izobrazbe. Brez te ne gre več. Če hočeš stoodstotno uveljavljati koristi delavcev, jih moraš uveljavljati z znanjem, biti sogovornik s pravimi, ne političnimi argumenti. V soupravljanju politike ne sme biti. Zakaj je pri nas treba poleg zakona napisati v podjetjih še posebne sporazume, vi ga denimo imate napisanega s sindikatom o področju delovanja. Ali zato, da ne bi nihče posumil, da se sindikat denimo praska, kjer ga ne srbi? Ali gre za to? Točno za to gre. Mi smo sporazum s sindikatom naredili Kaj je projekt spreminjanja organizacijske kulture? Ali gre pri tem za iskanje takšnega načina komuniciranja z zaposlenimi, da boste dobili od njih prave odgovore o njihovem razmišljanju, njihove predloge itd.? Iz tega bi pripravili predloge za uspešnejše poslovanje, ljudi pa naredili zadovoljnejše, ker bi videli, da uprava upošteva njihove predloge, razmišljanja? V tem smislu gre ta projekt. Ugotavljamo, da smo po osamosvojitvi z ljudmi malo delali. Ni bilo več sindikalnih skupin, zborov delavcev, skratka, nismo se več približevali ljudem. Človeka smo prepustili delu, več se z njim nismo ukvarjali. Toda prav to je treba početi, ukvarjati se z ljudmi, ki morajo zvedeti, kakšni so rezultati, zakaj toliko delajo. Letos smo te spremembe uvajali, tudi Ali se je vodstvo strinjalo z izvoljenim delavskim direktorjem ? Nekaj zadrege je bilo ob volitvah delavskega direktorja, saj sta se pojavila dva kandidata: izvoljeni direktor kot naš kandidat in direktor splošnega sektorja. Prejšnje vodstvo s tako odločitvijo ni bilo najbolj zadovoljno, saj je menilo, da bi pravi, klasični kadrovski direktor lahko pokril še področje dela delavskega direktorja. Nova uprava pa seje z nami strinjala. Delavski direktorje zdaj, po uvajalnem obdobju že kar enakovreden član V Savi se trudimo iz zaposlenih narediti zadovoljne, sodelujoče, motivirane, podjetju lojalne delavce. Na srečo uprava zelo dobro razume pomen takih delavcev za podjetje. uprave. Imate pa tudi klasičnega kadrovskega direktorja? Seveda, ta ureja vse kadrovske zadeve. Naloga delavskega direktorja paje, da skuša s svojimi argumenti izboriti koristi delavcev. Zanimivo je, da ste pri izbiri kandidata za delavskega direktorja velik pomen pripisali znanju tujih jezikov... dobronamerno, da bi presegli bojazen, ali bo sindikat deloval na več področjih. S tem sporazumom smo dokazali, daje svet delavcev neborben, da za uveljavljanje svojih stališč ne uporablja enakih metod kot sindikat, ki ima na voljo stavko. Uprava to sicer razume, ne pa tudi na nižjih vodstvenih ravneh. Mojstrska garnitura zakona o soupravljanju ne pozna. predsednik uprave, kije na srečo zelo dober sogovornik sveta delavcev. Enkrat mesečno ima odprta vrata za vsakega delavca in to traja, dokler niso vsi prijavljeni za pogovor z njim na vrsti. Prav tako delavski direktor, tukaj smo veliko stvari premaknili. Zakaj vam projekt pripravlja dansko podjetje? Mar doma nimamo strokovnjakov? Projekt spremeniti organizacijsko kulturo, jo spraviti na višjo raven medsedbojnih odnosov, da bi zaposleni v Savi postali zadovoljni, motivirani, kreativni, lojalni savčani, smo poskušali izvesti večkrat, pa ni bilo zaupanja v rezultate, ker je bil to domač izdelek. Potem smo posel zaupali znani danski svetovalski firmi TMI. Ali ste že delili kaj dobička? Letos prvič, vendar so bile dividende bolj simbolične. Ljudje so kar malo razočarani.Toda biti hkrati v vlogi lastnika in zaposlenega, je težko. Če imaš nekaj deset tisoč delničarjev, moraš razdeliti veliko dobička, da bi jih zadovoljil z višino dividende. Bodoči strateški partner Save Goodyear prihaja iz povsem drugačnega sveta, kjer soupravljanje ni značilnost. Zanima me, kako on gleda sodelovanje zaposlenih v upravljanju? Nas je skrbelo, dokler nismo bili na obisku v Fuldi.Tam smo Člane nadzornega odbora z delojemalske strani in člane komisij sveta delavcev ter delavskega direktorja smo zelo skrbno izbrali, ker sodimo, da morajo biti ti ljudje enakovredni sogovorniki delodajalski strani, delavske koristi pa morajo izboriti s strokovno izbranimi argumenti. videli, da Goodyear spoštuje zakone in dogovore lokalnih oblasti. Dobili smo tudi neposredno od Goodyearovih ljudi zagotovilo, da bodo spoštovali vse podpisane dogovore med zaposlenimi in upravo. Soupravljanje bo živelo in moram reči, da sva jaz kot predsednik sveta delavcev in predsednik sindikata v Savi Janez Justin tudi dobila neposredna zagotovila. Ves čas se pogovarjamo o vsem drugem, samo o delu sveta delavcev, temeljnem razlogu za ^ pogovor, ne... Koliko sej ima svef i delavcev in kako uprava sodeluj1 z njim ? Pogostih sej nimamo, kd sodimo, da sej zaradi sejanja n' treba imeti.Tako imamo eno na četrletje, namesto tega pa zel° veliko vmesnih dejavnosti. Intf' mo posvetovanja in korespon; denčne seje. V zadnjem letu dn1 smo imeli štiri redne seje, K1 posvetovanja ter enajst korfi' spondenčnih sej. Na teh obr3' vnavamo tekoče zadeve, kot s° sistemizacija delovnih mesf organizacijske spremembe.’: Sam sem polprofesionalec, ven-dar sem si v dogovoru z upr3' vo zagotovil profesionalno stroj kovno pomoč pravnice in ene administrativne delavke. Zakol1 namreč daje možnost doD' čenega števila profesionalni!1 članov sveta. Mi bi jih lahk° imeli sedem, vendar smo se P zrelo odločili, da to ne gre, kef s smo laični na področjih de^l sveta delavcev. Če hočeš stvsj [j ri strokovno pripraviti, je bolj£ biti polprofesionalni predsed; n nik in imeti ob sebi nekoga, ^ je s pravnega vidika vešč p0j { sla. Uprava seje strinjala. S''j cer bi se lahko posluževal stroj P kovnih služb v podjetju, ven' k dar te zaposluje lastnik in nis0 S1 stoodstotno lojalne do svet3: n delavcev. Pravnico sem pa z3'; jj poslil sam, čeprav ji plačo d3Jc * podjetje. Ali ima svet delavcev kakšne odbore? « Ima tri, za kadrovske in zak°. nodajne zadeve, za varstvoA' n delu in delovne razmere teč1 k socialne in zdravstvene zadeve' P Odbori obdelajo posameZ3® b kočljivo vprašanje in se do njCp' jt opredelijo, stališče pa zavzainf ^ svet delavcev. So tri-član sk>’ strokovni, v vsakem je en z31 |( nanji član. Ali imate v dogovoru o delovanja j ^ sveta delavcev in njegovem p| financiranju dogovorjene .■ pravice, kot jih predvideva zaka.' ali ste uspeli denimo izboriti kal | rr več časa za delo sveta ali za d izobraževanje članov? _ p. Glede časa, ki ga potreb3 ^ jemo, nimamo nobenih teža ' tudi financiranje je, kot st opazili, dovolj razumno. Dog0-vora pa še nimamo podpisaneg.^ . ci j / ci iiiiii en 11 i z j./ivu 1' "^ in prav zdaj pilimo še zadnJ1 ^ podrobnosti.Ta mesec ga bonl3'i ^ upam, uspeli skleniti, saJA| strateški partner dejal, da y ^ spoštval podpisane dogo^0 med upravo in zaposlenimi- bi ^ bi dosegel, da bi člane sv3 p( delavcev tudi linancno sti^ ^ lirali za delo v svetu. In1il'!;,| la veliko obveznosti, meril0 F pešnosti pa ne more biti Šte'j, jA lo in dolžina sej, ampak °e v vanje članov sveta delav'3 t Seja, je le formalen zakljč-i, ^ nekega dela. Na svojih me: dela. m svojin )e morajo biti nekakšni arnb3 ^ ^ dorji, delavci jih morajo s j ti. Dobiti bi morali vsaj ^ odstotkov neto na povp1-6^ nj plačo v podjetju, ker im3,, ^ člani sveta zelo različne pi^jj tr pa v soupravi opravljam0 .jo enak posel. Menim, da b' ^ primerno za člane odbor3 ^ odstotna nagrada, predsed3 i ^ 20-odstotna, za člane sV „ delavcev pa 10-odstotna da. Jaz kot polprofesional^j tega nisem upravičen- ^ ^ dobivamo sejnine, a sejm^jo,| bj odrekli. Ta pogajanja še te^ ^ vendar sva s predsed111 g ti) uprave kar enakih misij- jiti ^ stimulacijo moramo sp00^ ^ | ^ tudi nove ljudi za bodoe3^, ^ Sa didate za soupravne miF y>| ji IMIV SINDIKATIH 17. julija 1997 Pogovor z Bogdanom Likarjem ? predsednikom Skei v Novih vozilih in Posočju VOZILA SO ZAVOZILI LJUDJE Nova Vozila so od 28. junija v stečaju in 240 delavcev je na zavodu. Takšen konec podjetja je posledica napak pri ustanovitvi tega bajpas podjetja v začetku leta 1995. Eno od naslednic Vozil, ki so v najboljših letih dajale delo 1600 zaposlenim, sta pokopala zlasti nezmožnost izdelave prikolic in cistern v pogodbenih rokih in preveliko število režijcev. SKEI, kije edini sindikat v tem podjetju, bo imel kar nekaj dela s terjatvami do podjetja v stečaju, ki skoraj nima stečajne mase. Vse premoženje je namreč v lasti Vozil d. o. o., pravi Bogdan Likar. Edino pravo upanje za bivše zaposlene je ustanovitev novega podjetja, ki ima na trgu kar precejšnje možnosti. Pol strugar - pol sindikalist Bogdan Likar je po poklicu strugar, med sindikaliste je vstopil že pred dvajsetimi leti. Zadnjih 15 let je predsedoval najvišjim organom sindikata v Vozilih in Novih Vozilih. Čeprav je med sindikalno kariero ves čas delal tudi na stružnici, je pridobival še druga znanja. Zaradi tega že dalj časa vodi tudi območni odbor SKEI za Posočje. Pravi, da je sindikalno delo opravljal volontersko zlasti zato, ker ga pri tem v podjetju niso nikoli ovirali. Zdaj je skupaj s sodelavci prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Čeprav nam tega ni rekel, smo prepričani, da si je za ohranitev svojega podjetja prizadeval tudi zato, ker želi delati tudi v "Novih Novih Vozilih". Kot nam je povedal BogdamLikar, je stečaj , st; Predlagal sklad za razvoj, ki je 67-odstotni !a-l(e( s nik Novih Vozil, izglasovala pa skupščina po-lePj Jctj da so velike možnosti za usta-' program VntrCitje8a Podjetja’ ki bo nadaljevalo likoenaročdZ1ifa,katerCgaje bll° 'et0S Zel° Ve' a) menrU - C ' ^kjad je elaborat za novo podjetje dnjo so^2 na^°o'k Možnosti za donosno proi s° res lepe, saj zvo- Prevni v ” ''“J 'majo zelo velike, skoraj Prod v i,Proizvodne prostore, del bi jih lahko Iahl71’ rub' stroJ' so kar dobri. Problem bodo te K 'kadri.-»jjihl.o,Je \nf: P°lovicocisf "f *SiP- P°Likar0KcrTonckiteri (joj je t P^ed leti dobili delo v sosednji Italiji, .J m,„fa Pro*da delavcev v Novih Vozilih že pri- teanjkovalo. SKhi Zdajsteda nazaj, se Likar spominja, daje posl,.: seskozi opozarjal vodstvo in lastnike, da ar teembn ,prevelikimi str°ški. Zahteval je spre-U' lavcev CC ? Pove^anje števila proizvodnih de-so iim so §a vedno zavračali. Na skladu ki b0 No Uali’ naJ bodo tiho-češ da vodstvu, PoPolnoma za7Zlla pripelJal0 do Privatizacije, dnik? smo vse’ od žuPana do predse- *egacije raVZat° Sem bd tud' v sestavi de-g°vari iln t ^ k' seJe Pred mesecem dni po-s katerim'2 Janezorn Drnovškom. Nihče od teh, b()nniga|l-Srn0Se.P0g0varjali, ni naredil ničesar. nik SKEinTl-ie leA1bert Vodovnik, predsed-'zPlačiln i - de od sk'ada nenehno zahteval tr;, P ac- Nedvomno je zaslužen za zadnja 'zplačila. Le ko Javkati Srno zaradi zamude plač maja drugič P Podpišem ^ SkIad zahteval, naj v imenu SKEI e1* Kemec: 08°vor o socialnem premirju. Valter afi zaiznia,'!j| HPm zagotavil 34 milijonov tolarjev d 1 P>ače pre emPr Sklh plač’in tudi obljubil, da bomo d" SKei poclnla !VSCd°stečaja. Jtiz pasem v imenu P jali stavke^3 ’ da en mcsec ne bomo organizi-" vnli' 11'sPodbujali k njej. Sindikalisti naj va i na naše člane, da v proizvodnji hi tudi "Hciai;; •j";1 n"1 ; ll!| £• —»'i namerne škode d'1' kritj2jPa.^klad skoraj vsi sindikalisti upravičeno ^ 1 ZaPoslenih •' .ukinjanja podjetij in odpuščanj ; 1 Sal s Pogodb” pn,nas naredil vse, kar je podpi-°’ s katero nas je pred petimi leti prevzel. Razen tega, daje naše vodstvo po nepotrebnem ščitili, jim res nimam kaj očitati. Dal nam je celo tri plače, kijih nismo zaslužili. Zamerim pa mu, daje ob potrjevanju izgube za leti 1995 in 1996 mižal. Ne vem pa, kako se je z njim pogovarjal naš direktor in zakaj je sklad vanj zaupal. Ker na skladu niso naredili ničesar, smo zadnje mesece hodili nadelo z velikim malodušjem, skoraj z odporom. Ko se mi je uslužbenka na zavodu opravičevala zaradi zasliševanja v zvezi z ureditvijo statusa nezaposlene osebe, sem ji dejal, da to ni nič hudega, saj smo se v naši tovarni počutili kot v zaporu.« Tako je delo sklada opisal Likar. Ko smo ga vprašali, zakaj so ga med pogovorom klicali nekateri delavci Vozil, je pojasnil: »Kličejo le delavci drugih delov Vozil, vseh je le 15, v glavnem so le invalidi, ki se bojijo, da bodo zamudili kakšen rok. Delavcem NovihVozil pa smo v zadnjih mesecih na več sestankih razložili skoraj vse. Seveda pa bomo morali še marsikaj urediti, tudi terjatve za 900 bivših delavcev Vozil. Priznali so nam že 308 milijonov tolarjev. Za premalo izplačane plače od junija 1992 do februarja 1995 pripravljamo tudi tožbo, vendar le za člane SKEI.” Kako pa ljudje tu preživijo sebe in svoje družine, nas je zanimalo. Ker SKEI ni nihče prosil za pomoč, se torej nekako preživljajo, je odgovoril. Državna meja in relativno nizka stopnja brezposelnosti v tem okolju po njegovem mnenju položaja brezposlenih bistveno ne izboljšujeta. Mogoče sije kdo našel delo na črno, tudi v Italiji. Likar pa se boji, da tisti, ki to sprejmejo, postajajo drugorazredni državljani. Sklepanja delovnih razmerij za določen čas oblast po Likarjevem mnenju ne bi smela podpirati. Namesto z Evropo in Natom bi se morala ukvarjati z gospodarstvom. S takšnimi delovnimi razmerji, kot jih novi delodajalci zdaj ponujajo delavcem, posebej tistim v stiski, res ne moremo v Evropo. V zaostrenih razmerah je v Novih Vozilih prevladal razum, tudi stavkali smo zelo kulturno, pravi Likar. Ker so bili zelo potrpežljivi, so prvič stavkali šele aprila letos. Tudi med drugo stavko in čakanjem na stečaj ni bilo nobenih izgredov, čeprav so nekateri res zahtevali, naj SKEI izvede kakšen horuk, da bi koga mahnili s kolom po glavi, pravi Likar. V sindikatu smo se namreč zavedali, da brez dela in ustvarjanja ni kaj deliti. Mogoče je tudi zato sklad pristal na izplačilo zamujenih plač že po štiridnevni stavki. Če si kaj želimo, je le to, da tisti, ki podjetja zafurajo, za kaj takšnega ne bi dobili novih priložnosti. Zaradi stečaja je Likar zelo razočaran zlasti nad tistimi, ki podjetju v težavah niso hoteli pomagati. Meni, da sta potrpežljivost in kultura zaposlenih zlasti sad sindikalnega dela, vplivanja na ljudi, ki niso bili le prestrašeni, ampak tudi bojeviti. Ogrožena 50-letnica Vozila bi letos junija morala praznovati 50-letnico ustanovitve. Zaradi težav in stečajaNo-vih Vozil je (še) niso praznovali. Še je v oklepaju zlasti zato, ker Likar trdno verjame, da bodo nova, tretja Vozila ustanovljena zelo kmalu. Da bo torej Abrahama mogoče praznovati še letos. Če Likar ne bi verjel v možnost, da se zaposleni preživijo z delom, ne bi za rešitev podjetja naredil niti koraka. Območna organizacija ZSSS za Posočje se je konstituirala Čeprav s kar precejšnjo zamudo, se je območna organizacija ZSSS za Posočje le konstituirala. Kot nam je povedal Bogdan Likar, so njenega dosedanjega predsednika Ivana Furlana Kodrmaca izvolili za sekretarja. SKEI pa je tudi v Posočju največji člen ZSSS, saj ima več kot 2000 članov. Naj večja organizacija je v Iskrini Avtoelektriki. Največji so tudi zato, ker v tem območju sindikalna konkurenca ni posebej močna. Govori se celo o tem, da se bo obalna organizacija kovinarjev priključila SKEI. Za Likarje, ki zdaj nadomešča območnega sekretarja ZSSS, je glavna naloga ponovno organiziranje bivših članov SKEI, ki so dobili delo v novih majhnih podjetjih. Z zavodom za zaposlovanje se pogovarjajo tudi o plačevanju članarine brezposlenih dealvcev, saj imajo največ dela prav z njimi. SKEI mora kaj narediti Na vprašanje, kaj meni o sklepu izvršnega odbora SKEI, da takoj začne priprave na opozorilni shod v začetku septembra, je Likar dejal, daje ta poteza nujna. Od tega, kar so predsednik vlade in ministri obljubili, niso uresničili ničesar. SKEI mora zato pristojne zbuditi, da bodo vsaj malo mislili tudi na gospodarstvo, pravi Likar. Sindikalizem pa v sedanjih razmerah po Likarjevih izkušnjah zahteva nove prijeme. V sosednejm Gostolu, kjer so se zaposleni ponovno včlanili v SKEI, namreč vloge sindikalnega zaupnika noče sprejeti nihče. Od območnega odbora SKEI pričakujejo, da bo imenoval zunanjega zaupnika, ki jih bo pred delodajalci uspešneje branil. F. K., foto: F. K. Globalni razvojni koncept za Maribor (2) Z USTANOVITVIJO PROSTOCARINSKEINDUSTRIJSK0-POSLOVNE CONE DO 8000 NOVIH DELOVNIH MEST nje proizvodnje ključni. Le Globalni razvojni koncept za Maribor, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov pri Mariborski razvojni agenciji (dr. Tomaž Križman, dr. Cirila Toplak in mag. Karin Jurše), sestavlja devet konkretnih projektov. Po mnenju avtorjev bi njihova uresničitev odločilno prispevala k temu, da bi se mariborsko gospodarstvo izvilo iz krize, v katero je zabredlo že na začetku osemdesetih let. /> Idealne geografske možnosti za ustanovitev prostocarinske cone Med devetimi projekti je zagotovo najpomembnejši projekt prostocarinske industrijsko-poslovne cone. Po mnenju avtorjev ima Maribor ugoden geografski položaj za ustanovitev, poslovanje in razvoj takšne cone, saj bi bila od avstrijske meje oddaljena le 15 kikometrov, od hrvaške 35 in od madžarske pa 70 kilometrov. V krogu 500 kilometrov od Maribora so velika evropska mesta: Miinchen, Praga, Budimpešta, Dunaj, Gradec, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Beograd in mnoga druga. Predvideno območje mariborske prostocarinske industrijsko-poslovne cone je oddaljeno od Kopra in drugih severnoja-dranskih pristanišč le okoli 240 kilometrov, od letališča v Gradcu, kije povezano z domala vsemi evropskimi metropolami, pa 60 kilometrov. Prostocarinska industrijsko-poslovna cona bi bila v Mariboru locirana ob vozliščih obstoječih in načrtovanih prometnic meddržavnega pomena. Območje, ki je predvideno za to cono, se razteza med Ptujsko in Tržaško cesto ter letališčem. Celotna površina tega območja, ki bi ga bilo treba komunalno urediti in ograditi, znaša 6,3 kvadratnega kilometra. Del tega območja, ki je brez stalnih prebivalcev, je že pozidan, saj imajo tam svoje poslovne, industrijske, skladiščne in trgovske prostore številna, zlasti mariborska podjetja. Omenjeno območje je v neposredni bližini pomembnih avtocest (mimo peljeta phyrinska avtocesta od Hamburga do Carigrada ter evropska transverzala od Budimpešte do Milana), čezenj pa pelje tudi železniška povezava med severom in jugom Evrope ter Jadranskim morjem. V neposredni bližini je tudi letališče. Prav tako bi se lahko podjetja na predvidenem območju brez problemov priključila na telekomunikacijski sistem oziroma na optični kabel, ki omogoča kvaliteten prenos informacij. Za ustanovitev cone so zainteresirani tuji in domači vlagatelji Prostocarinska industrijsko-poslovna cona v Mariboru bi bila ograjeno in komunalno urejeno območje brez stalnih prebivalcev. Na njenem območju bi delavci in menedžerji samo prihajali na delo. Kapital bi vanjo vlagala tuja in domača podjetja, ki bi bila zainteresirana za ugodnosti in olajšave, ki veljajo za poslovanje v vsaki pro-stocarinski coni. Po mnenju avtorjev projekta bi bila prostocarinska industrijsko-poslovna cona v Mariboru zanimiva za številne tuje in domače investitorje, zlasti s področja elektronike, farmacije, informatike, gospodinjskih izdelkov, prehrane, delov za avtomobilsko industrijo, medicinske opreme, kemične indusrije, strojne industrije in še nekaterih industrijskih panog. Avtorji projekta so pripravili tudi predlog za olajšave in ugodnosti, s katerimi naj bi država spodbudila gospodarski razvoj v mariborski pro-stocarinski industrijsko-poslovni coni. V njej opravljene storitve naj ne bi bile obdavčene. Če storitve ne bi bile obdavčene, različna podjetja in samostojni podjetniki, ki v sosledju opravljajo posamezne storitve, ne bi bili dolžni obračunavati in plačilevati prometnega davka od vsake faze storitev. Pravne osebe in zasebniki v prvih desetih letih poslovanja v coni prav tako naj ne bi plačevali davka od dela dobička, doseženega v coni. Davčne olajšave za poslovanje v prostocarinski coni Avtorji predlagajo, naj bi država pravnim osebam in zasebnikom, ki bi vlagali opredmetena osnovna sredstva na območje cone, priznala davčno olajšavo v višini 50 odstotkov investiranega zneska. Če bi davčni zavezanec opredmeteno osnovno sredstvo prenesel iz te cone prej kot v treh letih, bi mu davkarija poslala račun za izkoriščeno olajšavo. Predvideni predlogi davčnih olajšav so v pristojnosti vlade in državnega zbora, za transfer tehnologije v tej coni pa bi veljala enaka zakonska merila kot sicer v Sloveniji. Ob izredno ugodnih davčnih olajšavah je mogoče pričakovati, da bi v coni v nekaj letih nastalo 6000 novih delovnih mest.Ta bi povzročila tudi precejšnje povečanje kupne moči v mestu in okolici ter s tem pospešila odpiranje dodatnih delovnih mest. Avtorji projekta so sešteli vse posredne in neposredne učinke ustanovitve prostocarinske industrijsko-poslovne cone. Ocenjujejo, da bi cona prinesla mestu in regiji skupno okoli 8000 delovnih mest, brezposelnost pa bi se znižala na stopnjo, ki bi bila primerljiva s stopnjami brezposelnosti v državah Evropske zveze. Škarje in platno pri ustanavljanju prostocarinske industrijsko-poslovne cone v Mariboru sta v rokah države. Če bo domačim in tujim investitorjem pripravljena ponuditi nekaj bonitet in olajšav ter se odpovedati delu dohodkov od davkov, bo dala mariborskemu gospodarstu nov razvojni zagon. T K. ' 1 7. julija 1997 Sindikalna lista sindikalni jjilis tlim ijj|P Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 12.7.1997 dalje) 3. Ločeno življenje julij 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 29,61 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za 20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe. Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95). pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Delavci Bombažne predilnice in tkalniceTržič (BPT) so se v sredo ob šestih zjutraj sicer vrnili za stroje, vendar pod pogojem: če do petka do dveh ne bo plač, bodo v ponedeljek nadaljevali stavko! Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec april, maj in junij 1997 56.781 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Od L I. 1997 se podatki o plačah ne prikazujejo več po klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od I. I. 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Zaradi tega bomo vse podatke, ki so vezani na področje gospodarstva, v sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. Strokovna služba »Zn stavko smo se odločili, ker od vodstva podjetja nismo dobili zagotovila za takojšnje izplačilo majskih (!) plač,«je povedal predsednik stavkovnega odbora Pavel Štefe. »V petek, 11. t. m., smo dopoldne ustavili stroje v tkalnici, oplemenitilnici in konfekciji, z delom pa so prenehali tudi v skupnih službah. V ponedeljek dopoldne smo zaprli vrata tovarniške prodajalne v KAJ DELAJO SINDIKAT POKLICNIH GASILCEV SLOVENIJE REPUBLIŠKI 00B0R itoa mumiu, auMArmo** «. m.: nw/t»-M-izt. ut-oo-n. r*x annn-rm G. Bojan Utanlčnik, direktor RUZR UPRAVE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE RS MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Kardeljeva ploščad 26 1000 LJUBLJANA Ljubljana. 9. julij 1997 Zadava: PROBLEMATIKA POKLICNEGA GASILSTVA V skladu z dogovorom na sastanku fvi ministru za obrambo dne 7.7.1997 Vam posredujemo pobude in predloga naSih organizacij, za katere smatramo, da bi jih morali urediti skupaj. 1- Pla&e poklicnih gasilcev Sprejeta je posebna kolektivna pogodba za poklicne gasilce, ki ureja nagrajevanje z določeno izhodiščno plačo po splošni KP za negospodarstvo in dodatki glede specifičnosti delovnega mesta in težjih pogojih dela. V zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih gasilci niso opredeljeni, prav tako ni posebnega pravilnika o napredovanju, kot ga imajo v drugih negospodarskih dejavnostih in državni upravi. Zato so plače prenizke in gasilci negodujejo. Predlogi; Ureditev statusa kolektivne pogodbe za poklicne gasilce kot panožne pogodbe na nivoju države; kot sofinancer naj bi bil podpisnik tudi Ministrstvo za obrambo. Izhodiščna plača za poklicne gasilce se naj določi za 10% nad splošno kolektivno pogodbo; izdela naj se ocena organiziranosti enoto; pripravi pravilnik o napredovanju ter opredelijo plačilni razredi in razmerja za posamezne nazive. 2. Zakon o gasilstvu - status poklicnega palica Ugotavljamo, da sedanji zakon govori o poklicnih gasilcih v štirih členih, v glavnem samo zahteve za opravljanje poklica, o kakšnem zagotavljanju socialne varnosti in statusa pa nič. Poklicni gasilci v Sloveniji, to so javni zavodi in poklicna jadra v nekaterih gasilskih zvezah in industriji, intervenirajo pri večini nesreč oz. dogodkih. Ob upoštevanju le-teh (cca 700) je to solidna baza za kvalitetno interveniranje. Smatramo, da so gasilci racionalno razporejeni po Sloveniji. Predlagamo, da je potrebno definirati v katero organizacijo oziroma službo (Ministrstvo za obrambo) spadajo poklicni gasilci in jih temu primemo povezati v enoten sistem. Enotno za državo je potrebno skleniti nezgodr urediti rehabilitacijo oz. prerazporeditev poklic anje poklicnih gasilcev, jv - invalidov ter drugače odno zavarovan, dicnih gasilcev - invalidov ter drugače zdravstveno nesposobnih za nadaljnje operativno delo. Opredeliti je potrebno tudi pojem poklicne bolezni v gasilstvu. 3. Financiranje S sredstvi javne porabe je potrebno zagotoviti posamezni enoti pokrivanje bto osebnih dohodkov delavcev glede na že opravljeno kategorizacijo. Ugotavljamo, da znaša cana dela v RS za posameznega delavca cca 3 mio SIT. Sredstva za pokrivanje ostalih stroškov poslovanja naj krijejo drugi viri. Amortizacije se v zadnjem času ne obračunava, saj enote ne dobijo dovolj sredstev za obnovo avtoparka, opreme itd. Ob dejstvu, da so poklicne enote vedno na terenu, nam zato grozi upad operativne sposobnosti. Ker pa so sod« vozila in oprema izredno dragi, bo nastal problem obnove, ker občine tega ne Lep pozdrav! se GS Bogdan Godnič, predsednik SPGS, f r.. V vednost: Titu Turnšku, ministru za obrambo Na kaj' opozarjamo ministra Na poziv sindikalnim organizacijam, naj nam pisno sporočijo aktualno problematiko, na katero naj bi opozorili ministra za obrambo, so se odzvale le tri, in sicer iz Kranja, Postojne in Maribora. Na osnovi teh predlogov in pogovora smo na Republiško upravo za zaščito in reševanje poslali naše pobude in predloge glede problematike plač, statusa poklicnih gasilcev in financiranja.Pismo tu v celoti objavljamo. Poleg navedenega so omenjene tri organizacije predlagale obravnavo še nekaterih zadev, ki pa niso povsem v naši pristojnosti, zato smo jih v pogovoru le omenili. Iz Kranja so menili, da v izmeni ni dovolj imeti le toliko delavcev, kolikor jih morajo glede na operativno ukrepanje, ampak tudi enega ali dva gasilca več zaradi dopustov, bolezni, nadomeščanja ipd. Mariborčani so predlagali, naj ministrstvo določi PGE, ki opravljajo naloge širšega pomena oz. za širšo ali več lokalnih skupnosti. Ministrstvo naj nad njimi vzpostavi nadzor tudi z neposrednim sodelovanjem pri imenovanju direktorja. Postojnčani pa so predlagali ureditev sotinanciranjaenot s sredstvi sosednjih občin, sicer gasilci ne bodo posredovali na njihovem teritoriju in se bo požarna varnost poslabšala. Tudi kasnejše izstavljanje računov sosednjim občinam ne pomaga, saj moramo imeti zadostno število gasilcev vsak trenutek 365 dni v letu! Kaj pa o problematiki gasilcev mislijo v drugih enotah? Miloš Mikolič, sekretar Sindikat delavcev trgovine Izhodiščne plače za trgovsko dejavnost za obdobje julij-september 1997 Na osnovi tretjega odstavka 36. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ter 1. točke 3. člena Zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač (Ur. list R Slovenije, 40/ 97), so izhodiščne plače za obdobje JULIJ-SEPTEM-BER 1997 takšne: Tarifni razred Izhodiščna bruto plača v I. enostavna dela 1,00 49.417 11. manj enostavna dela 1,10 54.359 III. srednje zahtevna dela 1,23 60.783 IV zahtevna dela 1,37 67.701 v. bolj zahtevna dela 1,55 76.596 VI. zelo zahtevna dela 1,85 91.421 VII. visoko zahtevna dela 2,10 103.776 VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 123.542 IX. najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 148.251 Sandi Bartol, sekretar Bistrici pri Tržiču, hidrocen-trale pa.so začele delati s 75-odstotno zmogljivostjo. Če zahteve po izplačilu plač ne bodo uresničili, bodo centrale že od torka delovale le s polovično zmogljivostjo, v naslednjih dneh pa povsem obstale...« No, tak scenarij se torej ni uresničil, čeprav je dosedanji direktor podjetja Janko Maček še v ponedeljek pojasnjeval, da praktično ni nobenih možnosti za izplačilo plač pred koncem tega tedna, čeprav da si na vse kriplje prizadevajo najti kakšnega posojilodajalca. Kot kaže, pa je nova vršilka dolžnosti direktorice, DorisTudor iz Kranja, ki je ta položaj [ Za izplačilo neto plač 309 zaposlenim bi BPT potreba-val dobrih 19 milijonov tolarjev. Ker je trenutno ustavljen vladni projekt pomoči 11 podjetjem, med katerimi je tudi BPT Tržič, si vsaj iz tega naslova ne morejo obetati denarja. dla v ponedeljek, imela pfl len več sreče. Na sestanku vkovnim odborom je zatrWa’ obljubila, da bodo plače v s|d J Delavke in delavci r zaj Tržič so zadnjo - aprils^ plačo dobili v prvi po^jp^ junija, za letošnji regrespj ‘ jim izplačali le po pet tiso# pa še te v bonih. Nič čud1 tedaj, da so se zaradi finaj1, ^ stisk odločili za stavko, M bi trajala do uresničitve nj^11 prj zahtev. OSTANIMO TOVARIŠ! V okviru mednarodne sindikalne organizacije EAL-IUL/ IUL je bila v Dubrovniku 2. koordinacijska konferenca za sindikate srednje in vzhodne Evrope, ki jo je uspešno pripravil Sindikat gostinstva in turizma Hrvaške. Na konferenci je sodelovalo 45 predstavnikov iz 24 držav, med njimi poleg novega generalnega sekretarja IUL Rona Oswalda tudi vsi drugi najvišji predstavniki IUL in EAL-IUL. Slovenijo smo zastopali: Ivan Jurše iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter Srečko Čater in Jovo La-banac iz Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije. Namen konference je bil ugotoviti položaj sindikatov in delavcev v »demokratičnih« družbah držav v tranziciji. Na konferenci so po skupinah razpravljali o štirih najaktualnejših temah, in to: - socialni varnosti -stečajih, - mednarodnih koncernih, - privatizaciji - KP in pogajanjih, - pridobivanju novih članov. V uvodnem govoru je predsedujoča - predsednica Sindikata gostinstva in turizma Hrvaške Vesna Dejanovič-opozorila na veliko odgovornost sindikata na prehodu v 21. stoletje. Združevanje kapitala rojeva potrebo po združevanju dela. Po padcu berlinskega zidu je bilo pričakovati, da se bo Evropa resnično združila, sedaj pa se vse bolj dogaja nasprotno. Pojavlja se nov zid, postavlja ga zahodna Evropa, zoper vključevanje revnih držav. Sindikat bo moral sproti spremljati dogajanja v evropskem prostoru in ustrezno nastopati v korist članstva. Ron Osvvald, generalni sekretar IUL, je v svojem govoru takoj v začetku opozoril na to, da se ne smemo sramovati naziva tovariš - kolega, ki ga uporabljamo v sindikatih, čeprav je bil značilen tudi za komunizem. Kar zadeva položaj sindikata in delavcev v na novo nastalih demokratičnih državah, je v večini njih značilno teptanje človekovih pravic zaradi zahtev kapitala po profitu. Prav tako so v teh državah težave pri organiziranju sindikatov in uveljavljanju njihovih pravic. Zaradi globalizacije kapitala v svetu in Evropi je nujno potrebno združevanje sindikatov v močno organizacijo. Legitimnost in moč sindikata izhaja iz števila članov, ki so organizirani, in le takšni so lahko protiutež kapitalu in državi. V splošni razpravi, ki je sledila uvodnemu govoru, so predstavniki posameznih sindikatov opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Razlogi za težave so različni in dokaj podobni stanju pri nas. Problemi se nanašajo na nespoštovanje mednarodnih konvencij, zakonodaje, no informiranje v okviru "k n narodne sindikalne organi2^- n kajti razmere v združevanj^ u pitala zahtevajo sprernljaUHsJ 'j godkov v posameznih dfzU6. p Vse to sindikatom omogo#' : poročanje v sindikalne1^c lu Report. Dogovorili sriKf: mesečno poročanje urS^J. glasila o pomembnejša1 dkih, povezanih s sindn^ delom v posameznih dr#1 Drugi dan konfereu J j obravnava izbranih tem P° .k d v štirih skupinah. Saj11) j sodeloval v skupini, ki je jj| • k vnavala privatizacijo ter L tivne pogodbe in pogaP j novonastalih državah. 'Uj pini so bili še predstava i Hrvaške, Madžarske, I" j vije in Bolgarije. Razpr jO. 0 P KAKO NAPREJ? - O tem sta na konferenci v DttbroVii'^ J. U mišljala tudi Ivan Jurše in Jovo Labanac (v prvi vrsti Z 'e ' u na počasnost sodišč, neustrezno zakonodajo, slab nadzor nad spoštovanjem zakonov... Predstavnika iz Bosne in Hercegovine ter Makedonije sta v razpravi opozorila na težave pri financiranju sindikatov, povezane z gospodarskim stanjem pri njih. Potrebovali bi več mednarodne finančne pomoči, da bi sindikat lahko uredil svoje vrste in normalno deloval. Ob tej priložnosti je bilo postavljeno tudi vprašanje dvojne članarine za IUL-EAL, ki dokaj močno obremenjuje članice iz držav v tranziciji. V odgovoru generalnega sekretarja na poziv iz Bosne za večjo finančno pomoč je bilo razumeti znan balkanski izrek »uzdaj se use i u svoje kljuse«. V razpravi na konferenci je bilo posebej poudarjeno medseboj- naši skupini je bila V°. (jij' 4 živahna o privatizacij*-^ o vatno je v posameznih c‘, 7.0 dokaj različen. Pre , ^P so svoje delo J. o pinc prehod državne lastni1^ 6 “ dogovorjenem času, ^ uspela obdelati lepn^rf Le bežno smo preleteli Pri ikaloJV KP, kajti zmanjKam j^i Ostalo pa je še preceJ zanimivih vprašanj s P urejanja in uveljavlja ^ t Po napornem vnem dnevu smo u . doživeli čudovit večer. ga pripravili gostitelj'jn tii| _ ta delavcev gostinstva ma Hrvaške. Kakšne s ga pripravili gost: tovitve in zaključki po 0 nih skupinah, pcrianio-jcf konference, pa pnho^,/ s o sprejemu Splošne kolektivne po--c za gospodarstvo (SKPg) se posta-•v !rsta vprašanj v zvezi z uporabo °cil SKPg in veljavnostjo Kolektiv-fPogodbe za dejavnost kovinskih malt iv °V 'n *'varn ter za kovinsko in elek-Lin.vustrij° Slovenije. Zato je Lidija H. klc> pravna svetovalka SKEI, pripra-naslednji pregled določb, kise iz SKPg ^Porabljajo (tudi) v tej dejavnosti. ^ Preglednici so določbe kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se Porabljajo v nespremenjenem tekstu, označene z znakom =. Z znakom re označena določba, kije nova v SKP in je tudi naša kolektivna ^IPgodba ne vsebuje, oziroma ki daje več pravic kot naša kolektiv-P°godba. Znak * opozarja na določene posebnosti. (j razen prostor pomeni, da se določba iz SKP ne uporablja. 4» Po KPD J ____ 'airl ^javnč^t :ev plenitev del. razm. objava del. mesta . o rrednostna pravica do nnlaposUtvc 3l0 Prenos pooblastil _ *r ""»••"»»O« - + ^s(’ pravice in obvrznos.i ddodajal- jČ> ca m delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi nanje sklicuje Temeljno pravilo, ki gaje treba upoštevati v primeru, ko nastane dvom, je naslednje: - KOLEKTIVNA POGODBA NAŠE DEJAVNOSTI OSTAJA V VELJAVI V TEKSTU, V KAKRŠNEM JE BILA PODPISANA LANSKO LETO. -DOLOČILA SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE SE NEPOSREDNO UPORABLJAJO LE, CE SO ZA DELAVCE UGODNEJŠA ALI ČE JIH KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI NE VSEBUJE. - NIŽANJE POSAMEZNIH PRAVIC V SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI NIMA NEPOSREDNEGA VPLIVA NA KOLEKTIVNO POGODBO DEJAVNOSTI. V kolektivno pogodbo dejavnosti bo posegel le sporni zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač, in to v delu, ki se nanaša na eskalacijsko lestvico iz tarifne priloge. Člen po KPD Veljavnost določb KPD Uporaba določb SKP Člen po KPD Veljavnost določb KPD Uporaba določb SKP 49. isto Veljavnost določb KPD Uporaba določb SKP 50. isto 51. imuniteta sind. zaup. jdi>: ian‘ 56:i£ecnooplatah: 57. osnovna plača kij ^°nkurenčna prepoved J [ PriPravništvo = + član komisije mora imeti enako J stopnjo strokovne izobrazbe in tri leta delovnih izkušenj J, + pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dual-„ nem sistemu poklicnega izobraževanja ^ • Postopek ugot znanja J J" zmožnosti..'. = U,,b mzporejanje _ n mzp. (z nujnih razlogov = < mzp. iz kraja v kraj = ifl^V razp. delavca invalida = ^ Začasna razp. - - Prevzem na delo = + do mnenja sindikata se delodaja- na podlagi sporazuma o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim >(- ;^1" na domu ; sklepom o prehodu : ; I............. = + poleg primerov, kijih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglaja tudi delavcu, kije starejši od 55 let oz. delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oz. 25 let skupne delovne dobe 58. razvrstitev del 60: razvrščanje delavce' 61. plače na podlagi delovne uspešnosti 62. dodatki = * v konkretnem primeru ugotoviti ali ni določilo 2. odst. 40.čl. SKP ugodnejše! - ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih = ZaP0SlenihdelaVCeV = + Pred arbitražo se izvede postopek = pHm,rjanja’4ldSKP = = + z v naprej določenimi delovnimi rezultati mora biti delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oz. pred razporeditvijo + če delavec ne doseže v naprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače + izhodiščna plača za tipična dela vsebuje vse sestavine zahtevnosti tipičnih del in temelji nadogovoijenih metodah za njihovo vrednotenje lO1 (k —■av.cev J ' nteriji za določanje i i#i J0! 'r% + odsotnostjo treba koristiti ob na stopu dogodka obveščanje v zvezi s . Presežnimi delavci = + nov 18. člen SKP. ki določa po-= ............. V- delovni čas, krajši 5 polnega ^ preko polnega ^ delovnega časa ;Ckn!aZanočno delo ' odsotnost z dda s 1C0 do nadomestila V Motivacija fggsr “d|(). dpovedni rok J 4 I d A f^orireščanje 65. regres za letni dopust 67. odpravnine 68. solidarnostne pomoči 69. prehrana med delom * določba 2.odst.25.čl. SKP se ne uporablja 4 sihdikafa^1 ^ delovanje = + za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji + KPD določa zgornjo mejo odsotnosti za opravljanje izpitov, SKP pa v 32.čl. spodnjo mejo + poleg odsotnosti za pripravo na izpit, pripada delavcu odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit = + nov 35.čl., in 36.Čl,ki urejata pra vice vajencev in mentorjev praktičnega pouka 70. prevoz na delo in z dela 71 . službena potovanja 72. terenski dodatek 73. nadom. za ločeno živ. 74. inovacije 75. pripravniki in učenci na praksi 76. plače sind. zaupnikov = 77. varstvo starejših delavcev = 78. -94.obligacijski del = TARIFNA PRILOGA V tarifni prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti se točka 2 nadomesti z določbami Zakona o določitvi minimalne plače in usklajevanju plač. Točka 3 ostaja nespremenjena.Regres za letni dopust znaša torej za leto 1997 najmanj 102.000 SIT, največ pa 127.746 SIT. Točka 4 ostaja nespremenjena. Tudi regres za prehrano zaenkrat znaša kot do sedaj 12.775 SIT (glej tudi opombo k normativnemu delu). * 2 3 4 l.IZHODIŠČNE BRUTO PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI ZA KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO (Ur. 1. RS, št. 37/96) JULIJ 1997 V SIT Zahtevnostna skupina Relativno razmerje Izhodiščna bruto tarifni razred plača L Enostavna dela 1,00 50.117 II. Manj zahtevna dela 1,12 56.131 III. Srednje zahtevna dela 1,25 62.646 IV. Zahtevna dela 1,45 72.670 V. Bolj zahtevna dela 1,60 80.187 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 95.222 VIL Visoko zahtevna dela 2,25 112.763 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 130.304 IX. Izjem, pomembna najbolj zah. dela 3,10 155.363 Eskalacija * = = + dodatki se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so : pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju m zajeti v plači tipičnega dela + za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah pripada ... 63. nadomestila = + novo določilo 3. odst. 48.či. SKP o tem, kdaj delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila 64. del plače iz naslova = + kriterije za določitev dela plače uspešnosti poslovanja na podlagi uspesnost. poslovanja določita delodajalec tn reprezenta tivni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnica; in *Ziikon n določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač. Ur. I. RS, št. 40/97 ZAKON OMEJUJE LE RAST IZHODIŠČNIH PLAČ, NE PA TUDI RASTI MASE PLAČ! 2. REGRES ZA LETNI DOPUST najmanj 102.000 SIT največ 127.746 SIT (Ur. 1. RS, št. 10/97) 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM - regres za prehrano (JULIJ 1997) 12.775 SIT -dnevnice -cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT -znižana 1.216 SIT - kilometrina 27,93 SIT 4. JUBILEJNE NAGRADE: A: po KPD za skupno B: po SKP za delovnodobo delovno dobo pri skupnem delodajalcu - za 10 let 40.787 SIT ena izhodiščna plača L tarifnega razreda - za 20 let 61.180 SIT ena in pol izh. plače L tarifnega razreda - za 30 let 81.573 SIT dve izhodiščni plači L tarifnega razreda 383.238 SIT ali* o odložitvi njenega plačila. Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače : sorazmerno obračunanim plačam za : ; efektivni delovni čas. (49. čl. SKP) 255.492 SIT ali* 127.746 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 51.098 SIT ali* * neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca. OR: določilo vzbuja dvom, zato je poslano vprašanje na komisijo za razlago SKP = +2.tč. 5 l.čl. določa poleg jubilejne na grade v KPD še jubilejno nagrado, ki je vezana na delovno dobo pri delodajalcu. Delavci so upravičeni do obeh. + v konkretnem primeru presoditi, katera osnova je za delavca ugodnejša! KPD ima za osnovo povprečje plač v gospodarstvu, SKP pa v RS. + nadomestilo gre tudi vajencem * določilo 2. odst. 52čl. in 4.tč. tarifne priloge sta v nasprotju, ker upoštevata različne osnove za usklajevanje prehrane, zato je že poslano vprašanje komisiji za razlago SKP * zaenkrat je določilo KPD ugodnejše glede višine in se bo uporabljalo, dokler znesek iz SKP ne bo višji * nova SKP nima določila, da se delavcem ne izplačuje razlika, če je cena obroka nižja od 500 SIT. Tudi v tem deluje poslana zahteva za razlago komisiji + delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer : je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca ter, če sta na terenu orga-nizirana hrana in prenočišče. + učencem in študentom pripada plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v RS za pretekli mesec + dodane so določbe, ki se nanašajo na vajence + nov 56.čl. določa prejemke mentorjev ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje * vlei pojasnila 5.DRUGO - najnižja plača (po zakonu) za JULIJ 1997 56.781 SIT - zajamčena plača (po zak.) od 1.4. 1997 (Ur. 1. RS, št. 22/97) 35.173 SIT - povprečna mesečna bruto plača za MAREC 1997 - na zaposlenega v RS 138.593 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JANUAR - MAREC - na zaposlenega v RS 137.997 SIT - povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu OKTOBER-DECEMBER 1996 127.746 SIT - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v gospodarstvu OKTOBER-DECEMBER 1996 81.573 SIT POJASNIIA: L IZHODIŠČNE PLAČE: - usklajevanje po Zakonu o določitvi monimalane plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. 1. RS, št.40/97 Vir. Tarifna priloga k panožni kolektivni pogodbi (Ur. I. RS, št. 37/96). Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: - minimum: 102.000 SIT - maksimum: povprečna plača na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh mesecih (če poslovni rezultati to dopuščajo) Vir: KPD 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE : določene z uredbo - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z. delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. I. RS, št. 72/93, 43/ 94, 62/94, 7/95) KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, SKP na novo uvaja tudi jubilejno nagrado za delovno dobo pri delodajalcu - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP Op.: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97)na novo določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2,3, oz. 4, zato se ne spreminjajo. Pogovor s predsednikom območnega policijskega sindikata v Mariboru Vladom Mariničem zaposlitev POLICISTI IN DRUGI DELAVCI MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE NISO ZADOVOUNI S SVOJIM SOCIALNO- Vlado Marinič: Analiza, ki smo jo naredili, je Q pokazala, da bi kar 68 odstotkov policistov zapustil0 ministrstvo za notranje zadeve, če bi našli drugo EKONOMSKIM IN DELOVNOPRAVNIM STATUSOM Območni policijski sindikat v Mariboru je pred nedavnim pripravil temeljito analizo so-cialno-ekonomskega in delovnopravnega položaja zaposlenih v upravi za notranje zadeve v Mariboru. V kakšnih razmerah delajo in živijo policisti in kakšne težave jih pestijo, smo povprašali predsednika območnega policijskega sindikata v Mariboru in člana izvršnega odbora Policijskega sindikata Slovenije Vlada Mariniča. Tri četrtine anketiranih policistov ni zadovoljnih s socialno-ekonomskim položajem svoje družine Kaj je pokazala analiza? “Rezultati analize so pravzaprav zaskrbljujoči, saj kažejo na slab so-cialno-ekonomski položaj policistov in njihovih družin, neustrezne delovne pogoje, na neustrezno zakonodajo in na to, da so policisti preobremenjeni,” pravi Marinič. Kar 75 odstotkov anketiranih delavcev uprave za notranje zadeve v Mariboru je nezadovoljnih s standardom svoje družine. Družinski proračun policistov najbolj obremenjujejo izdatki za hrano in stanovanje ter za šolske potrebščine otrok. Samo 40 odstotkov družin si lahko privošči tudi izdatke za kulturo, za dodatno varovanje zdravja in prostočasovne dejavnosti. Oseminsedemdeset odstotkov anketiranih policistov ima kredit, za katerega odplačujejo obroke in obresti. Zanimiveje, da 13 odstotkov anketiranih delavcev uprave za notranje zadeve v Mariboru potrebuje socialno pomoč. Socialne službe pomagajo 2,8 odstotka anketiranih, preostalim pa pomagajo starši, sorodniki in sindikat. Precej anketiranih pa bi po svoji presoji socialno pomoč potrebovalo, vendar jim je zanjo nerodno prositi. “Podatki o nezadovoljivem standardu policistov in drugih delavcev Uprave za notranje zadeve v Mariboru so še posebej zaskrbljujoči, ker je skoraj 80 odstotkov zaposlenih starih od 20 do 39 let in so torej v tistem življenjskem obdobju, ko si ustvarjajo družine, vzgajajo in šolajo otroke, rešujejo stanovanjski problem in si nasploh ustvarjajo osnovni standard v življenju,” pravi Vlado Marinič. Sicer paje bilo med anketiranimi 86 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk. Tri četrtine anketiranih je bilo starih do 40 let, daleč največ policistov in drugih delavcev ministrstva za notranje zadeve v Mariboru paje starih od 30 do 40 let. Starejših od 50 let je bilo le 2 odstotka anketiranih. Visoka izobrazbena struktura Na policiji danes delajo v glavnem ljudje, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo. Kar 80 odstotkov anketiranih ima srednjo izobrazbo, 15 odstotkov pa višjo ali visoko izobrazbo. Med anketiranimi je 82 odstotkov poročenih, samo 5,5 odstotka pa razvezanih. Samskih je 12 odstotkov, zlasti mlajših policistov, 35 odstotkov anketiranih ima enega otroka, 44 odstotkov dva, 5 odstotkov pa tri ali več. 46 odstotkov anketiranih biva na podeželju, 34 odstotkov v mestu, 19 odstotkov pa na obrobju mesta. Osem odstotkov anketiranih ima zakonskega partnerja, kije prav tako zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve. Z eno policijsko plačo je težko preživljati družino Večina anketirancev vidi rešitev iz težkega so-cialno-ekonomskega položaja v dvigu plač. Velika večina anketirancev je izrazila upanje, da bo njihovim vodilnim in sindikatu uspelo pri ministrstvu in vladi izposlovati povišanje plač. Okoli 20 odstotkov anketiranih delavcev prave za notranje zadeve v Mariboru ima nezaposlenega zakonskega partnerja, kar še dodatno negativno vpliva na socialno-ekonomski položaj njihovih družin. Tri četrtine omenjenih družin si lani ni moglo privoščiti dopusta izven kraja svojega bivanja, slabih 40 odstotkov pa jih varčuje tudi pri prehrani. Družine, ki se preživljajo z eno policijsko plačo, so v zelo nezavidljivem socialnoekonomskem položaju. O socialno-ekonomskem položaju policistov in njihovih družin veliko povedo tudi podatki o tem, kje preživljajo dopust. Več kot 60 odstotkov anketiranih policistov in njihovih družin je že dve leti preživelo dopust kar doma. Anketirani policisti se pritožujejo, da za dopust izven kraja svojega bivališča nimajo dovolj denarja, da dopusta ne morejo izkoristiti takrat, ko bi to želeli, da v počitniških domovih ministrstva za notranje zadeve običajno ni prostora za tiste, ki so dopusta najbolj potrebni, in podobno. Draga službena stanovanja Tretjina anketiranih delavcev uprave za notranje zadeve v Mariboru nima rešenega stanovanjskega problema, 20 odstotkov anketiranih ima status podnajemnika, 10 odstotkov pa jih živi pri starših. Tisti ki živijo v službenih stanovanjih, se pritožujejo nad izredno visokimi stanarinami, ki se sučejo od 25.000 do 40.000 tolarjev mesečno. Marsikateri policist mora odšteti za stanarino skoraj polovico svoje mesečne plače. Trideset odstotkov anketiranih živi v lastnem stanovanju, 22 odstotkov pa v lastni hiši. Policiste boli, ker javno mnenje njihovemu delu ni najbolj naklonjeno Zelo zanimiv je tudi tisti del analize, ki govori o pogojih dela policistov. Skoraj dve tretjini policistov je prizadetih, ker ima njihovo delo v javnosti in v medijih negativen predznak. Sporočila v medijih o delu policistov so pogosto navzkrižna: na eni strani jim očitajo neučinkovitost in nesposobnost, po drugi strani pajih napadajo, kadar si prizadevajo uveljaviti red in zakonitost. Večina policistov meni, da se njihovi nadrejeni ne odzivajo ustrezno na javne napade na policijo in policiste. V policiji pogrešajo skrb za posameznika. “V raziskavi javnega mnenja, ki jo je pripravila Fakulteta za družbene vede, je bilo tudi vprašanje, za kaj naj bi država v bodoče namenila več denarja. Večina anketiranih državljanov Slovenije je na prvo mesto postavila zdravstvo i n šolstvo, policija paje skupaj z vojsko prepričljivo pristala na zadnjem mestu. Mnogi policisti imajo zaradi takšnega javnega mnenja, kije v določeni meri tudi posledica premalo učinkovitega komuniciranja policije z javnostmi, občutek zapostavljenosti in odrinjenosti. Neredko se ta občutek prenaša tudi na njihove družinske člane, ki imajo občutek, da so v družbi stigmatizirani oziroma zaznamovani,” opozarja Marinič. Nekaj manj kot 60 odstotkov anketirancev pri delu obremenjuje provokativno vedenje posameznih občanov. Mnogo stisk, ki jih občutijo policisti, izvira iz njihovih konfliktnih kontaktov z občani. “Konfliktnost odnosov med policisti in občani bi lahko občutno zmanjšali, če bi policistom omogočili tako imenovane komunikacijske treninge. Domala vse organizacije, v katerih morajo zaposleni delati z ljudmi, nudijo svojim delavcem različne oblike komunikacijskih treningov, na katerih se delavci usposabljajo za čim bolj učinkovite in čim manj kofliktne načine komuniciranja, naučijo pa se tudi premagovati neugodne občutke in strese, ki jih doživljajo med delom,” pravi Marinič. Policistom grenita življenje tudi medsebojno rivalstvo in nezaupanje Skoraj polovico anketiranih policistov in drugih delavcev uprave za notranje zadeve v Mariboru obremenjuje pri delu nerazumevanje nadrejenih. Kar 48 odstotkov anketirancev se pritožuje tudi zaradi nezaupanja in rivalstva med sodelavci. Rezultati analize so pokazali, daje naša policija obremenjena z odnosi, ki so pogosti spremljevalci hierarhičnih organizacij: rivalstvom med starejšimi in mlajšimi, nevoščjivostjo, nezadovoljstvom zaradi delitve dela in stimulacij ter podobno. “Odnose je mogoče tudi spreminjati. Dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljšemu delu, hkrati pa blažijo strese ter krepijo občutek varnosti zaposlenih,” poudarja predsednik območnega policijskega sindikata v Mariboru. Sami s svojimi težavami Analiza je prav tako pokazala, da se večina policistov pri svojem vsakodnevnem delu počuti fizično ogrožena. Mnogi menijo, daje naša zakonodaja pomanjkljiva in da policisti niso ustrezno zaščiteni. Policisti bi naeni strani radi upravičili pričakovanja nadrejenih, države in javnosti, ki od njih terja varovanje zakonitosti ter javnega reda in miru, po drugi strani pa nenehno živijo v strahu, da ne bi prekoračili pooblastil in postali predmet napadov nadrejenih in javnosti. Ta precep, v katerem soje za mnoge policiste nenehen vir stresa, negotovosti in nezadovoljstva. Zanimivo je, da se v stresnih situacijah 66 odstotkov policistov obrne po pomoč k zakonskemu partnerju, k prijateljem pa samo 18 odstotkov. Pri sodelavcih išče pomoč le 9 odstotkov policistov, ki so v stiski. Kar deset odstotkov policistov pa tudi v najbolj stresnih situacijah ne išče pomoči pri nikomer. Očitno so policisti pri blaženju stresov zelo nezaupljivi in zadržani, saj svoje težave zaupajo največ eni osebi - praviloma zakonskemu partnerju. Mnogi pa s težavami živijo sami. Težki pogoji dela Samo 17 odstotkov anketiranih policistov in drugih delavcev je zadovoljnih s pogoji dela. Preostale motijo stari in nefunkcionalni objekti, stara in neustrezna vozila, preobremenjenost in podobno. Želijo si tudi boljšo organizacijo dela, večja pooblastila, pravičnejše nagrajevanje in pravico do honorarnega dela, kije sedaj nimajo. Kar dve tretjini policistov ne vidi možnosti napredovanja. Analizaje pokazala, da ima kar 80 odstotkov anketiranih policistov eno ali več zdravstvenih težav. Največ policistov ima težave s hrbtenico in z revmo, mnogi pa tožijo tudi zaradi težav z želodcem, s krvnim tlakom, z glavoboli, z nespečnostjo in s psihičnimi motnjami. Anketirani policisti in drugi delavci uprave za notranje zadeve v Mariboru so v anketi odgovorili tudi na vprašanje: “Bi zapustili službo v ministrstvu za notranje zadeve, če bi našli drugo zaposlitev?”. Na to vprašanje je odgovorilo pritrdilno kar 68,1 odstotka anketiranih. Četudi bi jim ponudili drugo zaposlitev, bi v dosedanji službi ostalo samo 30,9 odstotka anketirancev. 13 nerešenih vprašanj “Z rezultati analize smo seznanili vodstvo ministrstva za notranje zadeve, vodstvo UNZ in nekatere poslance. Upali smo, da bodo pristojni sprejeli ukrepe za izboljšanje socialno-eko-nomskega in delovnopravnega položaja policistov,” pravi Vlado Marinič. “Ker se ni nič spremenilo in ker so razmere skrb zbujajoče, je Policijski sindikat Slovenije ministra pisno opozoril na 13 nerešenih vprašanj, ki bi jih bilo po našem mnenju treba čim prej rešiti.” Za kakšna vprašanja gre'; “Zakon o policiji še vedno n1 sprejet. Enako velja za zakon o javnih uslužbencih. Zanima nas> kakšnaje usoda sklepov 206 seje vlade in analize o ogroženosti delavcev ministrstva za notranje zadeve, ki naj bi jo vlada obra; vnavala. Veliko odprtih vprašanj je tudi v zvezi z reševanjem stanovanjskih problemov delavcev ministrstva za notranje zadeve prav tako pa sistemsko ni rešena počitniška dejavnost - nerešen^ ostaja vprašanje deleža neposredno vloženih sredstev delavce^ Notranja zaščita je urejena l začasnim navodilom, čeprav bi bilo to področje treba urediti celovito in dolgoročno. Se vedno je odprto vprašanje brezplačne pravne pomoči delavcem, rešiti pa bi bilo treba tudi vprašanje odškodnin za poškodbe delavcev pri delu. Pr' odrejanju službenih potovanj vlada zmeda, neustrezno paje rešeno tudi vprašanje delitve sredstev za delovno uspešnost v organih državne uprave in vprašanje solidarnostne pomoči za zaposlene v državni upravi. Nenazadnje si Policijski sindikat Slovenije že dalj časa neuspešno prizadeva za sklenitev kolektivne pogodbe v ministrstvu za notranje zadeve. Odprtih vprašanj in problemov sploh ni malo. Vodstvo Policijskega sindikat" Slovenije je ministra zaprosilo tudi za pogovorna katerem bi se dogovorili o načinu reševanj" odprtih vprašanj.” Bodo policisti zares prisiljeni organizirati belo stavko? V Policijskem sindikatu Slovenije pa so se začel' pripravljati tudi na belo stavko. “Sodu je izbil0 I dno neiplačevanje nadurnega dela, neizplačil0 regresa in odvzem statusa pooblaščene oseb" nekaterim delavcem ministrstva za notranje^"' deve,” pojasnjuje Marinič. “Za obliko bele sta' vke se še nismo odločili. Možnih je vec ohlik Policisti lahko denimo v okviru svojih pooN"' stil vse, ki naredijo kakšen prekršek, samo op°i zorijo. To bi zelo prizadelo državni proračun, s"J zbere ena sama policijska postaja mesečno n" račun prekrškov blizu milijon tolarjev. Seved" pa so možne tudi druge oblike bele stavke, kij0 j je možno tudi stopnjevati.” “O pripravah na belo stavko smo že obvesti" mednarodno združenje policijskih sindikatov CES‘ in UESP. Prav tako smo o težavah, ki tarejo poli' ciste in druge delavce, že obvestili inšpekcijsjf službe ter nekatere poslance,” pojasnjuje Marini0, se predstavniki sindikata vsakih štirinajst sestajamo s pooblaščencem ministra za sindikatom magistrom Vinkom Gorenakom ibl°' pogovorih pri njem smo rešili že veliko pr° mov. Odgovorni na ministrstvu za notranje z deve so nekatera vprašanja pripravljeni rešiti,vel1 , predlogov, argumentov in pobud policijske^ delovnopravnih problemov policistov in drug' delavcev ministrstva za notranje zadeve bori belo stavko.” Brez zadovoljnih policistov ni učinkovite policije “Sicer pa v območnem policijskem sin dik"tU v Mariboru nismo pripravili analize socialno-0^ nomskega in delovnopravnega položaja zap°s^ ^ v ministrstvu za notranje zadeve samo zato- e spoznali probleme, ki tarejo P0l'c'ste'n „ dqii-delavce, temveč zlasti zato, da bi jih resni, \ darjaVlado Marinič. “Dobro je, da problemcT^^ namo, vendar je naša skupna naloga v PrV1 .jni, dajih rešimo. Potem bodo policisti bolj zadovc ^ policija pa bolj učinkovita in uspešna. f Probleme si prizadevajo rešiti s pogajanji “Datum bele stavke še ni določen. Seveda p" do nje ne bo prišlo, če bomo lahko bistvene pr°' bleme, ki tarejo policiste in druge delavce rn'j nistrstva za notranje zadeve, rešili s pogajanji-poudarja Vlado Marinič. Pogajanja med vodstvom ministrstva na n° tranje zadeve in predstavniki Policijskega si° dikata Slovenije so se že začela. “Na začetku junjj1 je minister sprejel predstavnike Policijskega si" dikata. Na pogovoru je konkretno odgovoril ^ vsa vprašanja in predloge sindikata ter izraz, j pripravljenost za razrešitev odprtih vprašanj. Se0 * ‘ (jfl1 sindikata pa ne sprejemajo. Če bo Potre*on°1’j,, bomo morali za rešitev socialno-ekonomski i , korenje med danes in jutri Te'? ‘t ) ni mu! iaSi BOJ ZA KUPCE VSE TRSI izdelalo 6500 gospodinjskih strojev, letos pa preko 7000 aparatov. Dobro se na trgu znajdejo tudi druge Gorenjeve družbe. Orodjarna je postala stalen dobavitelj orodij za avtomobilsko industrijo, v Gorenju Indop so razvili in na velikih bodo morda izumrle posamezne gospodarske dejavnosti, je dejal. Potem pa je o načrtih Gorenja dodal, naj bi s prodorom na nove trge do leta 2000 povečalo konsolidirani promet na več kot milijardo mark. Gorenje povečuje Med slovenskimi družbami, ki so vzbudile največ ^nimanja državljanov za nakupe njihovih del-;ejc | Jtic, je bilo tudi Gorenje iz Velenja. Po zaključenem asti lastninjenju imajo nekaj več kot 25.000 lastnikov, ^d njimi tudi dva sklada in 21 pidov. Vse kajpak jjajbolj zanima, kolikšne bodo dividende. Vendar aodo verjetno razočarani, saj ne verjamemo, da [l1 uprava predlagala kaj veliko dobička za razde-utev med delničarje, ampak bo najbrže ves šel 2a utrditev družbe (kar je mnogo pomembnejše jna Jjjdi za delničarje, zlasti notranje lastnike, kot višina UMdende), kiji na svetovnem trgu ne cvetijo ravno Uižice. Na njem namreč vlada prava vojna za kupce, 0r,)žje je po končanem povezovanju proizvajal-tev bele tehnike predvsem zniževanje cen ob hkrat-'teni silovitem tehnološkem razvoju. Kdor zadosti Vsem tem zahtevam, obstane na trgu, kdor ne... Predvidomajeseni, ko bo druž-ba pridobila tudi drugo soglasje Agencije ;n0 ;re-:ev. a 2 /bi ce-l Inoj oči nJej f^gencije za privatizacijo, naj bi Prl bi|a ustanovna skupščina, na kateri :U’ b°do izbrali novo upravo, in vpis družbe v sodni register. Lani je Gorenje, tako ocenjuje 2ačasna uprava, poslovalo kljub in-! [ecesiji v državah, ki so največji Je- ^ kupci njihovih izdelkov, solidno, vu | Isezultati pa ne dovoljujejo lago-le- dnosti, saj se bitka za kupce na-ata! daljuje z vso ostrino. Lani je or, LorenjC imelo 1,5 milijarde mark hekonsolidiranega prometa, kon-s°lidirani pa je znašal 824 milijo-huv mark in je bil za dva odstotka Večji kot leta 1995. Dobičkajc bilo 3,5 milijona mark, je povedal “°rut Meh, za 45 odstotkov več l°t leta 1995, vendar gaje bilo c za 0,4 odstotka prometa. Do-los na kapital jc bil relativno ni-2ek, le 1,8-odstoten. Doseženi Promet na zaposlenenega je bil 127.160 mark, dodana vrednost ^caj 29.000 mark (za 9,6 od- Gorenje je med največjimi slovenskimi podjetji, tako po prihodku, izvozu, številu zaposlenih. Skratka ena najpomembnejših slovenskih gospodarskih družb, zato njeni poslovni rezultati vzbujajo pozornost ne le delničarjev, pač pa tudi širše javnosti. V Gorenju občasno ustrežejo radovedni javnosti s sklicem tiskovne konference, kot je bilo ta teden. Predsednik začasne uprave Jože Stanič, član začasne uprave za področje ekonomike in financ Borut Meh in vodja projekta lastninskega preoblikovanja Gorenja Silva Globačnik so postregli s podatki vsak s svojega področja. Za uvod povejmo, da se bo preoblikovanje Gorenja končalo letos s prehodom iz družbe holdinškega tipa v koncern. stotka večja kot leto prej). Na dan je lani 4200 zaposlenih v tovar- ni gospodinjskih aparatov (vseh zaposlenih je v Gorenju 6480) Jože Stanič, predsednik začasne uprave Gorenja: Država s svojo makroekonomsko politiko razlašča izvoznike. tja Gorenje je eden izmed redkih še samosotjnih proizvajalcev bele tehnike. Za razvoj novih izdelkov, posodobitev tehnologije ter obdelavo trga izda vsako leto med 25 in 30 milijoni mark. Trg Evropske unije je zasičen, perspektivni trgi vzhodne Evrope in Azije pa še nimajo prave kupne moči. Zato je boj za kupce bele tehnike vse bolj krut in najšibkejši morajo zapreti vrata. V Gorenju si zelo prizadevajo, da se to ne bi zgodilo tudi njim. smučiščih uspešno prodajajo stroj za brušenje smuči. Obe tovarni kuhinjskega pohištva (na Češkem in v Avstriji) uspešno poslujeta, Gorenje Trgovina pa je v Sloveniji najpomembnejši prodajalec traktorjev, na Hrvaškem pa uspešno prodaja avtomobile Hyundai. Seveda bi Gorenje lani poslovalo še bolj uspešno, če ne bi bilo prizadeto zaradi svetovne recesije, ter dodatno zaradi domače ekonomske politike, ki izvoznikom - Gorenje izvozi 95 odstotkov svojih izdelkov - tenko reže črn kruh. Jože Stanič, ki je vedno zagovarjal izvoz spodbujajočo ekonomsko politiko, je tudi tokrat nanizal nekaj kritičnih pripomb na račun finančne in davčne politike, ki preveč obremenjujeta gospodarstvo. Trn v peti mu je tečajna politika, zaradi katere pravi, da država izvoznike - razlašča. Zaradi neustrezne tečajne politike prodajo na trgih vzhodnoevropskih držav, in na trgih držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije. Ti trgi so perspektivni, saj niso zasičeni z belo tehniko, kot trg Evropske unije, kije glavni kupec Go- renjevih aparatov, žal pa še nimajo velike kupne moči. Na najpomembnejše trge bodočnosti, trge držav jugovzhodne in vzhodne Azije, pa Gorenje zaradi svoje relativne majhnosti v svetovnem merilu skorajda ne more računati, kajti zanje se spopadajo največji svetovni proizvajalci bele tehnike. Ti Gorenja niso vsesali, čepravje še do nedavnega kazalo, da se bo slovenski proizvajalec priključil enemu izmed svetovnih velikanov bele tehnike. Gorenje nima dovolj velikega domačega trga in je zato drugim nezanimiv, saj jim na trgu lahko le konkurira. Gorenje se bo zato v naslednjih letih skozi svetovno konkurenco prebijalo do prostora na trgu samo, z lastnimi močmi. Kako uspešno bo, se bo pokazalo, člani uprave v družbi pa menijo, da bi lahko bili uspešnejši ob ustrezni makroekonomski podpori. Denimo, da bi doma lahko dobili posojila pod enakimi pogoji, kotjih zdaj najemajo v tujini, prek svojih tamkajšnjih podjetij... Če pa bi jih najeli doma pod sedanjimi pogoji, Gorenje lani ne bi poslovalo z dobičkom, ampak z izgubo, je za zaključek poudaril Borut Meh. N. L. Poslovna pričakovanja v industriji in trgovini kam je izginil OPTIMIZEM? Slovenski gospodarstveniki uspešni na Japonskem SLOVENIJA JAPONSKA VRATA V CEFTO IN BALKAN Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ocenila naše gospodarstvo NA DOBRI POTI MED RAZVITE Ocena po prvem gospodarskem pregledu naše države, ki ga je pripravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je dokaj ugoden. Ni pa šlo brez nekaj priporočil, kako naj bi na sedan jih, dokaj čvrstih gospodarskih temeljih gradili dalje. Res pa je tudi, da tuji strokovnjaki, ki so pregled pripravili, in priporočajo določene spremembe, niso povedali nič, česar ne bi vedeli že sami. Priporočili so namreč čim hitrejšo pokojninsko reformo, od gospodarskih ukrepov pa predvsem zmanjševanje inflacije, deindek-sacijo obrestnih mer in plač, liberalizacijo trga delovne sile, in -nadaljevanje s tako osporavano restriktivno monetarno politiko. Zbornična služba za konjunk-Uro *n ekonomsko politiko jc °hjavila podatke svoje redne ar>kete med gospodarstveniki o jkjslovnih pričakovanjih. Zadnja I šna anketa, delane so vsako ^ntesečje, je pokazala upa-^anje optimizma, kije gospo-arstvenike še nedavno tega Preveval. Tako trimesečna kot > strr|esečna pričakovanja ka-f J° znatno slabša pričakovanja r^trnvarca letos. V začetku leta ? st°či poslovni optimizem, '*en Za EvroP° in kajpak Hit, '0Ven'J° (ki je od posloval1 8'banj v Evropi življensko .V|sna), je splahnel še zlasti "Alustriji. le,^ast Proizvodnje v treh po-3 ,n,h ntesecih napoveduje samo t0r0d«otk°v anketiranih dirck-bif ^ 'z 'ncluslrije (mareajih je p a dobra polovica), upadanje * o (marca samo 6 odstotkov), hj Z,,lerJe lned pozitivnimi in sla-. nn prognozami je spet takšno d . na začetku leta. O rasti pro-J.cuJe Prepričanih le 35 od-V j | V ankctiranih direktorjev tdustriji. Med trgovci je tako 'plečih 41 odstotkov. j?b naPovcdih do konca leta oljšanjc svojega poslovne- I Ža sUifi? °Zaia napoveduje 31 od-3.3 i>V anketirane industrije in Tum' stoikov trgovine, mnogo slah^ k0t V marčni anketi. Po-prj vSanJe Poslovnega položaja tiran'kU|C odstotkov anke- e 'nd ust rije in petina trgi vine; da se ne bo spremenil pa misli dobra polovica direktorjev industrije in slaba polovica direktorjev trgovskih podjetij. Obe dolgoročni napovedi sta podobni lanskim, vendar je bila lani slabša konjunkturna in poslovna klima. Najbolj črnogledi v dolgoročnih napovedih so v tekstilni, kovinski, obutveni industriji in nekaterih družbah kemične industrije. Zanimivo pa je, da boljše čase napovedujejo v grafični in papirni industriji. Manj kot 40 odstotkov direktorjev tako v trgovini kot industriji meni, da bo izvoz rasel, slaba petina industrijskih direktorjev pa, da bo padal. V industriji tudi ne verjamejo v možnost povečevanja cen, saj je njihovo rast napovedala le desetina anketiranih direktorjev. Nasprotno temu pa trgovci, ki v naketi pred tremi meseci podražitev niso napovedovali, zdaj kar množično (36 odstotkov) napovedujejo rast cen. V padanje cen pa ne verjame nihče v trgovini, toda četrtina industrije. Slabše kot pred tremi meseci pa so tudi napovedi o zaposlovanju. Zmanjševanje števila zaposlenih je napovedala polovica trgovcev in več kot 40 odstotkov direktorjev v industriji, novih zaposlitev pa noben trgovec in le trije odstotki anketiranih iz industrije. M. s. Iz Japonske, kjer se ta teden mudi mala, a izbrana slovenska četica, delegacija Gospodarske zbornice pod vodstvom njenega predsednika Jožka Čuka,in z direktorji Miroslavom Štrajharjem iz SVEA, Alešem Nemcem iz Iskre Avtoe-lektrike ter Dominikom Miklavcem iz Smreke, prihajajo presenetljivo dobre novice. Obisk delegacije odmeva v japonskih gospodarskih krogih. V torek je podpisala sporazum o sodelovanju med zbornicama obeh držav in arbitražni sporazum. Japonci menijo, daje Slovenija zanimiva zaradi možnosti povezav prek nje s Cefto in Balkanom. Najmanj tako pomembna novica je, daje elitno združenje največjih in najuspešnejšihjapon-skih podjetij, Keidanren, napovedalo obisk svoje delegacije jese- ni v Sloveniji. Keidanren je združenje z velikim vplivom na ključne ekonomske odločitve japonske vlade. Predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk bo konec tedna odprl slovenski paviljon na razstavi Global Visions Expo 97, v mestu Sendai. Na razstavi sodeluje dvajset slovenskih podjetij, odprta pa bo dva meseca. M. S. Popravek V člankih o Steklarni Rogaška v zadnjih številkah Delavske enotnosti, smo naredili napako. Albina Šrimpfa, predsednika sindikata KNG v steklarni smo nehote poimenovali Alojz. Zaradi napake se prizadetemu in bralcem opravičujemo. Uredništvo. OECD meni, da bi morali izvesti predvsem dve reformi. Plače že od leta 1992 strmo naraščajo, menijo, kljub tripartitnemu socialnemu sporazumu, kar seje dogajalo tudi lani. Menijo, da rast plač pri nas vsebuje nenavadno mešanico centraliziranih in decentraliziranih elementov, nihče pa noče za to prevzeti popolne odgovornosti. Plače naj bi po njihovem decentralizirali do ravni podjetja, v javnem sektorju pa bi morale biti prilagojene materialnim možnostim proračuna. Plače bi morale v realni rasti zaostajati za dve odstotni točki za rastjo produktivnosti, da bi zadostili potrebam po povečanju konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Druga nujna reforma je reforma pokojninskega zavarovanja. O bančnem sistemu menijo, da je relativno zdrav, čepravje v njem nenavadno, do so marsikje podjetja hkrati solastniki bank in njihove stranke. To skupaj z dejstvom, da sta dve banki v državni lasti, povečuje nevarnost moral nega hazarda, opozarjajo strokovnjaki OECD. Slovenija je ena prvih držav na prehodu v tržno gospodarstvo, ki je dosegla gospodarstvo rast, so ocenili v OECD. Njeni temelji za nadaljnji razvoj so solidni, bodo pa potrebne nekatere reforme, ki bodo zmanjšale javno porabo in povečale konkurenčnost gospodarstva. Ti tudi niso prezrli, da banke ustvarijo pretežen del dohodka s poslovanjem z občani, namesto da bi ga z investicijskim vlaganjem, ter da ustvarijo premajhen delež domačega bruto proizvoda. Kritizirali so kartelni dogovor bank (potrdili sta ga vlada in Banka Slovenije) o obrestnih merah za vloge, češ da je sicer kratkoročno koristen v prizadevanjih za znižanje obrestnim mer. Kljub temu bi obrestne mere lahko znižali z drugimi ukrepi, denimo nadziranjem ravnanja državnih skladov pri obre-stovanju denarnih vlog prek osrednjega sistema davčnega nadzora in spremljanja. Posebej so se strokovnjaki OECD “lotili” Banke Slovenije. Ne očitajo ji sicer napačnih potez, menijo pa, da bi lahko,delovala bolj na očeh javnosti. Cilji banke, o katerih nekateri v Sloveniji ne vedo, ali so namenjeni zniževanju inflacije ali izboljšanju izvozne konkurenčnosti, bi morali biti objavljeni. S tem bi postali jasni tudi stranski učinki ukrepov Banke Slovenije. Nezaposlenost je na tuje strokovnjake naredila manj vtisa kot na nas, saj menijo, daje med manjšimi v Evropi, merjena po metodologiji Medarodne organizacije za delo (anketna metoda). Registrirana brezposelnost je sicer skoraj dvakrat tolikšna, vendar pri OECD menijo, daje med registriranimi nezaposlenimi precej takih, ki imajo delo ali pa sploh ne nameravajo delati. Vladi so priporočili, naj preveri, ali so vsi, ki dobivajo nadomestila za nezaposlenost, tudi upravičeni do njih oziroma ali so se sploh pripravljeni zaposliti. Ali je Slovenija na dobri poti v državo z razvitim tržnim gospodarstvom? Je, menijo v OECD, vendar bo treba v naslednjih dveh, treh letih, ki bodo odločilna, odločno zmanjšati inflacijo ter paziti na prevelike apetite javne porabe. N. L. ODLOČILNI VZPON - Takoj za Cerknim se je maratoncem cesta »postavila pokonci«, saj je bilo treba v pičlih sedmih kilometrih do Kladja (na sliki) premagati za skoraj 400 metrov višinske razlike. Za najboljše je bil to mačji kašelj, za najmanj pripravljene pa kar »najhujša preizkušnja v življenju«... TROJICA NAJHITREJŠIH - Čeprav so bili zmagovalci maratoni , ' vsi, ki so do 16. ure prišli na cilj, pa mimo najhitrejših vendarle w moremo. To so bili kajpak profesionalci - Boris Premužič (v sredinih hj \ Valter Bonča (levo) in Marko Baloh (desno), ki so 155 km dolgo prc go prevozili v 3 urah in 25 minutah ali s povprečno hitrostjo 38 kmlb\ '~- S< VELIČASTEN PRIZOR - Takle je bil pogled na pisano karavano maratoncev, ki se je skozi Ljubljano neprekinjeno vila skoraj pol ure; ko je bil rep še na startu v Tacnu, se je čelo (na sliki) že približevalo centru prestolnice! MARATON FRANJA SPET REKORDEN »Z mladimi se ne morem več kosati, v klanec se pa še vedno nikogar ne bojim,« je na cilju v Tacnu pod Šmarno goro zadovoljno pripovedoval Milan Žirovnik, z 81 leti najstarejši udeleženec mednarodnega kolesarskega maratona Franja, ki ga je KD Radenska Rog letos že šestnajstič priredila v spomin na legendarno partizansko zdravnico - dr. Franjo Bojc-Bidovec. »Če na Visokem ne bi kakšne pol ure vedril, bi bil gotovo že prej na cilju. A nič ne de; glavno, da sem zmogel in - zmagal!« Zmagovalec pa je bil domala vsak od 1.721 (!) prijavljenih kolesarjev, kolikor se jih je v nedeljo nekaj minut po osmi uri zjutraj v idealnih vremenskih razmerah podalo na 155 kilometrov dolgo pot odTacna skozi Vrhniko, Godovič, Idrijo in Cerkno, prek prenekateri maratonec, spet drugi pa so odkrito priznavali, da so nekaj časa še »grizli v kolena«, nato pa stopili s kolesa in peš nadaljevali do vrha. Kakorkoli že, vrh je padel in domala vsi, ki so štartali, so do 16. ure nato le »prikapljali« do cilja, kjer so jih čakale zaslužene kolajne. »Poplačani smo za ves trud in a tudi za smolo z vremenom, ki smo § jo imeli v zadnjih letih trikrat zapored,« si je na koncu slednjič oddahnil tudi Janez Winkler, predsednik organizacijskega odbo- in obrambnemu ministrstvu, še ra maratona Franja. Hvala vsem, posebej pa glavnemu sponzorju, ki so sodelovali z nami: notranjemu zavarovalni hiši Slovenica, Raden- SLAVJE V HLADNI SENCICI - Vsak udeleženec maratona je na cilju dobil kolajno, najbolj števil"1 11:1 ekipe pa so bile nagrajene še s pokali. Med takimi je bila tudi ekipa Energija iz Velenja (na sliki). "jal kije poskrbela za spremljeval110, ekipo. Na svidenje pntiodnje leto^ . y/' ^ ski, Drogi, Podravki, Kolinski ter MIP in Mlinotestu, ki so oskrbeli okrepčevalnice, ter Mesariji Lajči, »V KLANEC SE NIKOGAR NE BOJIM!« - Tako je v pogovoru s predsednikom KD Radenska Rog Aleksom Šfakuljem (ja, tistim^ s TVS!) odločno zatrdil Milan Žirovnik (desno), z 81 leti (!) najstarejši udeleženec maratona... Poletje KO-NO-RO Pozabite na lenarjenje in preživite poletje v veselju, športu in zabavi. Od julija do septembra se letos v devetih slovenskih krajih dogajajo rekreativna tekmovanja za mladino v košarkarskih trojkah, rolanju in malem nogometu (v ogradi), zraven pa še atraktivni program mladih na rolerjih, brezplačna izposoja rolerjev, modne revije... Devetnajstega julija bo športni cirkus Poletja KO-NO-RO obiskal Velenje. Pri Rdeči dvorani bo živahno od desete do dvajsete ure. Prijave zbirajo v Športnorekreacijskem zavodu v Velenju. Teden dni kasneje - 26. julija -se bodo lahko »ko noro« zabavali mladi Celjani. Kraj dogajanja bo prostor pri dvorani Golovec, prijave pa že zbirajo v tamkajšnjem birstroju Time out. Za dodatne informacije v zvezi s serijo prireditev skrbijo na telefonu 062-26-513. lepe nagrade. Več informacij je mogoče dobiti priTriatlonskem klubu Ljubljana, na telefonskih številkah 061 -444-231 (Hočevar) in 061 -346-496 (Vrhovec). 560 (Šket) ali 0609-628-571 (Kužner). prelaza Kladje pa nato skozi Trebijo, Škofjo Loko in Vodice nazaj doTacna. »Ali vam nisem rekel, bo letošnja Franja rekordna!« si je ob pogledu na nekaj kilometrov dolgo karavano zadovoljno mel roke direktor maratona Zvone Zanoškar, ki je do Godoviča nekako še brzdal tekmovalno vnemo najbolje pripravljenih udeležencev, na serpentinah navzdol proti Idriji pa nato le odprl lov za najboljšim časom. Najhrabrejši so na tem delu »dirke« vozili tudi 90 km/h! »AP je šlo!« so še na cilju obujali spomine... V Idriji je pričakala kolesarje množica gledalcev, v Cerknem pa še godba na pihala, predsednik državnega zbora Janez Podobnik in - klanec navzgor proti Kladju, najvišji točki maratona. »Kot da bi se cesta postavila pokonci!« je svoje občutke o tem delu proge opisal Dva izleta s PD Ljubljana-Matica V soboto, 19. julija, se bodo bolj izkušeni planinci, taki z osnovnim plezalnim znanjem, podali v Italijo, na Trbiško Krniško špico. Odhod bo na dan vzpona, ob 6. uri, izpred pisarne društva, na Miklošičevi v Ljubljani. Z osebnimi avtomobili bodo udeleženci odšli čez italijanski Trbiž, do Jezerske doline, do tam pa peš naprej. Na 2368 m visok vrh bo potrebno hoditi od štiri do pet ur. Prijavnina znaša 1500 tolarjev, vodja pohoda pa bo Miro Lapajne. Drugi, tudi zahtevnejši izlet na Šmihelovec (2117 m) in Zagore-lec (2090 m) bodo vodili kar trije vodniki: Vladu Habjanu bosta pomagala še Marko Jurič in Matjaž Ferjančič.Tudi ta gorniški izlet bo 19. julija, zanj pa bo potrebno imeti s seboj plezalni pas, komplet za samovarovanje in čelado. Za dodatne informacije lahko pokličete Vlada Habjana na mobitel 0609-651 -377. Kongres fitnesa in aerobike Vsi, ki želijo živeti zdravo in polno življenje in v življenju tudi uspeti, zagotovo ne bodo zamudili šestega kongresa o fitnesu in aerobiki. Uspeli nastopi in predstavitve na portoroškem Fitfestu so le prilili olje na ogenj in ogreli tudi tiste, ki so menili, da Slovenci pač nikoli ne bomo tako zagreti kot dcnimoAme-ričani. Jeseni, natančneje od 26. do 28. septembra, bo kongres na Rogli. Od novosti naj omenimo predstavtev otroškega fitnesa (Športna unija Slovenije tovrstni program izvaja leto dni v Centru ŠUS), rolanje za odrasle začetnike, testiranja v fitnesu, prehrana in vadba in šolanje - podjetništvo v fitnesu. Ker je zanimanje za kongres že sedaj precejšnje, je najbolje, da pohitite s prijavo. Informacije o prijavi in programu dobimo na Akademiji za fitnes in aerobiko. Kranjska pot 5, Komenda, telefon 061-841-328 ali 737-112. Pripravil: Žiga Černe S kolesi na - Mangrti Kolesarsko društvo Sloga 1902 Idrija in Turistično društvo Log pod Mangrtom sta se naposled le odločila izpolniti željo številnih kolesarjev: v nedeljo, 20. t. m., bosta priredila za slovenske razmC' re naravnost ekstremno preizkušnjo - 16-kilometrski vzpon na 2070; metrov visoko Mangrtsko sedlo! Start za vse kategorije - od mladinskih do veteranskih - bo ob 1 L uri v Logu pod Mangrtom, kjer je tudi začetek naj višje slovenske gorske ceste, dolge torej 16 kilometrov. V glavnem je asfaltirana, le na sredini in na koncu sta dva makadamska odseka (po približno 1 km), zato dobro premislite, za kakšna kolesa se boste odločili-Na vse drugo - predvsem pa na varnost udeležencev - sta mislil1* organizatorja: cesta bo namreč v času tekmovanja zaprta za ves promet' j Na prvi tretjini proge bodo zaporo prometa sprostili 30 minut za prvim-na drugi tretjini pa 45 minut za vodilnim tekmovalcem... mismui uro« n #mn Kolesarsko dniSlvo Sloga 1902 Idrija Turistično društvo Log pod MangHom Prijave za 1. kolesarski vzpon na Mangrt bodo sprejemali na štartne'11 mestu v nedeljo, 20. t. m., od 8. ure naprej; za Startnino 1500 tQ; I latjev bo vsak tekmovalec deležen napitkov ob poti in malice po konča111 »dirki«; po prvi trije v vsaki kategoriji pa bodo prejeli še nagra^š ki jih bodo podeljevali med slovesno razglasitvijo rezultatov dve nr po končani prireditvi v Logu pod Mangrtom. »Dirka« na Mangrt bo gotovo izziv za vse, ki radi preizkusni svojo moč na zahtevnih vzponih... (N. J.) ____, Kolesarski maraton Kratki triatlon v Kočevju Discipline 1500 metrov plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka sestavljajo kratki triatlon (za otroke in rekreativce so razdalje krajše). V soboto, 19. julija, bodo v tej mešanici treh panog, pri Kočevskem jezeru, merili svoje moči moški in ženske vseh starosti. Najprej bodo ob 10. uri štartali otroci in rekreativci, točno opoldne pa jim bodo sledili še drugi. Najboljše čakajo Rogaška Kolesarski klub Rogaška Slatina prireja v nedeljo, 20. julija, kolesarska maratona na 45 in 105 km. Start bo pred restavracijo Pošta v Rogaški Slatini ob 10. uri, cilj pa pred restavracijo Bellevue (odprt bo do 15. ure). Startnina znaša 1500 tolarjev, prijaviti pa se bo mogoče na dan prireditve med 7.30 in 9.45 uro. Vsak prijavljeni prejme spominsko medaljo, pijačo ob progi in na cilju ter na koncu toplo malico. Dodatne informacije je mogoče dobiti po telefonu 063-814- Naj se ve! mi o” j Med številnimi prireditvan m rtrci-7 n i L-11 prvem prazniku »novokornp(a ne« občine Medvode je bila s Lj sebej odmevna nogometna med tamkajšnjimi obrtniki m .)flj činskimi funkcionarji, med kjtf® ji je kot svetnik nastopil tudi 6 0tj Bartol, naši javnosti bolj z,(v0' | sekretar Sindikata delavcev vine Slovenije. In rezultat? O^11 pit funkcionarji so izgubili s mnenju številnih gledalcev l^t lahko še huje, če Bartol njihov'! (na sliki med »parado«) ne nil kot Lev (Jašin)! Naj se ve, daje tudi pri "Pote„,; kot v službi-odločen in žagi y / JEKLOLIVARNA RAVNE JE MORALA V STEČAJ TURISTIČNA AGENCIJA Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je sredi minula tedna uvedlo stečajni postopek za družbo Jeklo-. ,varna Ravne. Gre za družbo z omejeno odgovor-nostjo, ki posluje v okviru koncerna Slovenskih železni in je v njegovi 100-odstotni lasti. Za stečajnega uPravitelja je imenovalo odvetnika Mirana Kosa. Zaradi UVedbe stečajnega postopka je ostalo brez dela in Mne zaposlitve 493 delavcev, ki so se že prijavili na območni enoti zavoda za zaposlovanje, kjer bodo Pojemali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Predlog za uvedbo stečajnega postopka je na sodišče ^ožila skupščina družbe na začetku julija, saj Jeklo-'varna zaradi prezadolženosti in nelikvidnosti up-Jkoin že nekaj časa ni več mogla poravnavati računov. 4lro račun družbe je bil blokiran več kot devetde-Set dni. Sicer pa so Jeklolivarno že nekaj let pestile rcsne težave. Pred tremi leti je bila prisiljena odpu-al|ti okoli 120 delavcev, trajno presežne delavce pa s° v Jeklolivarni ugotavljali in odpuščali tudi lani. Stečajni upravitelj Miran Kos je v posebni izjavi javnost zatrdil, da si bo prizadeval, da bi prišlo v ^čajnem postopku do prisilne poravnave. Na ta način 1 lahko v Jeklolivarni v Ravnah rešili precej delo- s°cialnega sporazuma do jeseni ne bo? SH VLADA BRANI 'ZPOLNJEVANJA OBVEZ? Nekateri sedanji ministri v vladi naj bi že na Predvolilnih shodih “kazali veliko veselje do zapravljanja državnega denarja”. Čeprav naj bi socialni sporazum, ki ga bodo men-a Podpisali vsi trije partnerji (vlada, delodajal-1 'n sindikati), pomenil večjo notranjo stabilnost v državi se, kot kaže, nihče kaj dosti ne vznemirja. ker ni prišlo do podpisa tega pomembnega vnih mest, še zdaleč pa ne vseh. Ali bo prišlo do prisilne poravnave je največ odvisno od odnosov znotraj koncerna Slovenskih železarn, saj so ravno posamezne družbe tega koncerna največji upniki Jeklolivarne. Kakor kaže bo 247 Jeklolivarninih delavcev dobilo delo v Armaturah z Mute in STO z Raven. Ti dve podjetji bosta namreč vzeli v najem livarno lahke litine, telivamo in modelarno. V najetih prostorih bosta organizirali proizvodnjo repromaterialov za lastne potrebe. Nekatere druge družbe v okviru koncema bi lahko prevzele od Jeklolivarne v stečaju še nekaj programov, vendar pa bo kljub vsemu še veliko Jeklolivarninih delavcev ostalo brezposlenih. Se zlasti hudo bo 84 delavcem, med katerimi je večina invalidov, ki so se na začetku julija vrnili v Jeklolivarno iz Logističnega centra. V tem centru, ki so ga oblikovali pred leti, je bilo zaposlenih več kot 300 trajno presežnih delavcev iz vseh družb Slovenskih železarn na Ravnah. Ker je ministrstvo za delo Logistični center nehalo sofinansirati, so se morali delavci vrniti v svoja matična podjetja. Po besedah sekretarja konference Sindikata kovinske in elektroindustrije v Ravnah Janka Dežmana, si sindikat še prizadeva, da bi rešil čim več delovnih mest. “Pogajamo se, da bi čim več programov Jeklolivarne v stečaju prevzele druge družbe in tako prispevale k ohranjanju delovnih mest. Rešujemo tudi probleme posameznih delavcev, samo da bi čim manj delavcev ostalo v odprti brezposelnosti. Poleg tega si prizadevamo, da bi delavci dobili še plačo za pretekli mesec in regres za letni dopust. Za naše člane, kijih bo v stečajnem postopku zastopala sindikalna služba pravne pomoči, bomo morali v naslednjem obdobju vložiti tudi terjatve,” pravi Janko Dežman. T.K. IIP | &OXL J*# c0iuyi Koi menta. Kot smo večkrat poročali, so pred več mesecem vladni predstavniki (predvsemTone P. minister za delo) iz dneva v dan napovedo-Jm podpis omenjenega dokumenta, vendar do tega 'Prišlo, ker so delodajalci, predvsem gospodar-Ks zbornica, vztrajali in še vztrajajo, da ga ne bodo 'odpisali, dokler vladna stran ne bo sprejela cmkovite varčevalne ukrepe na državni ravni, saj s° Predlogi vlade preveč deklarativni in neobvezu-Joči. Kot kaže, sedanji vladajoči koaliciji takšno anje kar ustreza, kajti pred volitvami je bilo iz strankinih prvakov slišati veliko obljub, ki pa 'Jih bilo treba po izvolitvi vsaj delno uresničiti, 11:1 se ne bi izneverili volivcem, ki so jim pomadi na oblast. To se da delno doseči le z novim, ržavnim zadolževanjem, jemanjem tistim (gospo-Vstvu in davkoplačevalcem), ki še kaj imajo. Zato bi bil zavezujoči in varčevalno usmerjeni socialni sporazum bolj v napoto kot v korist. Ob tem namreč ne gre prezreti, da v zadnjem času od vladnih predtavnikov ni več slišati javnih “iskrenih” zahtev po nadaljnjih pogajanjih, da bi tako vendarle prišlo do podpisa sporazuma. Vladni koaliciji (LDS in SLS) je namreč sedaj najpomembneje, da uredi notranja razmerja, ki se bodo izražala tudi skozi še ne sprejeti državni proračun, zato reševanje, najbrž upravičenih zahtev delodajalcev (gospodarstva), odlaga na jesenski čas. Zanimivo pri vsem tem je, da delodajalci pripravljeni sporazum ocenjujejo kot “socialni nesporazum”. Dr. Neven Borak je v Glasu gospodarstva med drugim zapisal, da bi “takšen sporazum, kot je pripravljen, vladi omogočil neodgovorno ravnanje še naslednja tri leta.” Avtor očita sedanji vladi vrsto “grehov”, opredelitve iz proračunskega memuran-duma za lansko leto, da bo dohodkovna politika ključna za doseganje makroekonomskih ciljev. Na volilnih shodih pa naj bi bili nekateri sedanji ministri “pokazali veliko veselje do zapravljanja”. Po omenjenem dokumentu naj bi se plače v javnem sektorju zma- njševale, v resnici pa so se lani povečale za šest odstotkov. Vladaje menda klonila pritiskom določenih skupin (zdravnikom, učiteljem, državnim uradnikom...). Delovno intenzivne gospodarske panoge ni razbremenila, uvedla je davek na plače, kljub temu pa s tem ukrepom ni zakrpala luknje v proračunu. Jožko Čuk, predsednik gospdoarske zbornice, pripravljeni socialni sporazum primerja z lepo napisano deklaracijo, vlada naj bi se pri njegovi pripravi izogibala “konkretnosti”, večina formulacij v njem naj bi bilo “sterilnih in leporečnih,” ki ne ustrezajo potrebam gospodarstva. čeprav je s strani gospodarstva slišati, da nepodpis sporazuma še ne pomeni katastrofe, gospodarstveniki vendarle menijo, da bi bilo prav, da bi se še nadalje pogajali z vladnimi predstavniki. Tudi večina sindikatov je prepričanih, daje socialni sporazum Sloveniji koristen in potreben, zato so prižgali zeleno luč za njegov podpis. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, pri tem pravi, da se ni zalomilo pri njih, temveč med vlado in delodajalci, vendar bi bilo koristno, da bi med obema partnerjema vendarle kmalu prišlo do kompromisa - seveda ne na škodo pridobljenih pravic delavcev. V omenjenem sindikatu so celo predlagali, dahi sporazum podpisali le za to leto, preostale neusklajene zadeve pa bi začeli reševati v jeseni. Ob tem sindikati ne skrivajo zadovoljstva (tudi pri gospodarski zbornici ne), da so z delodajalci uspeli doseči kompromis pri sprejetnu nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki delavcem zagotavlja večino dosedanjih socialnih pravic. Ivo Ivačič, Večer, 15.7.1997 STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, spre-! jema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, | organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, 1 bungalovov, prikolic in drugih možnosti. 1 Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-1 982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun | 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik | od 9. do 16.30 ure. | A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1 KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe,TWC, polpenzion 42 DEM | dnevno | POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno | stanovanje, 68 oziroma 93 DEM dnevno | MOJSTRANA: avtocamp, možen najem prikolice - 35 DEM na dan | PLANICA: počitniški dom - sobe, etažni TWC, polpenzion 37 DEM I dnevno 1 KANIN:petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini: 19.07.1997-26.07.1997,26.07.1997-02.08.1997 , 16.08.1997-23.08.1997 in od 23.08.1997 dalje KRVAVEC:štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico in WC, cena 45 DEM na dan + turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ČATEZ:prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 kopaliških vstopnic MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 40 DEM dnevno/osebo FIESA: tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 52 DEM dnevno + turistična taksa - otroci do 10 let 30 odstotkov popusta PIRAN: dvo-, tri in štiriposteljne sobe, TWC etažni, polpenzion 39 DEM na dan, otroci od 2 do 9 let 30 % popust, prosti termini od 19.07.1997 dalje PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 70 DEM na dan, otroci imajo 30 % popust ČERVAR:štiripisteljni apartma, opremljena kuhinja, cena 48 DEM na dan NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 75 DEM dnevno, po 23.08.1997 BARBARIGA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 65 DEM dnevno, termini po 20.080.1997 NOVIGRAD-KASTANJA: hišice za 2 + 2 ali 4 osebe - kuhinja, ena ali dve spalnici, kopalnica - 65 oziroma 77 DEM dnevno RAVNA DOLINAmova, zelo kvalitetna počitniška hiška s tremi spalnicami,za pet oseb, cena 75 DEM na dan, termini od 24.08.1997 ZADAR-BORIK: dvoposteljni apartmaji, neposredno ob morski obali. Cena dnevnega najema je 47 DEM RABAC: garsonjera za 4 osebe, velik vrt - 200 m od plaže - cena 68 DEM na dan, po 21.08.1997 VIS - otok Komiža: hotel Biševo, tedenski polpenzion 329 DEM na osebo v dvoposteljni sobi + letalo, in gliser 235 DEM na osebo ( povratna ) POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 117 DEM dnevno OTOK PAG: družinski hotel, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 45 DEM dnevno, hotel Tony NOVALJA NA PAGU: zasebna stanovanja-7 dni = 620 DEM - kuhinja, dve sobi - za 4 osebe, prosti termini v posezoni ( po 23.08.1997 ) KORČULA - LAMBADA: privatni hotel, polpenzion 7 dni 374 DEM -apartmaji za 4 osebe 826 DEM na teden SAVUDRIJA: počitniške hišice za 4 osebe, polpenzion 42 DEM na dan NEREZINE: enosobna stanovanja, 125 DEM na dan, prosti termini od 26. 7. do 1.8. in od 25. 8. 1997 dalje FAŽANA pri PULI: garni hotel, nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi, cena 47 DEM - termini do 19.8.1997 IZREDNO UGODNO - POREŠKI HOTELI - hotelTamaris: od 427 DEM na osebo dalje* - hotel Luna: od 391 DEM na osebo dalje* - hotel Neptun: od 385 DEM na osebo dalje* - hotel Diamant: od 392 DEM na osebo dalje* - hotel Kristal: od 392 DEM na osebo dalje* - hotel Rubin: od 403 DEM na osebo dalje, primeren za družine z malimi otroci* - hotel Mediteran: od 439 DEM na osebo dalje* - hotel Galijot: od 560 DEM na osebo dalje* - hotel Parentium: od 568 DEM na osebo dalje* tedenski polpenzion V vseh hotelih je popust za otroke, odvisen od starosti; sobe so dvoposteljne ali enoposteljne, vse pa so opremljene s tušem (nekatere z kadjo), WC in nekatere z balkonom B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Sindikalni izlet v Posočje- Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KR AJIN A- obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvod-nega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA - DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI. C. SEJMI BERLIN: Ifa, od 30. avgusta do 7. septembran (sejem medijev, zabavne elektronike...) CHICAGO: Print 97, od 3. do 10. septembra (največji sejem grafične industrije) HANNOVER: Emo, od 10. do 17. septembra ( sejem grafične industrije) FRANKFURT: Avtosalon - od 11. -21. septembra (osebna vozila), Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije ) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni , sejem), Eguip auto ’97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet BOLOGNA: Saie, od 15. do 19. oktobra (sejem gradbeništva in gradbeniške opreme ) MUNCHEN: Productronica, od 11. do 14. novembra ( mednarodni sejem elektronike ) D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE -10 dni 2.800 DEM. NEWYORK-6 dni 1150 USD F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa G. PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Prodamo dva apartmaja v Kaninski vasi v Bovcu, za 6-8 oseb H. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atris-ovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m : 17. julija 1997 mm Kakor vse kaže, se je Perutnina s Ptuja, ki je v začetku devetdesetih let zabredla v velike težave, izkopala iz krize in postala eno največjih in najuspešnejših, če že ne kar najuspešnejše podjetje v severovzhodni Sloveniji. Tega ne dokazujejo samo poslovni rezultati (lani so načrtovanih 130 milijonov mark finančne realizacije, za dobrih 12 odstotkov presegli) in nagrada za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu in podjetništvu za leto 1996, ki jo je direktorju Perutnine dr. Romanu Glaserju letos spomladi podelila Gospodarska zbornica Slovenije, temveč tudi to, daje Perutnina začela ponovno zaposlovati. Letos so na novo zaposlili že več kot 160 delavcev. O tem, kako so delavci Perutnine preživeli čase krize in v kakšnih razmerah delajo danes, smo se pogovarjali s predsednikom konference sindikata kmetijstva in živilske industrije v podjetju Francem Krajncem. Pogovor s predsednikom konference sindikata kmetijstva in živilske industrije v ptujski Perutnini Francem Krajncem PO Zl LUGI UMNEGA VODSTVA IN POŽRTVOVALk DELAVCEV JE PERUTNINA ZOPET USPEŠNO PODJETJE Kriza na začetku devetdesetih let Leta 1991 je Perutnina priredila še rekomih 36.500 ton perutninskega mesa in poslala na trg 8000 ton mesnih izdelkov. Po dokončnem razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča pa se je prireja piščančjega mesa skoraj prepolovila. Leta 1992je podjetje priredilo še 32.000 ton piščančjega mesa, leto za tem pa samo še 23.000 ton. “To so bili za Perutnino in za vse zaposlene v njej zelo težki časi, saj je bila usoda podjetja na kocki,” se spominja Franc Krajnc. “Leta 1992 je za krmilo podjetja poprijel novi direktor dr. Roman Glasen Pripravil je program sanacije oziroma preoblikovanja Perutnine in jo popeljal po novi razvojni poti. Za svoj programje znal navdušiti tudi sodelavce in ves delovni kolektiv. Delavci smo verjeli programu in novemu vodstvu, zato smo zavestno pristali na 20-odstotno zmanjšanje plač, samo da bi podjetje rešili pred najhujšim. Sporazumeli smo se, da bomo 20 odstotkov plače prejemali v obliki komercialnih zapisov, ki jih bomo v procesu lastninjenja uporabili za notranji odkup.” prej prireja perutninskega mesa ponovno narašča, še bolj pa raste proizvodnja izdelkov iz tega mesa, ki dosegajo na trgu znatno višjo ceno. Zdaj v Perutnini dnevno zakoljejo 65.000 piščancev. To pomeni, da letno proizvedejo 26.000 ton perutninskega mesa - od tega ga 11.000 ton namenijo za različne mesne izdelke. Podjetje letno proizvede tudi 72.000 ton krmil. V Perutnini se letno zvali 18 milijonov brojlerjev, kijih redijo naprej v dveh lastnih farmah in pri okoli 300 kooperantih v severovzhodni Sloveniji. Nove naložbe Zategovanje pasu se je obrestovalo Prav tako so delavci takrat pristali, da bodo dobivali regres v več obrokih. Perutnina pa je bila prisiljena zmanjšati tudi število zaposlenih. “Število zaposlenih je podjetje zmanjšalo z mehkimi metodami. Nekaterim delavcem je dokupilo leta in jim omogočilo predčasno upokojitev, nekaterim pa je pomagalo tudi pri samozaposlitvi,” pojasnjuje Krajnc. Leta 1992 je bilo v Perutnini zaposlenih 1659 delavcev, leta 1995 pa samo še 1382. Po podatkih vodstva podjetja je morala Perutnina zaradi zmanjšanja proizvodnje na začetku devetdesetih let odpustiti 600 trajno presežnih delavcev. Kadrovsko sanacijo, za katero so namenili več milijonov mark, so izpeljali z lastnimi močmi, saj jim je ministrstvo za delo priskočilo na pomoč samo z dvanajstimi milijoni tolarjev. Ob umnem gospodarjenju in poslovanju seje delavcem Perutnine zategovanje pasu obrestovalo. Podjetje seje začelo prilagajati novim razmeram, prestrukturiralo je proizvodne programe, preoblikovalo je svoje poslovanje in se kadrovsko okrepilo. Intenzivneje začelo osvajati slovenski trg, vendar ne več samo s piščančjim mesom, temveč s številnimi novimi izdelki iz perutninskega mesa. Na začetku' devetdesetih let je bil pri perutninskem mesu tržni delež Perutnine na slovenskem trgu okoli 30-od-stoten, sedaj pa je že 65-odstoten. Od vsega perutninskega mesa, ki ga Slovenija izvozi, ga v Perutnini priredijo več kot 70 odstotkov. Perutnina je torej v kratkem času znatno povečala svoj tržni delež na domačem trgu, poleg tega pa s svojimi proizvodi vse bolj uspešno prodira v Italijo, Anglijo, Švedsko, Romunijo in na Slovaško. S svojimi proizvodi oskrbuje tudi McDonalds in Dairy Queen. Na Hrvaškem, kjer Ptujčani po šestih letih ponovno osvajajo tržišče z novo generacijo koketov, ima Perutnina celo svojo delniško družbo, ki je v večinski lasti matičnega podjetja. Z Bosno, ki je za Perutninina živila tradicionalno dober trg, posluje že ves čas krize na Balkanu. V zadnjem času se podjetje utrjuje tudi na makedonskem trgu, na katerem se želi uveljaviti kot vodilni oskrbovalec s perutninskim mesom in izdelki iz perutninskega mesa. Od leta 1993 na- “Perutninaje v zadnjem obdobju tudi veliko vlagala v razvoj,” pravi Franc Krajnc. Tako je tik pred odprtjem prodajno-skladiščni center v Ljubljani. Njegova izgradnja je stala okoli 5 milijonov mark. Perutnina bo poslej še bolj prisotna na ljubljanskem trgu, poleg tega pa bo rešila tudi vrsto tehničnih in logističnih problemov, ki jihje imela doslej z distribucijo svojih izdelkov v prestolnici. Na Ptuju bo Perutnina še letos odprla prodajno-gostinski center, že pred časom pa je prenovila tudi klavnico velikih živali na Ptuju. Poleg tega Perutnina vlaga v posodobitev oziroma uvajanje sodobnega integralnega informacijskega sistema, v posodobitev napajanja v vzreji piščancev, v tehnologijo ogrevanja in v tehnološke posodobitve v klavnici in predelavi ter v druge investicijske projekte. Samo v letošnjem letu nameravajo v Perutnini v različne posodobitve vložiti okoli 20 milijonov mark. Zaradi novih naložb in bolj zavzetega dela se povečuje tudi produktivnost dela. Letos že 166 novih delovnih mest Zaradi novih naložb in povečanega obsega proizvodnje pa se v Perutnini odpirajo tudi nova delovna mesta. “Samo v letošnjem letuje podjetje na novo zaposlilo 166 delavcev. Tako je v Perutnini ponovno zaposlenih okoli 1500 delavcev,” pravi Krajnc. Kako pa se to, da Perutnina ponovno posluje z dobičkom, kaže v socialno-ekonomskem položaju delavcev? “Trenutno so plače v našem podjetju večje kot po kolektivni pogodbi. Povprečna mesečna neto plača se vrti okoli 80.000 tolarjev. Mesečna neto plača kvalificiranih delavcev in delavk, kijih je v podjetju največ, znaša od 60.000 do 67.000 tolarjev. Vsi delavci bomo letos dobili regres za letni dopust v višini 127.746 tolarjev bruto, ki bo izplačan v treh obrokih. Prav tako podjetje delavcem v celoti vrača potne stroške za prihod na delo in z dela, zaposleni pa imamo tudi zagotovljen topli obrok,” pojasnjuje predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije v podjetju. “Delavci, ki smo se na začetku devetdesetih let za rešitev podjetja odpovedovali petini plače, sedaj tudi v svojih žepih občutimo, da Perutnina ponovno uspešno posluje.” nizacijo odnosov v podjetju, pa tudi za to, da bi vsak delavec poznal cilje podjetjain da bi po svojih možnoStil1 j prispeval k dvigu produktivnosti,” pravi Krajnc. Verjetno tudi zaradi vsega tega v Perutnini na bruto dodana vrednost na zaposlenega. Leta 199 ^ je ta znašala okoli 24.700 mark, leta 1993 okoli 20.30® mark, leta 1995 pa že okoli 33.000 mark. Svet delavcev je že izvoljen Proces lastninskega preoblikovanja v Perutnin1! je v sklepni fazi. Podjetje je že dobilo drugo soglasja Agencije za privatizacijo. Prav tako je že imenoval1 začasni nadzorni svet in začasna uprava, skupščin3 delniške družbe pa bo predvidoma jeseni. “Lastniška struktura kapitala delniške družbe j1 takšna: tri zadružne organizacije imajo 37,94 odstotk; delnic, za interno razdelitevje bilo namenjenih 16,5' odstotka delnic, strateški partnerji so z dokapitali' zacijo prišli do 15,69 odstotka delnic, za notranji odkuf je bilo namenjenih 15,69 odstotka delnic, sklad razvoj razpolaga z 7,79 odstotki delnic, pokojnin'1! ski sklad ima 5,47 odstotka delnic, odškodninski skim pa 2,93 odstotka,” pojasnjuje Krajnc. “Izvolili smo že tudi 13-članski svet delavce' ki bo začel delovati takoj, ko bo delniška družb* registrirana,” pravi Krajnc. “2* člane sveta delavcev smo že pf>' pravili osnutek poslovnika o del*1 prav tako paje pripravljen dogovd j med delodajalcem in svetom de lavcev, ki bo svetu delavce* omogočal učinkovito varovanj1 pravic delavcev. Pripravljen je tud1 tekst dogovora o medsebojnih raZ'1' merjih med svetom delavcev i" sindikatom v podjetju.Tako sve' delavcev kot sindikat imata p°' dobne cilje, vendar jih poskušal3 uveljaviti z različnimi metodatfjP dela, zato morajo biti odnosi men' -njima korektno urejeni. Preprič sem, da bo na osnovi vsega teg' soupravljanje v Perutnini kmal',| in dobro zaživelo.” Uspešno delo sindikata! Franc Krajnc: Zato da bi Perutnina prebrodila krizo, smo delavci za leto in pol zavestno pristali na 80-odstotne plače Kako pa deluje sindikat v p° djetju? “Uspešno! V Sindikillj kmetijstva in živilske industrije,| ki je edini sindikat v podjetju, j‘’ l vključenih več kot 1300 delaVceV' ^ V vsakem proizvodnem cePtrlV v Perutnini jih je osem - delu?: j izvršni odbor sindikata. Prcdsed*1^ 1 Podjetje po Krajnčevih besedah daje zaposlenim tudi druge ugodnosti. Tako Perutnina vsako leto omogoči 20 delavcem brezplačen medicinski oddih na Rogli. Delavci lahko po sindikalnih cenah letujejo v Umagu, v Lovranu, v Fiesi, na Cresu, v Čateških toplicah in na Rogli. Naenkrat lahko v počitniških kapacitetah podjetja letuje okoli 20 družin. Ob dnevu Perutnine podjetje pripravi družabno srečanje za vse zaposlene, kijih dvakrat letno tudi obdari s paketom lastnih izdelkov. Izobraževanje zaposlenih prispeva k večji produktivnosti “Naše podjetje zlasti v zadnjih letih posveča veliko pozornosti strokovnemu izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ter organizacijski kulturi. Leta 1991 je podjetje za izobraževanje zaposlenih potrošilo nekaj več kot 700 milijonov tolaijev, lani pa že petkrat več. Vodstvo si prav tako prizadeva za čim bolj umno in smotrno upravljanje človeških virov in za huma- izvršnih odborov tvorijo konferenco sindikata, k' ^ redno sestaja in obravnava aktualne probleme v p° djetju,” pojasnjuje predsednik konference Franc Kraji’1!: “Sicer pa sindikat veliko pozornosti posveča tu13 usposabljanju zaupnikov. Tako so se zaupniki1 našega podjetja pred kratkim udeležili tako novanega temeljnega seminarja za sindikalne zanP nike, ki gaje organizirala območna organizacija ZSS5 Na seminarju, kije bil za vse nas zelo koristen, s° predavali najvišji funkcionarji ZSSS z Dušane11' Semoličem na čelu.” Po Krajnčevih besedah sindikalistom v Peru’ j nini pri delu in reševanju strokovnih vprašanj ze , veliko pomaga tudi sekretar območne organizacij1 ZSSS na Ptuju Boris Frajnkovič. “V okviru sindikata v podjetju deluje tudi bi3 gajna vzajemne pomoči. Delavec, ki je v stiski, lahk® vsakih šest mesecev dobi kredit v višini 30 OU 1 tolarjev. Preko sindikata lahko delavci nabavijo P J zmernih cenah tudi ozimnico, prav tako lahko P sindikalnih cenah kupujejo proizvode lastneg podjetja na več obrokov. Po pravno pomoč pu lahko člani zatečejo na območno organizacijo ZS*’; na Ptuju,” našteva ugodnosti članov Franc Kraji* * “Vsako leto ob dnevu perutninaijev sindikat organ: tudi igre perutninarjev, kijih zaključimo z družabf-1 večerom.” izH Korektno sodelovanje sindikata in vodstva podjetja “Naš sindikat dobro in korektno sodeluje z vir dstvom podjetja. n’« I To je zelo pomembno, saj .jj ravno zaradi medsebojnega zaupanja lahko prebroUJ. krizo v podjetju. Če sindikat in delavci ne bi z.‘ pali vodstvu, verjetno ne bi mogli rešiti podjefU pravi Krajnc. “Vodstvo sindikata se mesečno staja z vodstvom podjetja. Na sestankih se poč, 1J 1 varjamo o problemih in pogajamo o njihov reševanju. Po sestankih z vsem, o čemer sn’0^ ^ dogovorili, seznanimo tudi naše člane o/ir'.., delavce. Tako se problemi in nerešena vprašanj podjetju ne kopičijo.” ^i-l. ' “Sicer pa smo delavci sedaj tudi lastniki Pe p nine in pričakujemo, da bomo dobili devidend^^, to pa obstajajo trije pogoji: podjetje mora bij ^ bro vodeno, imeti mora dobro poslovno poj1 ^vi delavci pa moramo prizadevno in dobro delati, P smeje Franc Krajnc, . tl]ili Potem ni nobenega dvoma, da bo Perutnina ^ letošje leto končala uspešno in z dobičkom, sJJ jfi| sposobno vodstvo, uspešno poslovno P0''['|ti|ll‘ prizadevne delavce, ki so privrženi svojemu PvLjli' To so z odpovedovanjem v preteklosti že doK ,r j A