n.Xl. 1935 Lete VIII., št, 44 <„ jutro" xvi„ št zeia) Ljubljana, ponedeljek 11. novembra I935 Cena Z Dir -fia.i.^ivu, i-juuijalui, rv HM.f Ij^v^t ulica o. — Teielon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Ijoseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica S t. 11. — Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: KnaHjeva ulica 6. Telefoa Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3120. Poneoeljsaa Izdaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejema na Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. inatska bitka na vrhuncu Gigantska zakulisna borba evropske diplomacije, ki bo odločila o miru ali vojni v Evropi — Nemčija je postala jeziček na tehtnici Pari/, 10. novembra, r. Z naraščajočim vznemirjenjem spremljajo v tukajšnjih političnih krogih neu p:-h Lava-love posredovalne akcije v italijansko-angleškem konfliktu in njegovih prizadevanj za omiljenje mednarodne napetosti. Vedno bolj jasno prihaja do izraza, v kako težavnem položaju je sedaj Francija, ki mora na eni strani dosledno s svojo dosedanjo politiko, slo-nečo na načelih Društva narodov, podpirati Anglijo, na drugi strani pa ?-i želi ohraniti tudi prijateljstvo Italije. To pa postaja z vsakim dnem težavnej-še in se italijansko-sraneosko prijateljstvo z vsakim dnem bolj krha. To sili Francijo, da misli predvsem na po svojih vojaških uspehih v vzhod-krogili prevladuje vedno bolj prepričanje, da bo Italija sedaj, ko je ohrabre. na p osvojili vojaških uspehih v vzhodni Afriki, tem manj pripravljena popuščati in da je upanje na dosego mirne poravnave z vsakim dnem manjše- Zato Angleži v Parizu niso našli gluhih ušes, ko so te dni sprožili predlog /a sklenitev posebnega sredozemskega pakta. Če bi prišlo med Londonom in Rimom do izravnave nastalih sporov, bi »e naj sklenil Sredozemski pakt v prvi vrsti med Anglijo, Francijo in Italijo- Ta pakt naj bi nekako razdelil Sredozemsko morje na francosko, an-# £ lesko i ' italijansko interesno območje ter za jamčil medsebojno podporo. Angliji gre pred vsem za to, da si za vsa- ko ceno zagotovi svobodno pot preko Sredozemskega morja do Indije. Če pa napetost med Italijo in Anglijo ne bi po. pustila, se zavzema Anglija za sklenitev dvostranskih pogodb med državami, ki meje na Sredozemsko morje. S temi dvostranskimi pogodbami naj bi se vse sredozemske države obvezale nuditi druga drugi podporo, če bi prišlo do kakih vojnih zapletljajev. Tako v Rimu, kakor v Londonu ne zanikajo več možnosti vojnih zapleti ja_ glija si zaradi tega hudo prizadeva, da bi si zasigurala v-aj nevtralnost, če ne že zavezništvo Nemčije. Pripravljena je pristati na dalekosežne koncesije Nemčiji, ako se ta obveže, da ne bo ne direktno, ne indirektno podpirala Italije. Anglija bi seveda najraje videla, da bi se Nemčija vrnila v Društvo narodov. Kljub uradnim demantijem se v političnih krogih uporno vzdružujejo vesti, da je Anglija v tem smislu že sondirala teren v Berlinu in da priča, kujejo v Londonu v najkrajšem času poset Hitlerjevega osebnega zaupnika Ršbbentropa. Ker bi zbližanje z Nemčijo v veliki meri ustrezalo tudi francoskim političnim ciljem, so v Londonu prepričani, da bo Francija to akcijo z vsemi sredstvi podprla. V Rimu so o vseh teh načrtih dobro poučeni in ne drže križen rok. Izjava nemške vlade, da se noče vezati na sklepe Društva narodov in da si hoče ¥ pričakovanji! Italijanske ofenzive na Južni fronti a severu so Italijani z zavzetjem Makale dosegli svoj — Glavne operacije bodo prihodnje dni na južni fronti London, 10. novembra. AA. Reuter poroča: Glavno zanimanje Abesincev zdaj ni več obrnjeno na severno bojišče, temveč na južno. Armada generala Grazianija, ki jo je slabo vreme dolgo oviralo, je nepričakovano začela operacije večjega sloga. Posebno po padcu Goraheje je pričakovati vsak trenutek italijanskega napada na tem bojišču. Na severnem bojišču se zdi, da čo Italijani z zasedbo Makale dosegli svoj cilj. Tako se je središče dogodkov premaknilo na zapad, kjer grozi pri Seti. tu ofenziva Italijanov. Abesinci računajo, da se bo moral ras Sejum. ki še vedno drži visoko planoto Tembjeno, po cesarjevem nalogu umakniti. Začelo se je spet hu.io deževje. Ki ovira Italijane, tako da so morali nekateri bataljoni črnih srajc, ki so prodirali južno od Makale. do kolena gaziti po blatu a so vzlic temu prehodili v enem dnevu 20 milj. Težko je naslikati točni po.ožaj abe. sinskih oddelkov v severnih in južnih odsekih. V Addis Abebo prihajajoče vesti so precej nepopolne. Niti v uradnih krogih nimajo pravih poročil. V prestolnici govore da so boji okoli Goraheje terjali smrt 12 Abesineev, 60 jih je bilo pa ranjenih. Reuterjev dopisnik pri severni italijanski armadi poroča, da so Italijani od začetka operacij, to je od 3. oktobra, iz. gubili enega častnika in tri vojake, štirje častniki, šest vojakov redne vojske in 61 askarov je pa ranjenih. 32 askarov je padlo, ujet pa ni bil niti en Italijan. V Addis Abebi mislijo, da bodo Italijani zdaj prodirali čez gorsko verigo Amba-Alagi in da se bedo v teh gorah Abesinci prvič resneje postavili v bran. Včeraj je krenila iz Addis Abebe karavana 200 mezgov v Desijo, da odnese živeža tistim novinarjem, ki bodo odpotovali z avtomobili v Desijo 14. t. m. Karavano spremlja šest čvrstih tekačev, ki morajo preteči do 40 milj na dan. in ki bodo vršili posebno kurirsko službo za Reuterja med Desijo in Addis Abebo. Pariz, 10. novembra. AA. Havasov posebni dopisnik poroča s severnega bojišča: Italijanske čete z levega krila so zased, le višave, ki obvladajo Selikop in nekatere druge strateško važnejše točke med Ma.kalo in Amtalo. Nadaljnje prodiranje proti Amkali je začasno ustavljeno, da ne bi zaradi zastajanja provijantskih kolon nastaile težave pri oskrbi italijanskih prednjih čet z živežem, in da se med tem urede in zgrade ceste v. zasedenem ozemlju. Italijansko levo krilo drže prostovoljci iz Danakila, ki imajo nalogo preprečiti morebitne abesimsike obkoljevalne posku. se- Zdi se, da je zdaj na severnem bojišču najživahnejše delovanje v odseku, kj ga drži general Maravigna. V odseku na obmejni reki Setit, čez katero so Italijani prišli, drže Abesinci s slabšimi četami še nekatere višave, ki obvladajo levi breg reke. Z njimi se vrše vsak dan praske. Danes pričakujejo v Makali prihoda vr. hovnega poveljnika generala de Bona. Pri tej priliki bodo najvišji verski poglavarji zasedenih krajev na kar najsvečanejši na. čin med cerkveni'mi obredi izjavili svojo pokorščino in pokorščino svojih vernikov Italiji. V zvezi s tem se je začela tudi proslava današnjega rojstnega dn-3 kralja Viktorja Ema.nuela. Glede na kraljev rojst. ni dan bo imel vojvoda Berga.mski v Makali revijo divizije »Gran Sasso«. Ves Ogaden v posesti Italije Pariz, 10. novembra. AA. Havasov posebni dopisnik poroča z južnega bojišča: Čete generala (Jrazianija so zavzele Sase-' ' .-'iti uioiiu, ki so od njega ta trenutek oddaljene nekaj manj od 200 km. Gigiga je je važna prometna točka, ki obvlada cesto iz Addis A bete v Berbero, glavno mesto britanske Somalije. Zdaj je ves Ogaden v italijanskih rokah. Strogi ukrepi za izvajanje sankcij v Angliji London, 10. novembra. AA. Britansko zunanje ministrstvo objavlja komunike, ki daje nekatere podrobnosti o uveljavljenju gospodarskih sankcij proti' Italiji. Znano je, da imajo te sankcije stopiti v veljavo 18. t. m. Po tem komunikeju bo britanska vlada v imenu gospodarskih sankcij prepovedala uvoz vsega italijanskega i.laga izvzem-ši knjige, časopise in druue tiskane publikacije. '"kdor bi kršil določbe o gospodarstvih sankcijah bo kaznovan z zaporom do 12 mesecev in z denarno gloho do 100 funtov šter. lingov. Te kazni bodo izvajali tudi pri osebah. ki bi z netočnimi navedbami o tem, iz katere države je uvoženo blago, hotele maskirati uvoz iz Italije. Druga uredba o sankcijah, ki jo je včeraj odobril kronski svet, odreja ustanovitev kontrolorja dolgovne uprave. Plačevanje dol- gov italijanskim upnikom direktno in ne preko kontrolorja bo v bodoče kaznovano z zaporom. Obrambni ukrepi v Italiji Pariz, 10. novembra. AA. Havas [>oroča iz Rima: Izšel je odlok, ki prepoveduje tr-novcem premoga in drv prodajo Kupcem, ki bi presegala prodajo prejšnjega meseca. Trgovci tudi ne smeJo prodajati bencina drugače kakor z avtomati ali pa ne[>osred-no v avtomobilske rezervoarje. Prepoved uvoza italijanskega blaga v Abesinijo Addis Aheba, 10. novembra. AA. V ponedeljek bo objavljen odlok o prepovedi uvo- V pogledu svojih odnošajev do Italije ohraniti svobodne roke, je bila sprejeta v Rimu z največjim zadovoljstvom. Cilj rirrc.ke diplomacije je sedaj doseči z Nemčijo tesnejše stike. Veliko senzacijo v vseh mednarodnih diplomatskih krogih je v zvezi s tem izzval nenadni prihod italijanskega ženevskega delegata barona Aloisija v Monakovo, k jer je imel najpr o sestanek z italijanskim poslanikom v Berlinu, nato pa daljši razgovor z idposlanoi Hitlerja. Kakor vse kaže, se bije za kulisami velika diplomatska bitka, katere izid pa je za enkrat še docela negotov in od katerega je v veliki meri odvisen mir in nadaljnji razvoj Evrope. Sklicanje velikega fašističnega sveta Rim, 10. novembra- z. Veliki fašistični svet, najvišji državni forum, je sklican za 16. t- m., to je dva dni pred uveljavitvijo sankcij, da bo izdal potrebne sklepe o stališču, ki ga misli Italija zavzeti proti sankcijam. Doslej je Italija izdala le posamezne ukrepe bolj tehničnega značaja, ki so v zvezi z njeno gospodarsko močjo, ni pa še izdala nika-kih večjih ukrepov zoper države, ki so pristale na sankcije. Veljavne trgovinske dogovore Italija slej ko prej izvaja. Glavni predmet posvetovanj pa bo vprašanje nadaljnjih odnošajev Italije do Društva narodov. Direktna zveza Beograd — Banat Včeraj je bU na slovesen način otvorjen novozgrajeni most Beograd—Pančevo Grški kralj se vrne ta teden v domovino Pariz. 10- novembra. A A. Havas poroča i?: Londona, da b^ ■ .Ij Jurij II. odpotoval na Grško po vsej priliki v četrtek. V Londonu mislijo, da se bo grški kralj naj. brže ustavil za dva dni v Parizu, nato pa še v Italiji, kjer pojde nn grob pokojnega kralja Konstantina, pokopanega v Piren. ci. Pariz, 10. novembra. AA. Havas poroča iz Aten: Iz Londona se je vrnil bivši zunanji minister Georgios Streite, ki je pri. deljen kot politični svetovalec kralju Juriju n. do njegove vrnitve v državo. G. Streite je izjavil novinarjem, da se vrača kralj Jurij na prestol kot ustavni vladar in da bo zato izdal vse svoje sklepe v skladu z ustavnimi določbami. Dan zmage v Franciji Pariz, 10. novembra. AA. Včeraj so se začele svečanosti proslave obletnice zmage. Notranji minister Paganon je v spremstvu svojega kabinetnega šefa, policijskega pre-fekta in članov združenja bivših bojevnikov položil v imenu ministrstva dva venca na spomenik v vojni padlim junakom. Tudi društvo bivših bojevnikov je položilo vence na spomenik. Potek svečanosti dne 11. novembra za obletnico zmage bo na pol udo lista -Petit Parisient objavil radio. Kadijo v Angliji London, 10. novembra. AA. Reuter poroča: l. novembra t. 1. je znašalo število radijskih naročnikov na Angleškem 6,816.509. V zadnjih štirih tednih je število radijskih naročnikov poraslo za 1.645.8oo. Beograd, 10. novembra, p. Na slovesen način je bil danes izročen prometu novozgrajeni most Nj- Vel. kralja Petra II., ki veže Beograd in Pančevo ter vzpostavlja neposredno zvezo med Ba-natom in jugoslovensko prestolnico- S tem je izpolnjena stoletna želja prebivalstva prostrane banatske ravnine ki mu je politika Avstro-Ogrske na umeten način sto in stoletja zapirala neposredno zvezo s svojim naravnim središčem. Svečani otvoritvi so prisostvovali vsi trije kraljevi namestniki, Nj. Vis. knej Pavle. dr. Stankovic in dr. Perovič, nadalje vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu, ves diplomatski zbor, zastopniki Narodnega predstavništva ter nešte. vilni predstavniki gospodarskih, kulturnih in nacionalnih organizacij, kakor tudi velika množica ljudstva. Cerkvene obrede je opravil osebno patriarh Varnava, nakar je najprvo govoril zastopnik prometnega ministra dr. Behmen za njim pa beograjski župan g. Eic in župan Pančeva Vasa Mihajlo-vič- Nj. Vis- knez namestnik Pavle je nato prerezal trak in s tem otvoril promet na novem mostu. Prve gci-te s predsednikom vlade na čelu, ki so prispeli čez novi mest, so v Pančevu slovesno sprejeli in im priredili banket. ★ Most Beograd—Pančevo je stal 377 milijonov Din. Z gradnjo se je začelo meseca maja 1928, končala se je pa leta 1033, Vzidanih je 23.200 ton železa. Fundiranje je izvršila nemška tvrdka Siemens Bauunion, konstrukcije je pa dobavila in montirala skupina nemških tvornic. Z dograditvijo • mostov je bilo najhujše delo gotovo, treh«, je bilo pa še izsušiti pančevsko močvirje in zgraditi železniško zvezo Pančeva z Bco. grada n, napraviti obrambni nasip in dograditi progo dolgo več ko 20 km. Dalje je bi'o treba podaljšati in razširiti staro postajo Beograd-Klanica v veliko postajo s šest do sedem tirov in s potrebnimi skladišči. z dovoznimi cestami itd. Gradnja se je začela avgusta 1933, končala se je pa konce oktobra t. 1. Novi del proge se začne pri Kuli Nebojši in pelje do vhoda na postajo Pančevo-predmestje. Novi del proge z novo postajo Beograd-Don jigra d in Bec-grad.Dunav je stal ckoli 97 milijonov Din-Dela jc izvrši'-a družba »Batignollcs«. Skupni stroški so torej okoli 477 milijonov Din. Nj. Vel. kraljica Marija v Bukarešti Bukarešta, 10. novembra. AA. Nocoj ob sedmih se je z dvornim vlakom pripeljala v spremstvu dvorne dame g. Hadžiceve in kraljevega adjutanta polkovnika Mušiekega v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema To-mislavom in Andrejem. Na postaji so Nj- Vel. kraljico Marijo in kraljeviča sprejeli romunski kralj Karol II., prestolonaslednik Mihael, kraljica mati Marija, maršal dvora general Miljoše. vič, dvorne gospe Prokcpiu, Latovori in Mavrodi ter jugosiovenski poslanik dr- Ninko Peric z gospo. V imenu vlade so sprejemu prisostvovali predsednik vlade Tatarescu, zunanji minister Titule-scu, pravosodni minister Pcp in državni ped tajnik Ticianu. Po pozdravu z navzočmmi se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala s kraljevičema v spremstvu romunskega kralja Karola, prestolonaslednika Mihaela in kraljice-matere Marije z avtomobilom v dvorec Kofcroceni. kjer so zanjo rezervirani apartmani. Poslovilna avdijenca sofijskega poslanika Sofija, 10. novembra. AA. Kralj Boris je danes ob 12.30 sprejel v poslovilni avdijen-ci jugoslovenskega pooblaščenega ministra v Sofiji dr. Aleksandra Cincar-Markoviča. S poslaništva se je poslanik odpeljal na dvor v dvornem avtomobilu. Po končani avdijenci je obdržal kralj Boris poslanika dr. Cincar-Markoviča pri kosilu. Kosila so pri kosilu, ker se mudi s princeso Evdok-sijo v Varni. Kralj Boris je ostal po kosilu še v daljšem razgovoru z dr. Cincar-Marko-vičem in mu ob slovesu podaril svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Gospe dr. Cincar ja Markoviča je kralj podaril medaljon z briljanti v narodnih barvah. Dr. Cincar-Markovič se odpelje iz Sofije jutri popoldne se udeležili tudi princ Kiril. in člani civil- | z ekspresom v Beograd, iz Beograda pa danega in vojaškega doma. Kraljice ni bilo lje na svoje novo službeno mesto v Berlin. Kongres akademsko izobraženih žen Zagreb, 9. novembra, o. V mestni posvetovalnici se je pričel danes kongres jugo-slov. udruženja akademsko izobraženih žen. Udeležujejo se ga zastopnice vseh sekcij. Otvoritvi kongresa so prisostvovale med drugimi tudi soproge bana dr. Kostren-čiča. župana Erberja ii poveljnika IV armi-je generala Jurišiča. Na predlog predsednice dT. Pavle Albalove sta bili odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in kraljici. Popoldne so se pričeli referati o raznih aktualnih vprašanjih, nanašajočih se na socialni položaj izobraženih žen. Zvečer je imela gospa Anica Rebac javno predava- Naši izseljenci odločno zavračajo klevete Kongres jugoslovenskih izseljeniških organizacij iz Nemčije, Belgije, Holandske in Francije Searing, (Belgija) 10. novembra. AA. Danes dopoldne se je vršil kongres vseh jugoslovenskih organizacij iz severnih držav (Francije, Belgije, Holandske, Nemčije in Luksemburga). Po patriotskih govorih posameznih delegatov in zastopnikov je skupščina soglasno sprejela tole resolucijo: Kolonija jugoslovenskih delavcev je številčno najmočnejša jugoslovenska organizacija v Belgiji. Imela je 10 novembra 1935 kongres delegatov vseh jugoslovenskih organizacij iz severnih držav: Francije, Belgije. Holandske. Nemčije in Luksemburga. Po izčrpanju dnevnega reda je predsedstvo kongresa sporočilo udeležencem, da je vse zavedno jugoslovensko delavstvo v tujini obrizga) madež, ker se je v javnosti razširila lažniva in neutemeljena vest. da je naše delavstvo na neki skupščini v Searingu 1. aprila 1934 baje izglasovalo resolucijo, v kateri odobrava atentatsko namero na bla-gopokojnega in nepozabljenega kralja Aleksandra I- Po zaslišanju zastopnikov in delegatov posameznih jugoslovenskih delavskih organizacij, ki so se udeležile današnjega kongresa, je zavedno jugoslovensko delavstvo sprejelo tole resolucijo: 1) Nikoli ni jugoslovensko delavstvo sodelovalo prj zaroti zoper življenje blagopo- za vsakega blaga iz Italije. Italijansko bla- | koinega viteškega kralia Aleksandra, go, ki ga dobe v carinarnah, bo zaplenjeno. 2) omenjena resolucija, sprejeta baje 1. aprila 1934, je navaden falzifikat in groba žalitev vsega jugoslovenskega delavstva. 3) današnji kongres delegatov jugoslovenskih delavskih delegacij iz severnih dr. žav Evrope soglasno obsoja marseljski aten-ta, obžaluje mučeniško smrt svojega kralja Zedinitelja in z gnusom obsoja vse tiste, ki so pripravljali, pomagali in storili ta zločin. 4) soglasno pozdravlja v podaniški zvestobi in vdanosti mladega kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in kraljevski dom Karadjordjevičev. Živela močna in zedinjena Jugoslavija! Searing, 10. novembra 1935.' Slede pospisi za kolonijo v Parizu, za zvezo jugoslovenskih delavskih organizacij «iKraljevič Andrej« iz Francije, za jugoslo-venske delavske organizacije iz severne Francije, za jugoslovensko delavsko društvo »Edinstvo« iz Searinga, za zvezo jugoslovenskih delavskih društev iz Holandije. za zvez jugoslovenskih delavskih društev iz Limburga (Belgija), za ustanovni odbor kolonij jugoslovenskih delavcev iz Charleroia, za zvezo jugoslovenskih delavskih društev iz Nemčije, za kolonijo jugos4ovenskih delavcev iz Searinga. nje o platonski in krščanski ljubezni. Kongres se bo jutri nadaljeval. Zagreb, 10. novembra, o. Danes je bil končan kongres akademskih izobraženih žena. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo, naj se pri nastavljanju v javnih službah vpošteva v prvi vrsti kvalifikacija in naj se ženam omogoči napredovanje v vseh strokah. Zlasti zahtevajo, naj bodo na vseh ženskih srednjih šolah in na meščanskih šolah postavljene za direktorje ženske. Ženskam naj se dovoli tudi vstop v sodno službo in politično službo, in jim omogoči docela enakopravno napredovanje tudi do vodilnih mest. Zdravnicam naj se omogoči imenovanje za upravnike bolnic in šefe higijenskih zavodov. Prav tako naj se ženske enakopravno tretirajo pri nastavitvah v državnih denarnih zavodih. V državni službi naj se ženske docela izenačijo z moškimi zlasti tudi v pogledu prejemkov. Končno zahteva resolucija, naj se priznajo ženam vse politične pravice in sploh omogoči ženskemu svetu sodelovanje pri vseh javnih in državnih poslih. Kongres ljudskih univerz Beograd. 10. novembra, p. Danes se je nadaljeval in končal kongres ljudskih univerz. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki apelira na prosvetnega ministra, naj postane zaščitnik ljudskih univerz kot važnih edinic v ljudski prosveti. Sklenjeno je bilo nadalje, da se osnuje zveza ljudskih univerz za vso državo. Ljudske univerze v Beogradu. Zagrebu in Liubljani imajo nalog da izvedejo te sklepe. V izvršni odbor sta bila med drugimi izvoljena tudi inž. Kukovec iz Maribora in dr. Janko Lokar iz Ljubljane. Zveza bo izdajala svoj list ter bo skrbela za ustanovitev knjižnic in čitalnic pri posameznih ljudskih univerzah. Vršila se bo tudi medsebojna izmenjava predavateljev. Pomirjenje v ruski emigrantski cerkvi Beograu, 10. novembra, p. V saborni cerkvi je bil danes na slovesen način posvečen za metropolita episkop ruske emigrantske cerkve Anastasije. S tem je potrjeno definitivno pomirjenje v ruski emigrantski cerkvi, kjer so vladali več let hudi | kompetančni spori. Ljubljana slavi spomin Davorina Jenka Ljubljana, 10 novembra. L'o zaslugi Glasbene Matice jc tudi naše mesto častno proslavilo stoletnico rojstva enega izrycd pionirjev slovenske in srbske glasbe, skladatelja Davorina Jenka- Glasbena Matica je tako ponovno pokazala, da zvesto varuje tradicije našega glasbenega življenja, kakor z druge stran' skrbno pri-šuie njegov napred.k Njeno plemenito pr'-zadevanje. da razširi in popularizira čaščenje mož, ki so si pridobili velikih zaslug za našo glasbo, ie treba tudi ob tej priliki naglasi ti s posebnim poudarkom Slavnostna akademija V petek zvečer ie bi'a v Filbarmonični dvorani slavnostna akademija v spomin Davorina Jenka. Lepa ude ežba ie pokazala. c!a je občinstvo razumelo pr kupni namen prirediteljice. Akad:mi'i so prisostvovali štev:Ini reprezentanti naših oblasti in kor-pn^acij. S-bska kraljeva akademija v Beogradu. katere soustanovitelj in pravi član je b'l Davorin Jenko, ie bila zastopana po svojem pravem članu. un;v. prof. dr Ra-dojčiču. Tudi Pančevo. v katerem ie slav-1 ienec uspešno začel delovati med Srbi, je bilo zastopano. Slavnostno akademijo ie o tvoril moški zbor Hov Matice z Jenkovo znano Molitvijo«. O Je"ku je govoril spolni dekan in kanornk dr. Frančišek Kimovec. Pri izvajanju nadaljnjega programa, ki ie obsegal same Jenkove sladbe. so sodelovali mladinski zbor. solista Fratnikova in Gostič orke=ter in mešan zbor Glasbene Matije. Posebno učinkov:ta. vprav mogočna ie bila j-adnja točka: skupni zbor je pel s sprem-lievanjem orkestra bmno »Naprej zastava slave«. Pevske /bore je vodil ravnatelj M. Polič, orkester, ki ga tvo<-:ii člani Orkestralnega društvi Glasbene Matice, d-žavni konservatoristi in člani opernega orkestra, ;e dirigiral g M Škeriano šolski -/bor Glasbene Matice na Viktor Sonc. Skrbno pripravljeni in odlično izvajani konce-t je bil rajdostojneiša počastitev Jenkovega imena in ostane vsem udeležencem v lepem spornimi. Popolnoma primerno in prav je bilo. da «o v soboto ponovili ta koncert /a srednje, šolsko mladino- Proslava v eperi Tudi Narodno gledališče se je primerno p ;k'onilo nrmom Davorina Jenka V soboto zvečer je bila v (peri ljudska predstava •Gorenjskega slavfka«. Pred predstavo je igra" operni orkester v razsvetljenem gledališču Jenkovo uverturo »Kosovo«. Nato ;e stopil nred rampb skladatelj in gledališki kritik Emil Adamič, ki je najprej orisal v glavnih potezah življenjsko pot Davorina Jenka, nato pa pri karakterizaciji njegovega dela citira! pozabljeno, a še danes veljavno sodbo Josipa Stritarja. Iz Adamičevega govora bi bilo rmeniti zanimivost, ki je v jubilejnih člankih nihče ni omenja1: Jenkova zadnja gospodinja v Kolodvorski ulici ie takoj po smrti sežgala vso rokopisno zapuščino ranjkega skladatelja, boječ se policijske preisk::vc. Značilno jc. da se ni takrat nihče pobrigal za te reči. čeprav si lahko misl mo. da jc bil med rokopisi dragoccn material. Predavanje prof- Adamiča je občinstvo p~s:uša!o z velikim zanimanjem Predstava »Gorenjskega slavčka« jc potekla gladko in prijetne ter jc zlasti z lepim petjem tiarodn:h perm i zadovoljila- ž«l ne baš številno občinstvo. Navzoči so bili med drugim mestni župan dr. Ravnihar, predsednik Nar- galerije dr. NVindischer in drug; reprezentanti med ostilimi gosti pa smo opazili uglednega rojaka iz Prage, univ. prof. dr M. Murka. Pvceaiio odkritje spominskega stebra Proslava stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka jo bila danes dopoldne zaključena s svečanim odkritjem spominskega stebri- pred hiTe dni smo proslavljali stoletnico rojstva Davorina Jenka, pevca slovenske mar-zeljeze in komponista naše državne himne. Današnji dan pa |e posvečen spominu njegove smrti. Spominjamo se njegovega smrtnega dne prav tu v Ljubljani, ne samo ker je dolžnost kulturnega središča Slcfrencev, da spremlja pomembnejše kulturne dogodke v naši ožji domovini, temveč ker je Ljubljana kraj Jenkove smrti Čeprav je bil Jenko od 1. 1871. dalje do leta 1903. prvi kapelnik in skladatelj narodnega pozorišta v Beogradu, ni nikdar pozabil svojega rojstnega kraja. Zmerom ga je vleklo domov v Cerklje, rad je prihajal tudi v Ljubljano, kjer je imel stalno stanovanje v podstrešni sobici te hiše. V Ljubljani je doživel pričetek svetovne vojne in v tej hiši je v 80. letu starosti 25. novembra 1. 1914. zatisnil svoje oči. Kakor je bil plemenit vse življenje, takšna je bila tudi njegova poslednja volja. V svoji oporoki se je spomnil raznih narodnih društev. Tudi Glasbena Matica Je prejela znatno volilo 1000 kron, za takratne čase lepo vsolo. Če kdo izmed mož, ki so v dobi našega narodnega pre[>oroda s svojim delom in s svojim genijem čvrsto stali ob strani svojemu narodu, zasluži, da £*a slavimo, je to Davorin Jenko. On je obilno , oplodil ne samo slovensko- ampak vso jugosloven-sko glasbeno literaturo. Bil je Jugoloven v smislu jugoslovenske ideologije, kakor jo pojmujemo danes. Že v tem vidimo veličino njegovega duha. Bil je kakor pesnik prerok. ki s svojimi duhovnimi očmi zre v dal.j-njo bodočnost. Idejni njegov podvig simbolizirata zlasti skladbi ^Naprej zastava slave« in >Bože pravde«. Mestna občina ljubljanska smatra za svojo dolžnost, da se tudi ona oddolži delu Davorina Jenka. Zato je sklenila, da postavi v trajen spomin ob hiši njegove smrti znamenje. Ni to spomenik, kakor mu ga ie naš narod dolžan postaviti, temveč preprosto znamenje. ki naj kakor znamenja na cvetočih slovenskih livadah in poljih spominja vsakega popotnika, da posveti nekaj pobožnih misli spominu velikega sina našega naroda. Ko odkrivam to znamenje, kličem v imenu Ljubljane in vseh vas: Slava spominu Davorina Jenka-« Vse občinstvo se je pridružilo vzkliku g. župana in je trikrat vzkliknilo »Slava!« V imenu Slovenske pevske zveze je nato izpregovoril Puš. Naglašal je, da je bil Jenko naš glasbeni mentor in voditelj in da je deloval za kulturno zbližanie jugoslovenskih narodov. V imenu upravnega odbora Jugoslovenske pevske zveze in Hubadove pevske župe je govoril dr. Švigelj ter sc zahvalil mestni občini za postavljeni spominski steber. Podčrtal je -Jenkovo delovanje na glasbenem področju in na |>odročju kulturnega in duhov nega zbližan ja Srbov in Slovencev. šolski naraščaj Glastene Matice je zatem pod vodstvom prof. Šonca zape! Jenkovo >Tiha luna Jasno sije«. S tem ie bila lepa spominska svečanost zaključena. Spominski steber, delo arhitekta Plečnika, je postavljen na desni strani vrta, ob vznožju so pa nasajene krizanteine. Na stebru je vkiesan napis. » Skladatelj »Naprej zastava slave? in Bože pravde« Davorin Jenko- r«j. 10. novembra v Dvorjah pri Kranju 1. 1835, umrl v tej hiši 25. novembra 1914. — Mestna občina ljubljanska«. »SCpSHŽI Delavske zbornice Vse naše delavstvo živi v zelo slabih razmerah — Zborovanje je poteklo ob popolnem soglasju Ljubljana, 10.n ovembra Danes je polagala bilanco svojega dela v minili poslovni dobi ena izmed naših najvažnejših socialnih institucij — Delavska zbornica. Druge redne skupščine se je udeležili. 57 od f>0 delegatov. Zborovanje jc otvoril predsednik g. Alojzij Sede j in pozdravil banovega zastopnika dr. Karlina in navzočne delegate. Nato se je spominjal žrtev katastrofe v Rtnju ter počastil spomin umrlega namestnika delegata Jožeta Rutarja. Nato je predsednik pedal obširno in pregledno poročilo o splošnem položaju delavstva v Sloveniji m zlasti razpravljal o rudarskem pokojninskem Zavarovanju. Rudarji so bili zelo prizadeti, ker je bil namesto pokojninskega sklada, iz katerega so dobivali upokojenci 4 milijone dinarjev letno snovan centralni fond za sanacijo bratov skih skladmc, ki pa ne bo donašal čez 1 milijon dinarjev. Že tako je položaj naših rudarjev nevzdržen, saj so neprestane redukcije in leto za letom se manjša zaradi znižanih naročil od države tudi produkcija premoga. Predsednik je zatem govoril o položaju drugega delavstva, ki tudi živi v zelo sla-bh razmerah. Posled;ce tega so stavke v S'ovemji. Lani je bila stavka v 12 obratih. Na drugi strani pa nekatera podjetja delavstvo preobremen jujejo To velia zlasti za Kranj, kier delajo delavci po 10 do 12 ur dnevno. Želeti bi bilo. da bi oblastva podjetja prisilila, da ne omalovažujejo social- nih zakonov. Ponekod so zaradi stavk delavski zaupniki podjetjem trn v peti in često je morala zaupnikom priskočiti na pomoč Delavska zbornica. Edina uteha, je da se delavstvo, vedno bolj organizira in da imamo zdaj že v 133 obratih 738 zaupnikov, ki zastopajo polovico delavstva v Sloveniji. Govornik je še omenil, da je Delavska zbornica podprla rudnik v Lešah, ki mu ie nakazala 50.090 Din in mu tako omogočila zasilno obratovanje in rudarjem delo. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika g. Filipa Uratnika (ki smo ga v izvlečku objavili že v nedeljski številki »Jutra«). Po Uratnikovem poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je poročal o stanju blagajne g. Rado čelešnik. nato pa je v imenu finančne kontrole Franc Petejan predlagal vspttu odboru razrešnico. Sledila je obširna debata, v katero so posegali razni govorniki. Prvi se je oglasil.g. Petejan in govoril o krizi, ki je nastala v socialnem zavarovanju. G. Kosem je naglasa! važnost zakona o minimalnih mezdah. ki naj delavstvo socialno zaščiti; prav tako pa je zahteval tudi obveznost kolektivnih pogodb. Delegat g. Jakomin je bil mnenja, da je inšpekcija dela premalo prožna glede izvajanja delovnega časa: predlagal je tudi. na i se zbornica bol j zavzame za zaščito delavskih zaupnikov. Dr. Bohinjec je naglašal potrebo socialnopolitičnih referentov pri sreskih načelstvih in predlagal. naj skupščina Delavske zbornice naroči upravnemu odboru, da pristopi k si- stematičnemu delu za uvedbo invalidnega, starostnega in posmrtninskega zavarovan)a delavcev na ta način, da izvede intenzivno propagando za uvedbo teh panog zavarovanja med vsemi sloji, zlasti med kmečkim ljudstvom preko kmečkih občin in kmetijskih strokovnih zastopstev, zakaj omenjene panoge zavarovanja niso nič manj v korist naše kmečke hiše kakor v korist delavcev samih. Potrebna je ustvaritev posebnega vsenarodnega odbo-ra pod vodstvom Delavske zbornice, ki naj z avtoriteto vseh gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih činiteljev prepriča zakonodajne faktorje o socialni in finančnogospodarski nujnosti tega zavarovanja. Govorili so še drugi delegati, tako g Arh o krizi bratovskih skladnic z ugotovitvijo, da imajo slovenske skladmce mesečno 180.000 do 190.000 Din izgube; inž. Zu- mer v imenu Kluba krščanskih socialistov, ki se je med drugim zavzel za delavske konzume, ki jih grozi prevelika davčna obremenitev uničiti in za omogočenje volitev v zavodu delavskonameščenskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. 11 konc.j sta govorila še gg. Godnik in Jelen (socialista) in g. Žemljic v imenu Narodne strokovne zveze. Sprejetih ie bilo več predlogov. Prav tako pa tudi proračun, ki ga ie predložil g. Čelešnik. Proračun navaja dva milijona dinarjev dohodkov. Ob zaključku sta bila po krajši debati soglasno sprejeta še pravilnik o podpornem fondu za preganjane delavske zaupnike in službeni pravilnik za nameščence Delavske zbornice. Ob 14. je predsednik g. Sedej zaključil zbor in naglasil potrebo složnosti pri deiu Delavske zbornice. združitev vseh borcev in dobrovoljcev V rahlih obrisih je trboveljska konferenca pripravila teren za enotno zvezo, ki je še vprašanje bodočnosti Trbovlje, 10. novembra. Na pobudo ljubljanskega pododbora Legije koroških borcev se je danes dopoldne vršila pri Volkerju v Trbovljah važna konferenca, katere namen je bil. da poišče temelje za ustanovitev enotne organizacije jugoslovenskih voinih in obprevratnih dobrovoljcev 7 vseh front, na katerih se je odločala usoda našega nacionalnega osvo. bojenja. Povabilu prirediteljev so se odzvali glavni odbor Zveze jugoslovenskih voinih dobrovoljcev v Beogradu, ki je na konferenco delegiral primarna dr. Meršola iz Ljubljane, ljubljanski sreski odbor do-brovoljske organizacije, ki je bil zastopan po svojem delegatu Žagarju. Združenje vojnih dobrovol jecv. borcev za osvobojen je severnih krajev Jugoslavije, ki so ga predstavljali predsednik Miiller, podpredsednik Cukon in tajnik Kožuh iz Zagreba. Zveza Maistrovih borcev, ki je odposlala predsednika prof dr. Dolarja, tajnika Malenška in Lipuša i/ Maribora Legijo koroških borcev pa so zastopali predsednik pododbora dr. Jenšterle in tajnik Staudegger iz Trbovelj ter predsednik pododbora polkovnik Miii-vojevič in odborniki Marušič. Božič. Šef-man in Pukl iz Ljubljane M m o drugih se je sesfanka udeležil tudi narodni poslanec Aleksovič. V imenu Legije koroških borcev je goste pozdravil predsednik dr. Jenšterle. ki je v svojem otvoritvenem nagovoru obenem poudaril. da je namen konference, poiskati skupno osnovo delu vseh zbranih organizacij, ki so doslej vsaki zase delale na svojih področjih, predvsem pa je treba ugotoviti idejne in oganizacijske temelje za skupen nastop vojnih dobrovoljcev iz vse države Soglasno je bil nato za predsednika konference izvoljen delegat Miiller iz Zagreba. ki jc v obsežnem referatu očrtal borbe, uspehe in razočaranja onih naših mladih ljudi, ki so bil: tvegali svoja življenja in 6voje eksistence za blagor domovi- Pri zapeki, lenivem črevesju, odvisni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. ne. ko je b'!a njena severna meja naibolj ogrožena. Predstavnik glavnega odbora Zveze vojnih dobrovoljcev. primarij dr. Meršol je pozdravnim besedam pridružil važno ugotovitev, da so naši borci s koroške. štajerske, prekmurske in medjimur-ske fronte vršili po prevratu enako važno de'o za naše nacionalno osvobojen je kakor dobrovoljci na svoiih postojankah med vojno in zato med enimi in drugrni pred svetom ne more biti razPke. V imenu dobrovoljcev je izrazi] željo, naj bi posanezne organizacije ustvarile skupno zvezo, ki naj bi potem stopile v stik z Zvezo dobrovoljcev, da se osnuje enotna organizacija vseh borcev. Prav tako je predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. Dolar izjavil, da so Maistrovi borci že od nekdaj želeli živahnejših stikov z ostalimi bratskimi organizacijami, da pa bi radi tudi v novi zvezi ohranili nekaj samo. stoinosti. Po izredno živahni debati, v katero so poleg drugih posegli odvetnik dr. Mejak iz Gorniega grada. Ma'enšek. narodni poslanec P'eskovič. Staudegger, Božič, P-.ivlica, podpolkovnik Milivojevič, Cukon. šefman in Pukl. je bila na koncu soglasno sprejeta resolucija, ki jo ie predlagal tajn;k Legije koroških borcev Staudegger in ki ugotavlja: Zastopniki Združenja vojnih dobrovoljcev za osvobojenje severnih krajev. Zveze Maistrovih borcev in Legije koroških borcev v Trbovljah. Združenje vojnih dobrovoljcev — borcev za osvobojen ie severnih krajev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu, že obstoječa organizacija tega imena pa naj primerno izpremeni pravila, tako da zlasti določi delo v sekcijah. Ta sklep naj tvori prvo etapo za ustanovitev vscdržavne organizacije dobrovoljcev Jugoslavije. V ta namen na i navedene organizacije sklicejo izredne občne zbore svojega članstva do konca tega leta. Po izvršenih občnih zborih bo Legija koroških borcev sklicala v Trbovljah ponovno konferenco pooblaščenih delegatov sodelujočih organizacij, na kateri se*bo sklepalo o končni združitvi. Nekateri udeleženci so se že s prvimi po. pol danskim i vlaki odpeljali na svoje domove, drugi pa so se še zadržali do večera in so v družbi trboveljskih legionarjev priredili krajše izlete v okolico, katere naravne lepote so v sončnem dnevu prišle do polne veljave, tako da so zborova'ci tudi v tem pogledu odnesli najlepše vtise Maribor preko nedelje Protestni shod stanovanjskih najemnikov Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je imelo danes dopoldne na verandi Uniotia protestni shod pr0ti pretirano visokim najemninam- Za shod je bilo precejšnjo zanimanje in sta na njem poročala predsednik Društva stanovanjskih najemnikov g. Tone Bajt in odbornik gospod Ježe Mohorko- Oba sta naglašala, da je postal položaj stanovanjskih najemnikov, ki so v Mariboru v pretežni večini državni uslužbenca, po zadnjem znižanju njihovih prejemkov obupen. Zaradi vedno večjega števila deložacij bo morala mestna občina za brezdomce naročiti ponovno stare železniške v0zove. Mariborski stanovanjski najemniki so na shodu 6oS'l«sno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo stanovanjsko zaščito in znižanje previsokih najemnin za najmanj 30 odstotkov. Znižanje najemnin pa zahtevajo tudi ma'i obrtniki in trgovci, ki zaradi slabe kupne moči nameščencev in delavcev komaj živo tariijo. Dve žrtvi cestnega prometa Na Koroški cesti se je zgodila huda ue-sreča. Po cesti je drvel neki voznik z vozom v smeri proti Glavnemu trgu. V tem trenutku je pred hišo št. 12. nameraval prekoračil cesto S-'-letni Rudolf Frvd: Starček, ki je najbrže preslišal klice voznika, je prišel pod kolesa ter obležal. Po-Klicali So reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je Friill k sreči dobil le lažje poškodibe. Na oglu Gubčeve in Meljske ceste je prišlo do karam bol a dveh kolesarjev, še neznan kolesar je zavoziil v kolo posest ni.k a Franca Podlipnika s Tezria. ga podirl na tla, tako da je Podili pni k obležal s precejšnjimi poškodbami na nogah. Neznanega obešenca so opazili davi splavarji pri Birtičevi gostilni O tem so obvestili policijo, ki sc je napotila na označeni kraj. Tam so našli tik ob bravi na veji obešenca, ki je imel nogi v vodi. Takoj so odrezali vrv Poskusili «o z umetnim dihanjem, toda vsa prizadevanja so bila Za.man. Pri mrtvecu niso našli nobenih papirjev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti indeintiteto. Pri sebi je mel le denarnico, v kateni je bilo 101.50 Din. Na kraj samomora je prispela komisija, ki je odredila prevoz trup-v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Obešenec je oblečen v modro obleko, rjave šolne in sivkasto suknjo. Star je okoli 24 let, ima kostanjeve kodraste lase in je po zanimanju najbrže delavec. Svojci po-g režali ca naj javijo mariborski policiji, ki ima njegov točen oP "is. Gladovno stavko je napovedalo v tukajšnji moški kaznilnici J 4 kaznjencev, ki so jih nedavno prepeljali iz Lepor in Kapid. Kiju-u lepemu vremenu za današnji spored 111 buo zanimanja ni je prišlo na Igrišče Železničarja Je onob Sou giedaicev. Kot prvi par sta nastopila Maribor ; Rapid 1 ; 1 (O ; O) Tekma se je iigi"a:'a 50 minut, in sicer 20 pred in 2u minut p o odmoru. Moštvi sta nastopili v Postavaih: Mario0r: Goinioi, DomiceU, Koren. St.r-naij; AirtMŠ, Konič, Miloš, Koiar, Tdča r, \ eie^ podkuuovšek; Rapid: Peiko, Barlovič, Vldovič, Fuč-kar, Ka-ker, cernešek, HeLier, Maric, Bau-luel, Bosendorler, Pišof. Oba nasprotnika ».a nastopila tore^j z nekaterimi novimi močmi, pri Mariboru so pa gostovali tudi trije igralci bvše riv0-bade Strnad, Kola* in Tičar. Igra je potekala precej ležerno in je imela le sem in tja nekaj privlačnosti. V splošnem se oba nasprotnika nista posebno trudila Napad Maribora je bil sicer nevarnejši, toda napadalci so popotooma odpovedal) pri streljanj«. Krilci so bili nekoliko boljši od svajih partnerjev na drugi strani, ožja obramba Pa je bila v trenutkih precej nesigurna. Mož stalne forme je Domi- go. Kljub temu pa je bila tekma teb dveh nasprotnikov prav dol-času. Zo poteku igre bi bolj ustrezal neodločen rezultat. V 80. min. drugega polčasa je sodnik izključil igralca Atletikov Janeži-ča. Goli so padli: v 9. in 38. min. drugega polčasa za Atletike, časten gol za Celje pa v 'J9. min. Sodil je g. Veble objektivno in sigurno. celj, k'i se je tuidi dameo pu^a^u, ..yJ, ^a-uvoijiv tuanmec m suiLier visega moštva. nap.iil je imel uanus svojo Uaj^oM-ni 1'orma^o zopet v ožji ouramioi, Kjti co =e vsi li.jc l^iaioi Doiiii prav u^uiu in luu. z UisPviuoiiii, isiabse je slo kij.tt.uij ki sicamo Suiaii v oopueuje, .giio ua je omamna iiLie-a cesto piece^no naloso. ->apa,u jc au/cer jepo piiuoujvai ttitu, tw.a p.ta u^-sproui.m goreun se Je navadno iitua.j -Ujo-5ova Uiuietuosi. Teiuiia je potekla vseskozi fair in nudila iglo u.ven eiia.Kovrei.niu nasprotnikov, trol za Maribor je uosegei v 1. iiiiuuii uiu-^ega polčasa Muos, izenačil pa jo risol. »..Iliuo je tk> Genova — Palermo 1:0, Lazio _ urescia 3:1, Sampierdarena — Iriestina 2:2, Fioreutina — Roma 1:0, Bo-logna — Milano 2:1, Juventus — Bari 0:0. »trasbourg: Sparta (Praga) — Raeing 7:3 (3:1). pn KINO SLOGA ■ Danes ob j.6., in 21.15 L lina razkošna opereta OSJUČCI Miii Smen — iiunior — razvedrilo Najboljši igralci in komiki. Danes ob j.4.1o zaanjiKrat matineja LJUBEZEN V SNEGU ZiJiasKospoitna sala. Din 4.50 enotna cena. I Lahkoatletski miting SK Sloge Ob pičli udeležbi atletov tu brez odziva med občinstvom sta bila na zaključnem mitingu v sezoni dosežena dva nova ju-goslovenska rekorda Ljubljana, 10. novembra Lalikoatletska sezona je bila menda za letos zaključena z mitingom SK Sloge. Prav neroden čas je bil izbran, prireditev naj bi trajala 3 dni, toda dež je prireditelju pokvaril račune in je sobotni spored j popolnoma onemogoiil, ker je igrišče Primorja pokrivala voda. Zilto je, bil glavni spored v nedeljo dopoldne. Odziv atletov je bil zelo šibek, tudi gledalca ni bilo niti enega. Od prireditelja sploh nihče ni star. tal in so tekmovali le člani Primorja, a še ti z malo peščico. Glede na razmočen teren so bili doseženi rezultati razmeroma dobri. To velja zlasti za tek na 1000 m, kjer se je Alešu 2orgi posrečilo, da je popravil 1. 1933 postavljeni rekord klub. sike ga tovariša Krevsa. Rekord je bil tudi postavljen na progi 2000 m, ki se je pri nas tekla prvič. V tehničnih disciplinah ie KUPUJTE ZAVEZA-^« m za ............ ■ c ilde.W.- ** ......... ! odkod so in kakšni »O --- Vam « napiše surove. -^modeme,*. Prede.ovan.e .n oud,mo Vam naiUBodneie cene OO oo ■■■■VLADA A I K O M P. H TeoKARovic I MDUSTR.I J A VOLNENIH TKANIN - PA RACI N m ^ ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Ljubljana govori, Ljubljana je navdušena, Ljubljana posluša samo VESELOIGRO LISZTOVE RAPSOIrUE VSE RADI MUZIKE Smeh, šala. božanska godba in ljubezen. Hardtova, Ida VVustova Paul Horbiger, Karin Predstave danes ob 4.. 7U in 9U uri. P R E M I E R N I KINO tilil!' fi!!s;K 0 rezultati niso zadovoljili in so bili globoko pod povprečnostjo. Edini juniorji so rešili č;ist dneva. Kajfež je velik talent in je v metu krogle in diska poleg dobre tehnike dosegel tudi dobra rezultata. Tehnični rezultati so bili: Tek 800 m: 1. Srakar Fr. 2 : 03.9, 2-Skušek 2 : 04.6. 3. Ogrin 2 : 10. Tek 1000 m han^icap: 1. žorga Aleš 2 : 38 3/5 boljše od jugosl. rekorda (stari rekord Krevs 2 : 41 2/5), 2. Smkar Fr. 2 : 45 2/5. 3. Skušek 2 : 50 1/5, 4. Vahtar (80 m prednosti) 2 : 51 1/5. Tek 2000 m handicap: 1. Srnkar Ivan 5:52 (100 m prednosti), 2. Krevs 5:57 2/5 (od starta) nov jugosl. rekord!, 3. Krpan 5 : 58 4/5 (100 m prednosti), 4. Pere 5:59 4/5 (120 m prednosti). Met krogle 5 kg juniorji: 1 Kajfež 13.74 m. 2. Kosec 12.61. 3. Polak 10.07 m. Med krogle 7.25 kg seniorji: 1. štek 9.96 m, 2. Požar 9.85 m. Skok v višino juniorji: 1. Vahtar 150, 2. Pola k 145. 3. Kosec 140. Skok v višino seniorji: 1. Požar 145. 2- Stok 140. Med diska 1.5 kg juniorji: 1. Kajfež 41.03 m, 2. Kosec 34.92 m. 3. Polak 24.42 m, 4. Vahtar 21.77 m. * SK 'lirija (tenis sekcija). Danes ob 20. seja načelstva v Evropi. Otvoritev kapelice vojnih žrtev v Judenburgu Judenburg, 10. novembra Ves Judenburg je bil danes v zastavah in zelenju. Z avtobusi je prispelo že v so-l.oto zvečer nad slo udeležencev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Tržiča 'n Kranja k slovesni otvoritvi kapele na skupnem vojaškem grobišču, kjer počivajo naše žrtve. Gostom na čast je bila dvorana pri »Pošti«:, kjer so se zbrali, okrašena z našimi in avstrijskimi državnimi zastavami. Pozdravni večer je otvoril v imenu pripravljalnega odbora za postavitev kapelice svetnik gospod Sclienker. Goste je ob tej priliki pozdravil tudi župan g Haidacher. Za pozdrave pa se je zahvalil župnik g. Jernej Hafner kol zastopnik ljubljanskega knezoškofa. Na j>o-zdravnem večeru je sodelovala vojaška godba iz Gradca in peli so judenburški pevci in naši fantje, katerih lt>[x> doneča pesem je napravila globok vtisk. Dopoldne ob 9.30 je bil na glavnem trgu v Judenburgu določen sprejem deželnega glavarja iz uradca, a namesto njega Je prišel svetnik g. Krenil. Na trgu so se formirali razni oddelki avstrijske vojske in za njimi judenburški udeleženci iz Slovenije. Vsi so nato skupaj krenili na pokopališče, kjer je Lila v tamošnJi kapelici najprej maša, zatem pa so udeleženci od.Mi k novozgrajeni spominski kapelici. Kapelico je blagoslovil zastopnik graškega knezoškola;g. • dr. Alaurer in je imel ob tej priliki tudi lep spominski govor. V imenu Slovencev je iz-pregovoril župnik Hafner, za njim pa zastopnik bivšega 17. avstrijskega pehotnega polka in naposled še g. Kremi. Po vseh teh govorih Je prosil v imenu pripravljalnega odbora g. Schenker župana dr. Haidacheria, da prevzame v varstvo kapelico Naši fantje so zapeli -Blagor mu:, in -Vi-gred - nato ^o pa razne deputacije in organizacije polagale v kapebco vence. Posebua deputacija iz Slovenije je prinesla kra?no žaro z Zupančičevim verzom- v kateri je bila zbrana prst iz vseh delov dravske banovine. Lepe vence so položili poleg avstrijskih zastopnikov delegati iz LJubijane-Bežigrada, Kranja. Tržiča i 11 oblastnega odbora vojnih invalidov, a mestna občina ljub-ijn.-ka je jiosiala krasen srebra venec. Po končanih slvesnostih pri kapelici je kila pred spomenikom v počastitev spomina avstrijskih vojakov posebna slovesnost, pri kateri so Slovenci zajteli Jlovek, giek. Lepe pietetne svečanosti so se udeležili kot zastopnik Dana g. dr. Vončina, podžupau profesor Jarc iz Ljubljane, mariborski podžupan g. Zebot in magistratni direktor gospod šubic iz Lelja. Ob 13. je bilo pri Pošti slavnostno ko-i-lo, pri katerem so govorili razni predstavnik; naših in avstrijskih oolastev. Sodelovaia je spet giaska vojaška godba. Zastrupila se je Ljuoljana, lu. uov^..ibra. Danes dopoldne so bili reševalci poklicani v Knafijevo ulico, kjer se je v neki hiši zastrupi.a brezposelna šivilja. Použi. la je precejšnjo količino strupa, Nezavest-' no so prepeljali v bolnišnico, kjer so ji naglo izprali želodec. Mladenka . je že izven nevarnosti. Vzrok obupnega dejanja je bij a nesrečna ljubezen. Match Aljehin :Euwe Eiudhoven, 10. novembra. 1. Včerajšnja 17. partija med Aljehinom in Euwejem je bila najmirnejša od vseh dosedanjih. V igri z damskim kmetom Je Euwe dobil pozicijsko prednost, ko sta pa nasprotnika zamenjala dami, je Aljehin v 23. potezi ponudil remis, kar je Eu\ve po lOminutnem premišljevanju sprejel. Stanje turnirja: Aljehin 0, Euwe 5, remis 6. Zmagovalec dvoboja mora doseči 15 in pol točke, /endar mora biti med temi 6 dobljenih partij. Tudi če bi Aljehin vse naslednje partije remiziral. ostane zmagovalec dvoboja. Kupni domače blago! Naše gledališče L»ii AiUA Ponedeljek, 11. novembra: zaprto. Toreii, J-. no vemo i a: zaprto. Šveda, IX uovfcinUi a: bogatiš. Red A. Četrtek, 14. novembra: Direktor čampa-Red četrtek. 01'LRA Ponedeljek, 12. novembra: zaprto. io-eK, 12. noveuioia: Anda- Ked C. bi&ua, lo. novembra: Mamzelle Nitouche. Ked sreua. Četrtek, 14. novembra: Madame Butter- fly.' Red B. Pe ek. In noveuiibra: zaprto. Vremenski pregled V remensKi prvg.ed Evropa: Deipresija nad zapadno in se. vernozapadno Evropo, visok pritisk drugod. Mestoma dežuje po vsej Evropi Jugoslavija: Prevladuje oblačno po vsej kraljevini, vedro v Primorju in na severovz. hodu. Temperatura je padla na severoza-padu države, drugod pa se je dvignila. Zagreb 3, Koviljača 19- Novosadska vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno in ju trne megle v dolinah rek. Temperatura bo delno padla. TEDEN DNI FILMA Emil Jannings v novi mojstrski vlogi žena v sodobnem sveti! Žene v borbi za svetovni mir švedska pisate-poročena Braz-Clanek, ki nosi rojni!« se kon-V nas so sve- Danes se ž one vsega sveta bolj jasno kakor kdajkoli prej, kadar je grozila vojna, zavedajo nevarnosti položaja a tudi ne" smiselnosti medsebojnega klanja. Premnogo mirovnih'organizacij je živahno na delu, a vse druži skupna volja, ki se kakor fluid preliva po vseh kontinentih: nočemo vojne! Poleg Angležinj in Francozinj se odlikujejo zlasti švedske žene. Nedavno je prinesel ugleden švedski ženski tednik jTidevarvet« ognjevit članek, ki ga je naP.isa.la znana Ijica Amalija Possejeva dova (v Češkoslovaški), napis >Dvignimo se proti čuje s temile besedami: že, neizrabljene sile, treba jih je samo osredotočiti — na ta edini smoter. Moč iu vero nam daje misel na naše sinove! Kje ste ve, močne iu hrabre žene? Ne klonite, ne izgubljajte upanja, četudi naše za-početo delo nekoč ni bilo krona.no z uspehom. Bodite pripravljene, da pravočasno uporabite svoje sile!«' Grist zastavlja med drugimi tudi vprašanje, kdo najmanj želi vojno, in odgovarja: ženske in delavstvo, to je večina, torej je njihova volja — volja naroda. Švedske žene snice zatiranih ras iz Azije m Afrike, ki So v ganljivih besedah slikale svoje dvojno trpljenje. Med govornicami je nastopila tudi Angležinja Pankhurstova, ki je odločno obsodila osvajalno politiko imperialist.čnih režimov. Sprejeta je bila spomenica na Društvo narodov, ki naj se zavzame za zahirane nar0de in naj nastopi pr0ti os vajami i vojni. Tudi na češkoslovaškem izkušajo delov ne žene oživotvoritj enotno mirovno gibanje ter so imele v ta nainen 21. oktobra letos zborovanje pod geslom: »Vojna proti vojni.« Ustanovil se je pripravljalni odbor, ki naj v državi izvede organizacijo. Kaj pa pri nas? Ustanovitev posebne organizacije, ki bi ji bila poglavitni smoter propaganda za mir, se nam še ni posrečila- Toda kljub temu je v naših ženah stremljenje po miru prav tako živo. saj so tudi one matere in žene in sestre, ki ne bodo nikdar mogle spoznati za potrebno, da se nesporazumi med narodi obračunavajo s klanjem. V tem smo si edine žene vsega sveta. 11. november je tisti dan, ko žene vseh držav povemo svetu, da nočemo več vojne. Tudi me. slovenske žene se pridružujemo tej svetovni manifestaciji za mir. Tudi naše misli se danes prelivajo v skupno misel, naša volja se pridružuje skupni volji. ki mora postati tako močna, da bo obvladala svet in premagala sovražne sile, ki danes obvladujejo narode. Kaj je večnost Poklicani možje so se že na vse mogoče načine trudili, da bi svojim ljudem vsaj malo dopovedali, kaj je večnost. Brez dvoma pa je res originalna nastopna prispodoba, k;i jo je svojim ovčicam povedal ne- ki zamorski duhovnik. »Bratje,« je govoril, ako vzame vrabec pri New Yorku kapljico vode iz Atlantskega oceana ni Poleti s to kapljico v kljunu preko vse Amerike do San Frančiška in jo taau spust.i v Tihi ocean; ako zleti potem nazaj do New Vorka in zopet vzame kapljico iz Atlantskega oceana ter jo spet prenese v Tihi ocean. Ako dela to brez pre-sčanka toliko ča^a, da izprazni ves Atlantski ocean in ga zlije v Tihi ocean, bi to trajalo neizmerno število let, ampak p<. tem bi bilo še zmerom prav samo jutro večnosti! Preveč enakih krstnih imen v Italiji Neki rimski list toži, da ima že vsak 29. Italijan, odnosmo Italijanka isto krstno ime. meni tem ko ga ima ua primer v Ze-dinjenih državah šele vsaka 58. oseba. List zahteva, da mora država poskrbeti za to, da ustvari nova. lepa in primerna domača imena. Neki šadjivec. ki je čitfal to ganljivo tožbo, je uredništvu nasvetovgl. da bi na primer Za ženske uvedli imena, kakor Kriiza — ča«u posebno primerno ime. Dalje Etcetera: za družino z obiMco otrok, ki še kaj pričakujejo, pa Basta ali Bastanca! V katerih deželah se ženijo manj in kje več Neka me 1-na rodna statistika poroča, da se je števiflo porok v 1. 1933. zvišalo v primeri z L 1932. v nastopnih deželah; na Portugalskem za 1%, na Madžarskem in Poljskem za 1.3n'n. na Angleškem za 3.5%. v Holandiji za 6.1%, v -Italiji za 6.7®/«. v Nemčiji pa za 37'.., V Švici in Franci i ;e število ostalo neizpremenjeno, v češko" silovaški pa se je zmanjšalo za 3°'0. Ogromno povišanje števila novih zakonov na Nemškem prihaja od tega, ker omogoča država z denarno podporo siromašnim ženskam, da se poročijo. V treh letih je država dala take podpore v več kot 365.000 primerih. Točno plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Telefon 2059 Suha drva, premog, * jjL^ karbopakete « dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila po večletni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, mamica in babica, gospa Marija Kajnih dne 9. novembra v 62. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo 11. novembra ob 15. iz hiše žalosti, Rajčeva ulica 1, na okoliško pokopališče Sv. Petra in Pavla. Sv. maša zadušnica se bo brala v minoritski cerkvi 12. novembra ob 7. zjutraj. V PTUJU, dne 9. novembra 1935. Valentin, učitelj v pokoju — soprog; Terezija Bezjak — sestra; Zdravko, Marica, Srečko in Stanko — otroci; Radovan — vnuk in ostalo sorodstvo. Še ta teden bomo gledali v Elitnem kinu Matici letošnji najboljši nemški film, zgodovinsko dra.mo »Stari in mladi kralj« z najboljšim nemškim karakternim igralcem Emilom Janningsom v glavni vlogi. Za ta film, ki je stal težke milijone, so ustvarili nanovo najlepše stavbe iz časov Friderika Viljema Prvega, ki ga igra Jannings. Napraviti so morali na stotine oblek iz te dobe in še marsikaj drugega, da dobimo v filmu res živo sliko tiste viharne dobe. Mladi kralj — Werner Hinz Zasedba filma je edinstvena, V njem igra elita nemških igralcev, ne samo en zvezdnik, ampak cel tucat. Vsako, tudi najmanjšo vlogo je dobil prvovrsten igralec. Imena Leopoldina Constantin., Claus Clausen, Georg Alexander Ma.rielu.ise Claudius, Wern«r Hinz, Wailter Jansssn, Theodor Loos, Rudolf Klein.Rogge, Fritz Odemar, Friedrich Ulmer, Eugen Rex, Paul Henckels. Hans Leibelt, Walter Steinbeck, Friedrick Kayssler, Carola Hanh in Ellen Frank povedo več kakor vse hvalisanje. Tudi tisti, ki drugače ne zahajajo v kino, na.j si ta film ogledajo. V njem bodo videli vse, kar premore dandanašnje nemško gledališče. Stari kralj — Emil Jannings Dejanje se razvija v najzanimivejši doni pruske zgodovine, v dobi Friderika Viljema I., vojaškega kralja, katerega sin je bil Friderik Veliki. Kako vzgoji stari kralj svojega sina do tega, kar je potem postal, to je dejanje tega filma. Manu. skript za.nj je izdelala najpomembnejša nemška filmska pisateljica Thea v- Ha.r-bou, ki jo poznano že po manuskriptih za filme »Metropolis«, »Vohuni«, »žena na mesecu« in Skrivnost doktorja Mabusea«. Dejanje je vseskozi človeško, ne pa samo zgodovinsko, kakor se v raznih zgodovinskih filmih rado dogaja. Ljudje, nji. hova stremljenja, boji, ljubezen, sovraštvo, to je vsebina filma. In prav zaradi tega učinkuje tako močno, da ga smatrajo Nemci za svoj najboljši film letošnjega leta, za svoj reprezentančni film. Režijo ima Hans Steinhoff, režiser filma »Otok«, ki se godi v diplomatskih krogih in smo ga tudi v Ljubljani nedavno videli. Film je po svoji izdelavi, vsebini in zasedbi res vreden, da si ga vsa.kdo ogleda. Crawfordova se je spet omožila Joana Cravvfordova je bila od lanskega leta žena mladega Fairbanksa- O njegovem zakonu so pripovedovali, da je prav tako srečen, kakor je bil zakon njegovega očeta z Mary Pickfordovo. Sedaj pa se je skrhal. Lani je mladi Fairbanks iznenada odpotoval iz Amerike na Angleško, kje- je prevzei glavne vioge v nekih novih filmih. Crawfordova Pa je med tem vložila tožbo za ločitev zakona, češ da je bil mež im ie bilo nerodno. Neka ženica se je zastr-mela v tla. Po/nam jo. V štiridesetem letu je, pa bi jih ji prisodil najmanj petdeset. Doma ima moža. Dve leti je mož že brez dela in jetiko ima. Sirota žena je prišla iskat za dinar kosti, da mu bo skuhala juho. Da. hudo je. če je Floki bolan in ne mara jesti. O ljubljanskem trarnvaiu se zadnje čase dosti govori in piše. Popularen postaja. kalefdoskop Hvala Bogu. Morda se ga bo začelo zaradi tega posluževati več ljudi. Že celo anekdote nastajajo o njem. Tole sem ujel pred nekaj dnevi: Pri dolenjski postaji sta se srečala naš tramvaj in polž. Ker je že znano, da sta si stara tekmeca, sta se začela seveda takoj zbadati. Nazadnje sta sklenila, da se bosta poskusila, kdo je hitrejši Tramvaj je odbrzel. Hitel je. kar so mu moči dale, da ne bi delal beli Ljubljani sramote. Na Karlovškem mostu šele se je moral ustaviti, da se je malo oddahnil. In veste, koga je tam zagledal? Polža, ki je sedel na robu mosta in ga že čakal. Takšno poniženje! Tramvaj je odhitel dalje, kar so ga stare kosti nesle Ni gledal na levo ne na desno, samo da bi prišel prej do druge postaje tekmovanja, do šentjakobske šole. Kakor blisk je zdrvel po klancu mimo cerkve sv. Florijana. Komai se je ob njegovem znožju ustavil, v takem zaletu je bil. Zaman! Tam na oglu ga je polž že čakal. Tedaj se je ubogi tramvaj ujezil. Vse svoje registre je odprl in oddirjal proti Mestnem trgu. Še nikoli ni dal toliko iz sebe. Meščani so strme gledali. Pred magistratom so zaškripale zavore, da je šlo ljudem skozi ušesa. Ubogi tramvaj se je oddahnil. .Zdaj sem rešil svojo čast,' si je dejal ,Zdaj sem le zmagal!' Pa se je urezal. Tam na stopnicah Robbo-vega vodnjaka je že počival polž in se oddihoval. Tedaj je tramvai odnehal. Osramočen se je vrnil nazaj k Dolenjski postaji. Nedvomno ste se pri tem spomnili tiste zgodbe o tekmi med ježem in lisico, kjer je sodelovalo več ježev in kjer je lisico čakal povsod drug. Toda tu ni bilo tako. Polž je zmagal v poštenem boju, brez goljufije. Mlado gospodično poznam. Ni, da bi ji mogel človek kaj očitovati. res ne. Samo hudo smolo ime. Zmeraj išče njega, ki J ji bo vse. pa ne more dobiti pravega. Rada se ozira za fanti. Seveda, vsaka ženska,že ve. da ie dandanes na svetu manj moških kakor žensk, in le malo jih je, ki bi rade Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf Hibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane lezeršek. — Za tnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Ved v Ljubljani