PBIHDHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto ly . Cena 1Q lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 24. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Sp?cLzione m abbon. posta.e Štev. 805 0 Bevinovem govoru Najbitnejše, kar je izjavil Bevin včeraj pred spodnjo zbornico je to, da je zapadni blok proti vzhodni Evropi in 1.^ že ustanovljen. Kejal je, da je že končno piisel cas, konsolidacije zapad-ne Evrope in zatrjeval, da so Pogajanja med Anglijo, Fran-C1J° 'n Beneluxom že v toku za moralno in materialno mobilizacijo vseh sil, ki vlivajo energijo in spoštovanje v očeh dru-S1 narodov. Zahteval je tudi esno politično povezanost med e iko Britanijo in Francijo, in poudaril poleg tega, da mora-3 organizacijo zapadne Evro-Pe "»odpreti kolonialna ozemlja ’ adnih sil. Ta ozemlja raz-P°iagajo s surovinami in žive-^.ta bogastva morajo biti izkoriščena tako, da bodo dr-z zapadne Evrope imele BVoje bilance uravnotežene. X. ®3‘al je dalje, da se v Afri-« odpirajo nove možnosti prav ,,° ^akor na vseh prekomor- • ozemljih posebno pa še v J fovzhodni Aziji, kjer so naj- 3 zainteresirani Nizozemci. tM? kil Bevin zelo zav-ibvu° - *epote te slike, kajti iz- * . 3e, da bi se ta nov ogrom-Imperij lahko razprostiral od . v£°P,e do Srednjega vzhoda da. V 8 Pa do Da,3nega vzho-,. * ta neizmerni kompleks °‘se lahko vključile tudi dru-Fv zS°d°vinske nacije zapadne K. r°Pe- Omenil je pri tem Ita-t'.,,toda brez dvoma je mislil ; Španijo in zapadno Nem- ®evinov načrt zapadnega ev-pskega. bloka se temelji na glo - francosko - holandskem imperializmu. Ta načrt so ciaJa V°rizirali desničarski so-vj^okrati v svojih razpra-tee končani vojni. Zaradi ga Bevinova službena potr-io 6V kaze na to, da poskuša-ka Z^?adne kolonialne sile do-lahv’ da 8 SV03im bogastvom na ‘vi kanejo neodvisne tako iS kakor 0d ZDA- da k j zel° maJo 3e verjetno, rin. vri0 ameriški monopolisti nov h ,utrditev novega Bevi-]jy.e£a Imperija. Ameriško po-ran?0 *n §ospodarsko prcdi-Droat na ^rednji vzhod se ne-tmuri^0 Povečava in vpliv pe-drva.' družb v arabskih ah je vedno večji. skih v*a,damentarnlh london-Bcv’ 0s*k se poudarja, da l0n: "J0?® Izjave o razvoju ko-enos« bogastev pomenijo tani. avn°. da bodo Velika Bri- 'onbu F,ran lem našem viharnem zgodovinskem obdobju v vsem blesku njegove ritmične besede. - S sklicevanjem na javno varnost krši VU demokratične svoboščine Kakor smo še javili v včerajšnji številki, je gen. Gaither obljubil zastopnikom Enotnih sindikatov, da jim bo tekom včerajšnjega dne dal odgovor na njihovo zahtevo za sindikalno zborovanje na trgu Garibaldi. In res, včeraj je dal gen. Gai-tlier Enotnim sindikatom uraden odgovor, v katerem je odbil zahtevo po zborovanju na trgu Garibaldi, češ da «pomeni zborovanje takega obsega v središču mesta abnormalen problem javne varnosti«. V odgovoru je tudi rečeno, da se dovoli zborovanje na dirkališču Montebello. Potemtakem hoče vojaška uprava odriniti delavce v predmestje, kakor da bi bili mestni trgi na razpolago le za šovinistične manifestacije kvalnnkvi-stov in legašev, ki razpihujejo med tržaškim prebivalstvom nacionalno mržnjo. Delavci pa odgovarjajo vojaški upravi, da jim ne sme nihče odrekati mestoih trgov in ulic in da se ne bodo pustili odriniti v predmestje. Ribiška ladia Iz Gradeta v teritorialnih vodah jugoslovanskega področja TRST, 23, — ATT poroča: 23. t. m. &b 8 uri zjutraj Je kontrolni čoln naTodne zaščite za'ot:l pri ribolovu dve milji in pol «id Pirana v teritorialnih vodah Jugoslovanske cone motemo riblko 'ad-jo, last bratov Troian iz Grade ž a (Italija). V trku Je preiskava; ladja je do nadaljnjega pridržana. TUDI CHURCHILL IN ATTLEE trobita v isti rog kakor Bevin Ves demokratični tisk ostro obsoja hujskanje na novo vojno • Churchill in Attlee bruhata nov strup na Sovjetsko zvezo - Vprašanje zapadnih poljskih meja LONDON, 23. — Ves svetovni rfakcicnarni tisk pozdravlja zad-r.Jt vojnohujakaški Bev.nov govor, k; ga seveda hoče prikazati kot »nov doprinos k stvari m!ru». Pri tem pa bruha strup proti Sovjetski zvezi in državam ljudske de mokracije. pMcbno pa so nad govorom navdušeni v ameriških reakcionarnih krogih. Sčnator Vandcnberg je izjavil, da j? bil govor izvrsten in da predstavlja spodbudo vsem tistim, ki upajo na uspeh Marshallovega načrta. Ameriška vlada pa ja danes uradno sporočila,,da z veseljem odobrava Bevinov predlog glede zapadne Evrope. Ni treba niti poudarjati, da je tudi grški mo-r.arhofašistlčn; tisk poln hvale na račun Bevina. Londonski «Daily Worker» pa piše, da je Bevinov govor najnasil-nejši izrnz mrzle vojne, ki jo Američani vodijo proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam. List se sprašuje, koliko časa bo še potrebno, da se bodo laburisti zavedli, da bo taka politika uničila Veliko Britanijo in da bi znala povzročiti tretjo svetovno vojno. «Humanit6» piše, da je Bevin še prekosil Marshalla in da na ta na-č n ne bo zapadni blok nič drugega nego oborožena bara proti Sovjetski zvezi. Nič ni manjkalo, pripominja list, v Bevinovem go- DZ KOCE ENOTNOSTI Zato Je prekinila pogajanja z E3 o novi delovni pogodbi Ivanje ljudske vojske K tajskem SENSI, 23. — Agencija ■ ^ o,vr.fa’ 80 oddelki narod-I Sf* Lum.u volsfce vel ni; v me-!;':=dhle I V’ Chef°0 ln Thingkao. e hm,- ‘ tihomorske a>reri-Od 15 vasi v bi:?, m iv1« doi* « 80 danes osvo- P1 ' Medtem ko osvobodil- nn severu, so IT*Vto010**1 uP°rl ljudstva v v,'?.t?ictang°ve vojske ~ vujoKC inv &Ue /ul , lcem- Krajevne :jud-rai:m> ii 0 ^daj v 39 okrajih n?;;-, *v^an8S: in Ogrozijo gl tl vkiuziju gi.iv- Lidovahrvt okr:'3ev. Ljudske siic it nS so f neR1 Kwflngs ja ob reki z d ca0'®51* ustanovile dese-a?enp deluje neodvisno od demokratične vojske. Po tove^f," Vfill>ta Brtaniju Je '^“hiJo zl V01 lzvoz v Franco K* v prvih Jt ^ ’JVOi z SP'"'- NlŠ-.lf;ta v n^11 m€&ec-h lan-^tei J0^rimcrl z letom 1946 Delavska zbornica Je prekinila pogajanja, ki jih Je začela z Enotnimi sindikati glede enotne mezdno normativne pogodbe za industrijske delavce. Delavska zbornica je predvčerajšnjim sporočila Enotnim sindikatom, da ne more obnoviti stikov t njimi m da je zato sestanek, ki bi se moral vršiti včeraj, odložen. Vse to pa zato, ker so ES »prekršili sporazumn, na osnov i katerega so se vršila pogajanja med obema sindikalnima organizacijama, s tem da so bile v «Primorskem dnevni-ku» in v «Lavoratoru» objavljene vesti, ki so deloma netočne, deloma pa lažnive. Ti stiki so se nanašali na poenotenju načrtov mezdne in normativne pogodbe, ki so bili predloženi industrljcem, ko je zapadlo mezdno premirje. **# Ko so se sestali 14. t. m. zastop-n.ki Enotnih sind.katov :n Delavske zbornice, so se sporazumeli, da se bo nehala vsa polemika v tisku, Todn sporazuma sa jo držalo 'e demokratično časop rje, medtem pa so reakcionarni časopisi z »Voee I l.bcra* na čelu že naslednji dan I objavljal; netočna m tendenciozna poročila o st.kih m^d ES in DZ. v J teh poročilih so hoteli pr .kazati, da so pogajanja cd:na zasluga DZ, • k: naj b: kazala veliko skrb za de-' lavstvo. Čeprav je tako p.sanje trajalo teden dni, je demokratično časopisje ie vedno molčalo, kor ni hotelo prejudic.ratl pogajanj, zavedajoč se važnosti enotnega nastopa delavcev pri»i delodajalcem. To pa reakcionarnih trobil smo b.ll končno pris-ljenl ugotov tl dejansko stanje, kar pa je šilo silno na živce lažnim sindikalistom -Delavske zbornice. TJ sindikalisti so torej pograbil: prvo pretvezo, ki se j;m je nudila, da so nehali stike z Enotnimi sm-d kati, kar nas pa n‘Č ne Čudi. Te Stike so navezal; le zato, ker so bili k temu prisiljeni, ko so videli, da mnogi njihzvi člani podpirajo zahteve Enotn h sindikatov :n se pridružujejo protestnim stavkam. Kakcr pa so bili ti gospodje prisiljeni aačctl pogajanja, da bi dali vsaj malo zadoščenja Članom Delavske zbornice, tako se tudi vnaprej ne bodo mogli izogn ti odločnim zahtevam delavcev po enotntm nastopu, ker se vs; delavci, tudi oni B Delavske zbornica ''Cdno bolj zavedajo, da je le enotnost perok za uspešno borbo proti 'zko-riščanju Danes bado podpisali madžarsko-romunsho pogodbo BUKAREŠTA, 23. — Danes so se začela pog.ijanja med madiarsk ml jn romunskimi predstavniki za sklenitev pogodbe o pr jateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, k; jo bodo podpisali jutri. Predsednik »r.mdiarske republike Zoittan T!ddy je na slavnostnem banketu Izjavil, da so MadSirl spoznali svoje prejšnje napake ln da Jih ne bodo v bodoče več ponovili. _ BUKAREŠTA. — Proizvodnja ?TJ"LM*wrT'd«lo4#'akl od- naravn«Sa P>'na J« lansko leto do-tol ko bo.J, ker so d . ^gia ekoraj mll lairdo kubičnih ločno odklanjili vsako pogajanje o novi delovn: pogodbi. Toda spričo i tendencioznega in lažnega pisanja oraj mlljairclo kubičnih metrov. V letu 1946 so pridobili 642 milijonov, v letu 1938 pa 301 milijon kubičnih metrov plina. voru. Grebi protisovjetski napadi, pozivi na razdelitev »veta, obramba ameriškega imperializma. Bevin je žel splošno odobravanja konservativcev pod vodstvom. Churchilla. Kakor Bhim, tako se tudi Bevin postavlja za poroka o «do brih namenih« ameriškega impe-r.alizma. Danes sj je v angleški zbornici nadaljevala debata o zunanji politiki. Povzel je besedo Church'11, ki je trdil, da je dogovor o poljskih mejah začasen do podpisa mirovne pogodbe. Izjavil je tudi, da konservativna stranka povsem, podpira Bevinovo politiko. Hinavsko je nato izjavil, da ee je treba sporazumeti s Sovjetsko zvezo. Atomska b'mfca, je dejal Churchill, nam je namreč dala oddiha za štiri leta. Od teh sta dve že potekli. Zato Izrabimo čas, ki nam ostane, da Sovjetska zveza ne »popolni svojega avtomatičnega orožja, ker takrat bo prepezno za razgovore s sovjetsko vlado. Dejal je nato, da bi se morala Franclja sporazumeti z Nemč'jo, ker da so v današnji dobi samo taka dejanja odločilna. Za Churchillom je go.vorll laburistični poslanec Crcssman, ki je dejal: «Ce bi bil Churchillov govor izrekel kak minister, ki bil jaz dejal, da je vojna zelo blizu. Po-htika, ki jo je zagovarjal Churchill, vodi samo do vojne. Napačno pa je misliti, de ukrepi izključno vojaškega značaja lahko uspejo proti komunizmu.« Komunizem, je nadaljeval Croseman, Je izraz tradicij velike države. Dejal je nato, da zapadne Evrope ni mogoče braniti brez načrtnega sistema. Tudi on pa se je utrinjal s tem. da je treba nastopiti proti širjenju komunizma. Ob zaključku debate je govoril ministrski predsednik Attle^ in izjavil, da predstavlja Bevinov go-\or novo novo izhodno točko. Glede nemških meja je dejal, da n'»o bile določene v Potsdamu in da j« bila črta na Nisi le začasna. Rekel je, da Holandska ln Francija zahtevata spremembo meja in zato b! m. predlagali, je dejal AttUe, naj ti to vprašanje preučila posebna kom sija za meje. Govoril je nato o »poru z Albanijo glede min v Krfslcem prelivu in nato v zvezi s Churchillovim govorom dejal, da po njegovem nmenju ni dobro govoriti o vojni m da ne verjame na bližnjo vojno. Govoril je o nevarnosti razdelitve -francoska pogajanja gleiie teča a franka PARIZ, 23. — Angleški finančni min ster 8 r Stafford Cripps je danes prispel y Par-z, kjer je začel razgovore t> francoskim finančnun ministrom Majerjem v navzočnosti glavnega ravnatelja za gospodarska vprašanja v Velik. Britaniji Ed-munda Halla Patcha in angleškega poilan ka v Par zu Olivera Har-veya, glede določitve dvojnega tečaja franka. Francoska vlada vztraja, da se v glavnem ohianl njen prvotni osnutek, ki pa «e mu v Londonu upirajo. Tud. v Washingtonu se razgovori nadaljujejo, m kakor poročajo, bo Mendez France odlož.1 svoj odhod. Danes je imel britanski poslanik v Wasihingtonu lord Inverchapel razgovor s Trumanom :n Lovettom. Domnevajo, da so se razgovarjali o vprašanju sedanjih pogajanj za določitev novega tečaja franka. sveta v bloke, a je seveda pri tem zvalil krivdo na sovjetsko politiko. Glede kritike, da Bev,n ni predložil parlamentu določenega načrta za gospodarsko in politično unijo, jt Attlee dejal, da j« bolje počakati, da zadeva dozori. Za sedaj upa, da bo možno v kratkem sklicati konferenco 16 držav. Govoril je nato o komunizmu in priznal, da ta predstavlja dinamično silo. Seveda ga je nato orisal z izrazi, ki »o svojstven! vsej sve tovni reakciji in ki jih je svojčas rabil tudi Hitler. Izjavil je nato, da želi Velika Britanija prijateljskih odnosov s Sovjetsko zvezo in s komunistično državo, ni pa pripravljena sprejeti komunizma, ki da se mu odločno upira. Hvalil je pn tem socialistični sistem v za-padnem smislu. Trdil je, da za-padno-evropske države vežejo gospodarske še bolj pa ideološke vezi, in trdil, da so te države prednja straža napredka. Za tem je zapela operna pevka Kelbalova pesem uKanglica* po napevu O. Deva. Sledilo je več pesmi in recitacij Zupančičevih del v u-vedbi članov ljubljanska Drame in Opere. Ljubljansko občinstvo še ni imelo prilike, da bi videlo o tako uspeli obliki in v tako preglednem obsegu pesnikoira dela in jo nagradilo izvedbo z obilnim ploskanjem. Isto tako je bil ogromen aplavz pri čitanju čestitk iz vse države in Evrope. Posebno mnogo čestitk je prispelo s Primorskega. Pesnik je b'l sam prisoten in je bil ganjen do solz. (Od našega posebnega dopisnika) Milijon delavcev stavka na Bavarskem LONDON, 23. — Poročajo, da le Bevin predlaga; 17. al. 18. februar za začetek razgovorov med Veliko Britanijo, ZDA in Francijo glede Nemčije. Dne 3. februarja bo v Haagu sestanek deltgacij držav Be-neiuxa, k; spada v okvr sestanko«' med državami Marshallovega načrta, ki sta jih predlagali Anglija in Franclja 2 namenom, da se ustanovi mešana anketna komisija. V ameriških krog h izjavljajo, da bodo Sovjetsko zvezo obvestili o dnevu tristranske konference in o sklepih glede Nemčije. Vendar izjavljajo it teh krogih, da bo ta Konferenca pozneje, kakor domnevajo britanski krogi. V londonski zbornici Je m nlster Hector Mac Neli izjavil, da bo omenjeni sestanek v polovici prihodnjega meseca. Giede mednarodnega rt žima v Porurju je izjavil, da Bevin odobrava to idejo, ki jo viada preučuje. Izjavi Je dalje, da britanska alada ne more odlagat' a valutno reformo v Nemčiji. Vodstvo enotne social stične stranke v Berlinu Je izglasovalo resolucijo* S katero objoja frankfurtske sklepe in sramotno zadržanje sodstva socialdimokratčne stranke, ki je predlagala priključitev Benlina k anglo-amer.škemu področju. 24-urne stavke, ki so jo o polnoči proglasili na Bavarskem, se je udeležilo nad milijon delavcev. Vse zveze z ostalo Nemčijo to prekinjene. Ameriška vojaška uprava na Bavarskem pa je ‘adala odredbo, ki prepoveduje stavke v vseh podjetj h pod njenim nadzorstvom. Bavarski f nančni minister Je odredil odpmt vseh uradnikov ministrstva, ki b se udeležili stavke. Občinski uradniki v Mtinchenu so bili p- siPeni podpsat; izjavo, s katero se ob vezujejo, da ne bedo stavkal;. Protisovjetske brošure m ameriškem pndročiu BERLIN, 23. — Prcrt ikomunistič-na sekcija ameriške vojaške uprave v Nemčiji Je dala razdediti brošure, v katerih io objavljen; »izrazitejši« odetavki poročita ameriške vlade o odnosih med Nemčijo in ZSSR v letu 1939. Kakor Je zn--no, je genera-l Clay že v dteembru dal naleg nemškemu tisku in radiu, naj začneta protikomunistično gonjo. ZUPANČIČ ČASTNI DOKTOR ljublianske univerz« LJUBLJANA, 23. — Včeraj je bil Oton Zupančič zaradi svojih zaslug za slovensko kulturo promoviran za častnega doktorja ljubljanske univerze. Po govoru dekana filozofske fakultete prof. Stanka Škrlja, ki je poudaril jubilantove zasluge, s katerimi si je zasluHl najvišjo čast, s katero ga more počastiti slovenska univerza, in po pozdravnem govoru rektorja dr. Antona Melika, je prof. dr. Rajko Nahtigal izvršil akt promocije in izročil pesniku častno diplomo. Pesnik se je ganjen zahvalil za počastitev in poudaril, da jo sprejema ne le v svojem, ampak tudi v imenu velikih pokojnikov Ketteja, Murna in Cankarja, ki so prerano omahnili v grob. zKoli-ko več duhovnosti bi se iskrilo danes pri nas, koliko več lepote bi nas obdajalo, koliko več borbenosti bi nas navdajalo, če bi jim bilo dano Siveti in ustvarjati. Tolaži me pa misel, da bo umetniškemu rodu, ki raste in se razvija v novi Jugoslaviji, prihranjena takšna usoda hiranja in umiranja, ker se nova država zaveda, kolike važnosti je knjiga za usodo naroda. Čast, ki ste mi jo izkazali, sprejemam d imenu teh svojih mrtvih tovarišev pa tudi v imenu živih pesnikov.» Militi POOEIIEH HtSIOV »ljudski umetnik4* LJUBLJANA, 23. — Pre-zidij Ljudske skupščine LR Slovenije je podelil častni naslov «ljudski umetniki) Otonu Župančiču, slovenskemu pesniku in književniku, članu Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, častnemu doktorju univerze v Ljubljani in članu Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije kot priznanje za izredne zasluge za razvoj slovenske književnosti in slovenskega jezika, za dvig ljudske samozavesti in borbenosti v dobi najtežje preizkušnje slovenskega naroda. Konferenca ASIZZ Jutri, 25. t. m., ob 9 uri dopoldne bo v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti 11 javna konferenca AS1ŽZ, na kateri se bo razpravljalo socialno gospodarsko vprašanje. TAKE „LEPE SPOMINE" je zapustil zločinec Orlando BEOGRAD, 23. — Prebivalci vasi Drežnica na Hrvatskem ne bedo nikcli pozabili 21. septembra 1942, ko so italijanski okupatorji pod poveljstvom vojnega zločinca Taddea Orlanda napadli Dr.ižnico in številna bližnje vasi. Pri tem skrbno pripravljenem napadu na nedolžno prebivalstvo, ki je bilo brez obrambe, je bilo veliko število moških ubitih ter več vasi opls-r.jenih in požganih. Prebivalci Drežnioe in bližnjih vasi, ki »o preživeli zločine vojakov divizije »Granat en dl Sai-degna«, ki ji Je poveljeval general Taddeo Orlando, se na te zločine danes z grozo in z zgražanjem spominjajo. Ko so faš:s'i prišli v vas — pripoveduje Milica Radojčlč, stara 50 let in mat; šestih ctrok — »o ljudje zbežali v gozdove in ob povratku so našli vasi oplenjene in požgane. Živina in vse premoženje kmetov so fašisti odpeljali s kamioni, hiše pa uničTi z ze.žigalnimi bombami. Ve« vaai so bde v plamenih. Kmet Jovo Tatalovič izjavlja: Vsa moja d raži na je Ubežala v gozd, samo moj stsri in slepi oče Laze, star 75 let, ki ni hotel bežati, je ostal doma, misleč, da mu fašisti ne bodo zarodi njegove starosti in bolezni nič napravili. Toda krvoločni faš'ati so ga zaprli v hišo, kjer je živ zgorel. Zažgali »o tudi Hijo Raduloviča, 75-lftnega starčka v njegovi hiši v vasi Breznja. Ko so zažgal' hiše, so fašisti začeli lov na človeka. Milka Radulovič je bežala z dvoletnimi otrokom v naročju. Neki italijanski vojak je ustrelil s puško in ubil otroka v naročju matere. Med tem lovom na človeka na področju Drežmce so italijanski vojaki div'z!je «Gramatieri di Sardegna« pod poveljstvom vojnega zločinca Orlanda ustrelili v bližini vasi Skela tri 16-letne mladeniče, ubili dva nad 70-letna starčka ter enega starčka živega zakopali. V gozdovih eo polovili nad 2000 starcev, žena in ctrck 'n jih odpeljali v koncentracijski taborišči v Bakar in Kraljeviče, kjer jih je 300 umrlo od/ glada. V vaseh okoli Drežnice, kjfr Je divizija »Granatleri di Sardegna® pod poveljstvom generala Orlanda izvršila kazensko ekspedicijo, je bilo uničenih 2558 stanovanjskih in poljedelskih hiš. Skoda, ki so jo povzročili ti zločinci, znaša več ko 140 mil'jonov predvojnih dinarjev. Razen tega »o zažgali dve cerkvi. 8 šol in 3 bolnišnice. Objava „doKumentov“ spada v okvir protisovjetske propagande LONDON, 23. — Objava tajnih dokumentov o odnosih med Nemčijo in Sovjetsko zvezo n; presenetila političnih krogov, kjer so predvidevali, da bodo skušali dvigniti mnogo prahu, ko se jim bo zdelo, da je ugoden čas za sklenitev ločenega miru z zapadno Nemčijo in za dokončno oJpdved potsdamskih dogovorov. Novi dokumenti krajo nedvomno Isti namen kakor »načrt M«, to je opravičiti čdpoved dogovorov med štirimi velesilami. Nedvomno spada objava dokumentov v okvir protisovjetske propagande. Anglo-ameriška propaganda poudarja najizraztejše točke poročila ameriške vlade in ne skuša toliko prikazati nacističnih intrig kakor postopanje Sovjetske zveze ln komunizma. OkoliSč ne, ki so dovedle do podp sa sovjetsko-nemške nenapadalne pogčdbe 23. avgusta 1939, so sedaj zgodovinsko dejstvo. Pogajanja, ki Jih je ZSSR vodila v let h 1938 In 1939 s Francijo in Veliko Britanijo, nedvomno kažejo, dia sta obe zap ,dm; državi z ene stran; Obljubljali vsa mogoča «jamstva» Poljakom, Romunom in baltičkln republikam, z druge strani pa nista želeli konkretne vojaške pogodbe s Sovjetsko zvezo, ki bi predstavljala nepremostljivo obrambo prot: vsakršnemu napadu. Znan! liberalni voditelj Lloyd George je izjavil mesec dni pred sklenitvijo nemško-sovjetske pogodbe, da Chamberlain jamči Poljski, Romuniji in Grčiji pomoč proti močni nemški armadi, toda ta jamstva niso mogla imet; nobenega pomena. Pred parlamentom je ta politik izjavil, da Je nemogoče vsaka uspešna vojaška intervencija brez pomoč. Sovjetske zveze. Lloyd George je dalje dejal: »Lord Hali-fax je obskal Hitlerja in Goerin-ga; Chamberlain je kar trikrat po-trtel v ftlhrerjev glavni stan in v Rim !k Mussoliniju, da mu izrazi uradno prižnanje za zasedbo Abesi-nije in da mu zagotovi, da ga ne bo ovirai pri njegovi intervenciji v Spanj' V Sovjetsko zvezo pa so poslali samo navadnega funkcionarja zunanjega ministrstva in vsi sovjetski predlogi za skupno akoijo so ostali brez odgovora. Chamberlain, Hal’fax in John Simon niso želeli nobenega ziveznštva s Sovjetsko zvezo«. Dobro osvetljuje takratne dogodke angleški zgodovinar Coates, ki izjavlja, da angleške oblasti niso želele zavezništva s Sovjetsko zvezo, pač pa dogovor z Nemčijo proti Sovjetski zvezi. Coates navaja noto. kj jo je poslal Forelgn Officeu angleški poslanik v Berlinu sir Henderson, ki je izjavil, da je Hit- lerju zagotovil, da bo deležen angleškega prijateljstva, če bodo njegove zahteve glede Poljske pametne (sle!). Z drugimi besedami j* bila Velika Britanija pripravljena žrtvovat] Poljsko, toda na eleganten način, tako da ne razburi angleške Javnosti. Nemškj napad na Poljsko 8. sep tembfa je postavil sovjetsko vlado pred tri alternative: ali ostati pasivna, ali zdiružiti se z zavezniki proti Nemčiji ali pa vkorakati na Poljsko. Sovjetska odločitev, za tretjo rešitev se sedaj na splošno odobrava, kajti brez tega bi vso Poljsko zasedli nacisti. Razen tega bi druga rešitev ustvarila položaj, zaradi katerega bi Velika. Britanija ;n Francija ostali pasivni ter gledali na Nemčijo in Sovjetsko zvezo, kako se borita na življenje in smrt. Churchill je 17. septembra izjavil v zvezi s sovjetskim vkorakanjem na Poljsko, «da je bila ustvarjena vzhodna fronta in da si je Nemčija ne bo upale napasti«. Na ta način so zapadni državniki sami potrdTi, da je nemško-sovjetska nenapadalna pogodba predstavljala takrat dragoceno pomoč za pripravo borbe proti nacizmu. Nasilna germanizacija koroških Slovencev BERN, 23. — List «Vorwaerts» objavlja članek, v katerem piše o germanizaciji, kj so ji bili podvrženi koroški Slovenc; pred vojno in k; so j- podvrženi še danes. List poudarja, da so koroški Slovenci edini, ki so se z orožjem uprli nacističnemu rajhu in k; so s svo'i-mi partizanskim; odredi zadrževali važne formacije nemške vojske. Koroški partizani so neprestano napadali nemška komunlkaciiska sredstva z Balkanom in Italijo. List poudarja nato, da so koroški Slovenci vedno Javno izjavljal;, da se hočejo združiti s Sloven jo v okviru jugoslovanske republike. Danes, po padcu Hitlerja, pa koroške Slovence še vedno zapirajo in jim ne dovoljuje slovenskih listov. Popravek V številki 803 našega lista od 22. januarja je tiskarski škrat povrre-čil na prvi strani dve veliki napaki. Naslov članka v četrtem stolpcu se pravilno glasi: »Prenos v Ameriko trupel 700 padlih letalcev ZDA« namesto napačnega: »Prčno# v Jugoslavijo itd.«. Naslov vesti v petem stolpcu s« pravilno glasi: «Drugi Jugoslovani »e vračajo v Jugoslavijo« namesto nepravilnega: »Drugi Jugoslovani se vračajo iz Jugoslavije*. Militarizacija ZDA Z novim zakonom skušajo onemogočiti kandidaturo Wallaceja pri prihodnjih volitvah NEW YORK, 23. — Množijo se protesti proti imenovanju vojaških osebnosti na važna civilna mcata in proti vedno večjemu vplivu vojakov na ame«riško zunanjo politiko. Skupina znanih znanstvenikov, profesorjev in drugih osebnosti je pod vodstvom fizika Einsteina objavila brošuro pod naslovom: »Militarizacija ZDA«. V tej brošuri se opozarja na nevarnost, ki jo lahko ima vpliv vojaških krogov na zunanjo in notranjo politiko ZDA. Znani vojaški kritik Baldvvirig je izjavil, da vedno večji vpliv vojakov na ameriško življenje predstavlja veliko nevarnost za demokratične svoboščine. Pravosodn; minister Olark je dobil nalog, da pripravi osnutek zakona, na podlagi katerega ne bi mogla kandidirati pri voi tvah »nobena prlltična stranka, neposredno povezana al; združena s komunistično stranko, s komunistično :n-ternacioanalo ali s kako komuni-»maclonalo ali s kako komunistično vlado.« Domnevajo, da je ta osnutek zakona naperjen proti kandidaturi Wa!laceja pri prihodnjih predsedniških volitvah, ker s» je komuni- stična stranka ZDA izjavila, da b podp rsla tretjo stranko n volila za Waliaeeja. Proti temu nedemokratičnemu zakonu so protestirali bivši ameriški bojevnik; jn tako tudi proti vsem omejitvam državljanskih pravic. naj bi se uresničil šele sedaj po razgovorih, ki se vršijo v Londonu. Edini problem predstavlja plačevanje Francije za amerikanizacijo r.Jenih oboroženih sil. Z ameriške strani so bili vsekakor zelo popustljivi, kar se tiče francoskega plačevanja. Foeter Dulles je dal De Geulleu dobrohotna zagotovila za vse, kar »e tiče obnove francoskega vojaškega potenciala, seveda v »a-zveno za določene politične pogoje. Med drugimi pogoji, ne ozirajoč se za enkrat na notranjo politiko Francije, je bil omenjen tisti o codelovanju s Francovo Španijo ln Portugalsko za uresničenje tnačrta za obrambo zapadne Evrope». ZDA reorganizirajo že eno leto špansko in portugalsko armado. Z zgraditvijo 18 vojaških ameriških baz na iberskem polotoku smatrajo londonski opazovalci, da je prišel dolgo pričakovani čas vključitve Španije v zapadni blok Marshallovega načrta. (Telepress) Vojaško sodelovanje ZDA-Francija LONDON, 23. — Priprava vojaškega sodelovanja zapadnega bloka pod vodstvom ZDA datira že iz leta 1946, ko Je anglo-ameriški vojaški odbor sklenil reorganizirati angleško oborožitev tako, da bo izenačena z ameriško. Anglo-ameri-Ški odbor za vojaško koordinacijo, ki je bil ustanovljen v svrho pri-jirave druge fronte, deluje še sedaj, tako di bi koordiniral delovanje vseh anmad zapadne Evrope. Prvi sporazum je bil podpisan leta 1947 med Veliko Britanijo in Ka-. nado; temu so sledili sporazumi z združitvi francoskega področja z vojaškimi osebnostmi Belgije (n angloamerlškim io m Je napravi Nizozemske. Ker pa so v franco- vse mogoče, da se to izpe.je. Ce b. General Ciay o Nemčiji WASHINGTON, 23. — Poveljnik ameriških čet v Nemčiji gen. Clay je na tiskovni konferenci v W.i-shlngtonu izjavit, da Je naklonjen skl vladi sodslovali tedaj tudi komunisti, so ZDA sklenile odložiti vojaški sporazum s Francijo, ki se to Izvedlo, pa bi ZDA prevzele največjo odgovornost glede finansiranja. PRIMORSKI DNEVNIK 24. januarja 1S48 Ustanovni kongresi SIAU V nedeljo 25. t. m. ob 9 uri dopoldne bodo v naslednjih štirih okrajih ustanovni kongresi SIAU: I. okraj v krožku Perossa, VI. okraj Škedenj v Domu kulture. VII. okraj Sv. Ivan v krožku « Škamperle*, VIII. okraj na Greti. Zborovanje blviih preganjancev Zveza bivših antifašističnih političnih preganjancev je zaprosila vojaško oblast za dovoljenje, da bi imeli jutri predkongresno zborovanje. Oblast je zborovanje dovolila in bo jutri ob 9 uri v kinu «ldeale» pred cerkvijo Sv. Jakoba. Na zborovanju bo govoril urednik lista cLavoratore* o temi »Solidarnost z narodi, ki želijo mir». Pridite vsi, ki vam je mogoče. Demokratičnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja Pred kratkim se Je sistal intoio-tiimi odbor za proslavo 1. maja 191,? v Trstu (n ozemlju. Iniciativni odbor ima svoj sedel v ulioi Zonta št. t, ta. 3998, v Trstu. V najkrajšem času bo povabil tniclafiv-m odbor za proslavo 1. maja 191,8 v Trstu Je tokrat znašel pr»d sodniki, ker Je tu v Trstu okradel Poljaks Stanislava Lejmana. Iz sodnih zapiskov Je razvidno, da so obtcženca Nimci med vojno deportirali v Avstrijo, od tam Fa Je februarja 1945 zbežal v Trst, kjer se Je nastanil pri Sv. Mariji Magdaleni. Tu Je spoznal sostanovalca Lejmana, ki Je bil precej premožen človek, in mislil postaviti avtomobilsko garažo. Ko je Koležnikov to zavohal, je izrabil ponujene priliko ln Lejmanu nekega dne izmaknil aktovko s pol milijona lir. Po tem dejanju Je fant zbežal v Italijo. V Rimu ga Je aretirala policija In ga poslala v Trst. Na razpravi sta nastopila samo obtoženec, zasebna stranka in ob-teženčev uradno imenovani zagovornik, odvetnik Crivellari. Državni tožilec dr. Grubisai Je predlagal, nsj bi sodišče obsodilo fanta na 2 l*ti Ječe in na plačilo 4000 lir globe. Sodišču, kateremu Je predsedoval dr. Nakich, je pa fanta obsodilo na 2 leti Ječe in na plačilo 4800 lir globe. Bombe na stanovanju Včeraj dopoldne okrCg 9 30 Je policija. verjetno na podlagi kakšne ovadbe, napravila preiskavo v stanovanju Brenner v ul. Roma st. 26 Najbolj jih Je zanimala soba. v kateri Je še do pred kratkln. stanoval Filipčič Stanko, ki Je bil Brenner-]ev podnajemnik. In v resn‘c; so naSl, na omari, namesto običajne cvetlične vaze. ročno bombo «Slpe», v dobrem stanju. Policija pa s tem uspehom Se ni b'la zadovoljna in se Je popoldne Ckrog 16.30 zopet vrn‘li. Pri ponovni pre skavi Je našla še eno bombo nemškega tipa. ki Je bila skrita ood umivalnikom Obe «Igrački» so izročili pobiralcem min. I* umobolnice je pobegnil Umobolnica Je sicer zelo m'ren in razmeroma udoben kraj, kjer se trudni zemljani lahko odpoč.Jejo od tefev tega sveta. Vendar pa se njeni prebivalci često navel čnjo te ga miru in osamelosti ter ugibljejo v svojih več ali manj zmešan.h glavah, kako bi ušli iz teh prostorov, k: 1 h utesnjujejo. Tudi 47-letni Blteinlk Oton se Je navelta.1 bivanja v umobolnici pri Sv Ivanu in včeraj popoldne se mu Je res posrečilo na doslej še nepojasnjen način, da jo je popihal skozi vrata. Pobegli Blte2n k ma stanovanje v ul. P. Severo 53, vendar ni 6ei dc«rov, ker je slutil, da ga bodo tam iskali. Pri pobegu je znak ta da hoče denarno globo, na katero so bili obsojeni partizani, plačati samo. Ne, dragi major Bay-liss, ne bodo nikaki voditelji plačali tega, kakor ste vi to omenil bb izreku sodbe. Globo bo plačalo vse ljudstvo, prav tisto ljudstvo, ki je v borbi dajalo vse, tudi živčen je za borce, za svobodo, za svoje partizane. Skromni so prispevki posameznih ljudi, ki pri svojih pičlih sredstvih vendar najdejo tol.ko, da pripomorejo k skupnemu številu, ttendar tako veliki, da bi tudi... sodišču zadoščeno. Košuta Ester 100 l r, Bat ch Fer-ruccio 100, Pouh Vera 50, Butorac Jakob 50, Rupena Mlena 100, Tomažič Olga 50, Zega Ivanka 1000, Verginolla Romeo 100, Burlo Pino 100, Galm.berti 100, T-slfer 100. De-piran 100, Ria Ermenegildo 100, Rupel Bruna 50, ^yved Svagelj 100, Ivančič Rudoif 100, Lipovec Mar.o 50, Novak Zora 50, Klun Franč ška 100, Godini Renato 100, Špacapan 100, Flego Del;a 200, Mirko Cubej 100, Hrovatin AvreUjo 100, M hela Josip 100, Brusoinl Carlo 400. Gombač Dora 100. Pouh Vera 100, pionirka G acomini Dea 100. Bole Sta-n slay 200, Bucik Drago 100. Modic Mihaela 150, Cebulec Mirko 100. Pirc Zora 300, Obad Janko 100, Re- gent Marijan 100. Gruden Vinko 100, Birsa Bojan 30, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 50, N. N. 100, Vodop.vec Drago 120, Cibi Vlasta 100, Stopar Marta 100, Potrata Pavia 50, Saksida 100, N. N. 200. Smrkolj 200, N. N. 100, Ukmar 200, Jug Rado 200, Cesar Franc 500, Lisjak 100, Martelanc 100, N. N 100, N. N. 100, Gustinčič 100. Pertot Karel 100, Gerlanc Rosana 100, Simonič 100, Rado 100, Slitar Marta 100 Tence Ljuba 100, Da-nev Lidija 100, God.na 100, Hrovat Florjan 100, Vilhar 150, Arbanas Erneist 100, Tence Rihard 200, Sonja 100, N. N. 100, Novak Ivan 300, N. N. 100, Kuhar Ada 100, Škerl Helena 150, 2erjal Ljudmila 100, Malalan Silvana 100, N. N. 100, Spangar 100. Mahnič 100, Cunja 200, Milan 200, inž. Starc Stanko 200. Sancin Mario 200, Košuta Just 50, Obersnei Marijan 50, Benč č Radovan 50, Gelmo Narcis 100, Ustol.n Mario 100, Skrl Ivan 50, Canarut-t» NeUa 100, skupina 59 demokratičnih meščanov 5345. Gradbena stroka. Vsi zaupniki naj se zglas:jo v ponedeljek 26. t. m. ob 18. zvečer v ulici Imbriani 5. Zveza ES javnih namsščancev. Jutri v nedeljo 25. t m. ob 9 zjutraj bo v ulici Imibriani 5 seja glavnjga' sveta. Pionirska prireditev Jutri v nedeljo 25. t. m. bodo pionirji kulturnega krožka Sv. Sobote imeli v kulturnem krožku Tomažič prireditev ob 15 popoldne. Cisti dobiček te prireditve j® namenjen obsojenimi partizanom z Opčn. »Rokovnjači* na Kontovelu Danes v soboto ob 20 uri in jutri v nedeljo ob 16 uri se bo v prostorih Prosvetnega doma na Kontovelu predvajala Govekarjeva drama v tr~h dejanjih «Rokovnjači». «Pri belem konjičku« v Nabrežini Dramatski odsek prosvetnega društva v Nabrežini priredi jutri v nedeljo v kinodvorani dve predstavi veseloigre v treh dejanjih cPri belem konjičku*. Začetek predstav točno ob 16 in 20 uri. Pred igro in med dejanji bo godbeni odsek izvajal izbrane koncertne komade. Prodaja vstopnic v nedeljo zjutraj od 10 do 12 ure pri kinoblagajni. Vabimo na obilno u-deležbo! V četrtek 29. t. m, ob SO uri zvečer bo priredila Glasbena šola svojo prvo javno produkcijo gojencev v dvorani K. K. Kraljiča. Nastopili bodo gojenci iz klavirskega in violinskega oddelka in zaključno še oddelek za komorno glas-Opozarjamo že danes na ta po memben dogodek, ki se tiče glas-beno-pedagoškega delovanja naše Glasbene šole in vabimo k udeležbi vse, ki se zanimajo za naš glasbeni napredek, posebno pa starše gojencev, njih znance In prijatelje. Slovenske narodne pesmi Slovensko hrvaška prosvetna zveza je iadala lično knjižico »Narodnih pesmi» za sopran in alt s spremljevanjem klavirja v harmonizaciji tov. Ubalda Vrabca. Knjižica obsega narodne pesmi: «Kaj ti je deklica*, «Pojdem v rute*. «Sem deklica mlada vesela*, «Kukavica», «Jutranja» in «Jaz sem revna deklica*. To so pesmi, ki jih jo- duet komornega zbora večkrat pel v radiu. Klavirska spremljava je zelo preprosta in lahka ter ne bo spremljevalvu delala nikakih težkoč. Zbirko dobite pri SHPZ, v knjigarni Stoka in knjigarni Fortunat poleg cerkve sv. Antona za ceno 70 lir. URADNE OBJAVE 1 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE { iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii^ Zaradi obolelosti v ansamblu, napovedane predstave pri Sv. Ivanu (Škaffl* perle) dne 25. t. m. in n» Opčinah dne 26. t. m. ne bo. Kupljene vstopnice velj* jo za prihodnje predstav«, ki bodo pravočasno objavljene. UPRAVA SNG V_____________________________________________> KONCERTI V NEDELJO 25. t. m. P®' REDI PROSVETNO DRUŠTV’0 «SLAVEC» v Ricmanjih pevs® in godbeni koncert. Gostuje tt di pevski zbor iz Boljunca •• dramski odsek iz Doline z dejanko «Oh ti Polona». Po P1* reditvi sledi prosta zabava. V četek točno ob 16 uri. GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20.30 bo za aben?^ reda C prva predstava Dcniz*1: jeve opere «Dom Pasquale». KeJJj prvotno določeni d rigent To« ■ zbolel, ga bo nadomsstoval us berto Berrettoni , Danea zjutraj se začne pri g'e . liški blagajni prodaja vstopnic drugo predstavo *Don PasgU®1 ki bo jutri ob 17 zvečer za n5nte reda D. DAROVI IN PRISPEV)! Avstrijski policaji v Trstu Poročali smo ze, da Je prišla pod vodstvom angleškh častnikov v Trst skup na desetih avstrijskih policajev, ki so gostje tukajšnje civilne policije. Včeraj in predvčerajšnjim so si ogledali pol cijo in njeno opremo v Trstu in Miljah. Danfs popoldne ob 15 uri pa bodo obiskali policijsko šolo v vojašnici «Beleno» K tej ceremoniji so pov i bi jeni tudi domači in tuji novinarji. FIZKUL TURA Zaradi pomanjkanja igrišč... Tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja med Dreherjem, Skednjem, Tov amo strojev in Montebellom, ki bi morale biti odigrane v Trstu jutri v nedeljo 25. t. m., so preložene V nedeljo bodo ljubitelji nogometa ostali prikrajšani za tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja in to zaradi pomanjkanja nogometnih igrišč! Vs« ostale tekme bodo odigrane izven Trsta. Tako bo Magdalena odšla v Nabrežino, kjer pač ne bo našla preveč trdega dela. Vendar, kakor je znal v nedeljo presenetiti Montebeilo, isto bo lahko storila Nabrežina, ki igra vrhu tega še na lastnem Igrišču spodbujena po svojih vernih navijačih. Ko-štalunga bo odšla v Ankaran in mislimo, da ji bo prav trdo predla, kajti Milje so v poletu. Aurora bo v nedeljo imela priliko zaslužiti zopet dve točki, to seveda le z dovoljenjem simpatične enajsterice Pristaniščnlkov, ki naj-brže ne bo dopustila. Ponziana bo v Ižoli skušala nadoknaditi to, kar Je izgubila v nedeljo. Vendar če se ne motimo, bo izredno težko, kajti Ižolani na svojih tleh ne dopuščajo presenečenj. Piran bo imel kaj lahko delo z Sv. Ano in tako tudi Umag, ki bo sprejel v goste enajstorico Rojana. Prvenstvo Tržaškega ozemlja: v Nabrežini ob 14 Nabrežina-Magda-lena; v Ankaranu ob 14 Milje-Ko-štalunga; v Kopru ob 14 Aurota-PriBtaniščniki; v Ižoli ob 14 Ižoia-Ponziana; v Piranu ob 14 Piran-Sv. Ana: v Umagu ob 14 Umag-Rojan. Okrolno nogometno pruenstuo: Igrišče v Zavljah ob 14 Arzenal-Col ILVA; igrišče CRDA ob 12 Sv. Marko-Sv. Vid, ob 14 OMMSA-Vesna; Igrišče na Opčinah ob 10.30 INAML-Tiskarji, ob 12 Aquila-Ko-lonja; Igrišče v Nabrežini ob 10 Greta-Proleter. Istrsko okrožno nogometno prvenstvo: v Kopru ob 12 Aurora B-Ižola B; v Dekanih ob 14 Olimpija-Partizan; v Rrtonlgli ob 14 Brto- bil oblečen v svet.iosivo zavodsko [ nigla-PetroviJa; v Fiorinih ob 14 obleko, temen površnik, cme nega-. Florentia-Umag B; v Novigradu ob vice in ni*ke rjave čevlje. Po po- 14 Novigrad-Zaščita. stavi je velik, suh in temnolas. I Prvenstvo I. skupine: v Nabre- žini ob 8.30 Primorje P. K. B-Col ILVA B, ob 12 Rinaldi-Sv. Marko; r.H Opčinah ob 9 Univerzal-Redivo, ob 14 Rocol-Skoljet. Košarka Prvenstvo Tr-Hk^a ozemlja --mošk ohipe: igrišče DSZ ES ob 10 Tomažic-Ižola, ob 11.30 Skoljet-Sv. Alcjz; Igrišče Col ILVE ob 10 Col ILVA-DSZ ES. ob 11.30 Skedenj - Arzenal; počiva Tovarna strojev. Zenske ekip*: igr šče DSZ ES ob 13 Tomažič Barkovlje, počivajo TŽo-la. DSZ ES ter Rinaldi. Okrožno prvenstvo — moške ckips: igrišče DSZ ES ob 9 ECA-Skoljet B; igrišče v Barkovljah oblo Barkovlj--Sv. Alojz. Zenske ekipe: igr.šče DSZ ES ob 8 Tomažič B-Flent; igriščj Col ILVE ob 9 Col ILVA Magdalena: počiva Skorklja. Odbojka Jutri prvi del turnirja Jutri se bo pričelo tekmovanje v odbr.jkl. Dvodelen turnir bo na igrišču Tomažiča. V prvem delu bodo sodeloval« slabše ek p<, medtem ko bodo v drugem delu sodelovale poleg prvaka prvega dela tudi močnejše kipe, kakor so Tiskarji, Sv. Marko itd. Spored za Jutri bo sledeč: ob 9 Lonjer-Sv. Ivan; ob 9.30 Elektra-Skorklja; ob 10 Greta-Tomažič. Lahkoatleti, pozor! Jutri bo zopet na sporedu tek čez drn in strn pri Sv. Alojziju. Zopet se vam nudt prilika, da trenirati o vztrajnosti in borbenosti t*t s« tako pripravite za veliki tek čez drn in strn, ki bo 8. februarja v Skednju, kakor tudi za množični tek čez drn tn strn »a pokal *De-mckmtlčnih listov». Lahkoatleti, ne zamudite prilike ter se prijavite za tek. Določbe za ud~iezbo zadrug in nj hov ih konzorcijev pri oddajanju javnih del. Dcloč la ukaza R.D. št. 422 se spremi n! jo v toliko, da se najvišji znesek oddaje del, ki se zamorejo zaupati potom dražbe ali zasebnih pogajanj produkcijskim in delovnim zadrugam ali poljedelskim proizvodnim zadrugam in zadružni konaorcijem, zvišajo na 20 milijonov lir in 100 milijonov Ur. Ta ukaz bo stopil v veljavo s svojo objavo v uradnem listu. RAZNO Ne kupujte vtihotapljenega mesa Zdravstveni občinski urad opozarja prebivalstvo na nevarnost, ki mu preti s kupovanjem vtihotapljenega mesa. Tako meso ni pregledamo po živinozdravnišku in je zaradi tega lahko meso bolnih živali. Opozarjamo, da so v preteklem oktobru člani zdravstvenega urada ustavili neko žensko, ki je prodajala kot jagnjetino navadno pasje meso. Rojstva, smrti in poroke Dne 23. t. m. se je rodilo 7 otrok, umrlo je S ljudi, porok pa je bilo 5. CERKVENE POROKE: trgovec Rinaido Simeoni in učiteljica Cla-ra Chianese, pomorski mehanik Antonio Morsini in zasebnica Carla Jaschi, mesar Ivan Prasel in zasebnica Zofija Semolič, mehanik Fulvio Sabadin in zas bnica Marija Ceppa, mehanik Giuseppe Baril-lero in prodajalka Rosa D'Eri. UMRLI so: 70-letna Margerita Bravin, vd. Canuto. 53-letna Rosa Fessa por. Rutter, 53-letna Josipi na Bercfc vd. Marsetti, 38-letna Gemma Fonda, 79-letna Edvig Cniepalich. Za tiskovni sklad P.D. daruje tič Franc 1000 lir. ,, Za politične preganjance s o rovali gostje pri poroki tov. K Marjana in Krneč Alojzije 170« Radijski spored TRST II (m 238.6/Kc 126®1 v soboto 24. januarja 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. K venske narodne pesmi. 12.25. ka glasba. 12.45. Napoved čas*, poročila. 13.00. Pestra glasba. V Partizanske pesmi. 13.30. So"9t' , glasba. 13.50. Zdravniška odoj. 11.00. Ritmična glasba. 14.15. gled tiska. 17.30. Operetna 18.00. Prireditve ob koncu te« 18.15. Glasbena fantazija. J8'’ Kulturne aktualnosti. 19.00. Sl* ] skladatelji. 19.45. Napoved čas* 1 poročila. 20.00. «Večer na vai 20.30. Lahka glasba. 20.45. P'*', vanje. 21.00. Opera: Vfrdi: viata*. 23.15. Napoved časa 1® ? ročila. 23.30. Citanje sporeda. Polnočna glasba. 24.00. Zakljt1** KI N Oi KINO OB MORJU. 15.30: «T'^ novo zmagoslavje*, J. mueller. ROSSETTI. 15.30: «Crna narc«' Deborah Kerr, Sabu. ■■ FILODRAMMATICO. 15.30: na dolina*, G. Garson, G. FE NICE. 16.00: »Tarzan v p Yorku», J. Weissmuller. 4 ALABARDA. 15.30: «MilredoV man* J. Crawfbrd. ,T. Gars®i GARIBALDI. 15.30: »Bela d'^! nja», Maria Montez in Sal^jJ MASSIMO. 15.30: »Vitez m**1 J lec*. C. Bennett, B. Cabot. J, ARMONIA. 15.30- »Presega 2 nlenofv*. H. Bogart, M. M***, ODEON. 15.30: »Cvetka, ki f.J sem utrgal*, Charles Boyar, i \ Fontaine. IDEALE. 15.30: »Petero suženj* Davis, H. Bogart. J MARCONI. 15.30: «Jutri bom ja*, Virginija Fisld. KTNO V NABREŽINI. Samo nedeljek: »Boverski ganst«1* merikanaki komični film. vf Odg. urednik DUŠAN Tisk Stablllmento Tip. Tri*’ IVI A L 1 O G L Aj BIVALNI STROJ nov, po?’'!, ugodno predam. Ulica Card" J vrata 10. Card^j VELIKA IZBIRA moških i * J skih zapeetnih ur po ugodnih ^1 prodam. Ul. Carducci 8. vrg^/ RADIOGRAMOFON «Fada» velove s petimi sprejemni'1'1 p mcami ugodno prodam. Ulifa | ducci 8, vrata 10. UARSIIIOIHSTIM TRST, TRG SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon 2507® NUDI VELIKO IZBIRO NOVO DOSPELIH PLAŠČEV Z 10° O popust^ ŠOFERSKI TEČAJ •wrm DvacaIr VPISOVANJE 25- januarja^ ■ ■ OSCft ob 10 ,irl na prosEKU v plfjjj! in okolico GOSPODARSKEGA D R U S PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE gest uje v NEDELJO 25. t. m. ob 9.30 zjutraj V DVORANI PRISTANIŠKIH DELAVCEV M ■ priljubljeno božično igro PETRA GOLJE v štirih dej* Petrckove noslednie saojf od ,f V*(opniee so v prodaji