SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Zbor združenega dela Št.: 1-06-4/78-492/81 Datum: 21. 7.1981 ZAPISNIK 45. seje zbora združenega dela, ki je bila v ponede-Ijek 20. julija 1981 ob 10. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Sejo zbora združenega dela je vodil tov! Andrej Cimerman, predsednik zbora združenega dela in predlagal naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora združenega dela 2. Potrditev zapisnikov 43. in 44. seje zbora združe-nega dela in 40. ter 41. skupnega zasedanja ter poro-čilo o realizaciji sklepov zadnje seje 3. Predlogi in vprašanja 4. Predlog sklepa o prenehanju ukrepov družbe-nega varstva v DO Megrad in zaključno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa 5. Uresničevanje resolucije o družbenoekonomski politiki — Poročilo IS skupščine SR Slovenrje o uresniče-vanju resolucije o družbenoekonomski politiki in raz-voju SR Slovenije v letu 1981, s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1982 — Poročilo o uresničevanju družbenega plana raz-voja Ljubljane za obdobje 1976—1980 — Poročilo o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 — Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana-Šiška v prvih petih mesecih v letu 1981 6. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 za področje namenske izrabe prostora za kmetijstvo in gozdarstvo 7. Poročilo o izdelavi in sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 v občini Ljubljana-Šiška 8. Predlog soglasja k planu samoupravne interesne kulturne skupnosti 9. Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« — Predlog sklepa o določitvi nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja 10. Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev 11. Informacija o uresničitvi skupščinskih sklepov o ustavitvi gradnje prizidka in razdelitvi investicij-skih sredstev 12. Osnutek odloka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 113/2 Dvor, ŠS 115/2, 3 Stanežiče 13. Problematika urbanistične dokumentacije ter uresničevanje resolucije o družbenoekonomski poli-tiki in razvoju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in s tem uresničevanje pro-grama dela skupščine za leto 1981 za naloge spreje-manja urbanistične dokumentacije 14. Poročilo o uresničevanju programa dela skup-ščine v I. in II. tromesečju 1981 15. Osnutek družbenega dogovora o namenski po-rabi turistične takse v letu 1981 16. Obravnava gradiva za 45. sejo zbora občin SML, ki bo 20. 7. 1981 in določitev delegatov 17. Obravnava gradiva za sejo zbora občin skup-ščine SR Slovenije, ki bo 28. 7. 1981 18. Kadrovske zadeve Tako predlagani dnevni red so delegati zbora zdru-ženega dela soglasno sprejeli. Predsednik zbora združenega dela, tov. Andrej Ci-merman, je nato delegate seznanil, da bodo na 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 13. točko dnevnega reda poslušali sku-pen uvod z zborom krajevnih skupnosti in družbeno-političnim zborom. Delegati zbora združenega dela so se s tem predlo-gom strinjali. K 1. točki dnevnega reda: IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO PO-OBLASTIL IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI ZBO-RA ZDRUŽENEGA DELA Predsednik zbora združenega dela, tov. Andrej Ci-merman je predlagal v komisijo za verifikacijo po-oblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora združenega dela naslednje delegate: 1. GABROVŠEK Jože, kot predsednik 2. HOČEVAR Rado, kot član 3. ŠTRUKLEC Vinko, kot član Tako predlagano komisijo za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora združenega dela so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. Predsednik verifikacijske komisije je podal nasled-nje poročilo: Zbor združenega dela šteje 55 delegatskih mest, na seji je prisotnih 41 delegatov, odsotnih pa je bilo 14 delegatov. Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferene delegacij: 1. Delegat konference delegacij AVTOMONTAŽA, TOZD ZT 2. Delegat konference delegacij ISKRA IEZE 3. Delegat konference delegacij ISKRA, INDU-STRIJA ZA AVTOMATIKO 4. Delegat konference delegacij LEK, TOZD FAR-MACIJA 5. Delegat konference delegacij METALKA 6. Delegat konference delegacij ISKRA, TOZD MSO 7. Delegat konference delegacij DO HOTELI IN GOSTINSTVO, TOZD ILIRIJA 8. Delegat konference delegacij UNITAS 9. Delegat konference delegacij DELOVNI LJUD-JE — OBRTNIKI 10. Delegat konference delegacij OŠ VALENTIN VODNIK 11. Delegat konference delegacij OŠ ALOJZ KEBE 12. Delegat konference delegacij KLINIČNI CEN-TER , 13. Delegat konference delegacij SOB LJUBLJA-NA-ŠIŠKA 14. Delegat konference delegacij V. P. NA OBMOČ-JU OBČINE Predsednik zbora združenega dela tov. Andrej Ci-merman. je ugotovil, da je zbor sklepčen in nadalje-val s sejo. K 2. točki dnevnega reda: POTRDITEV ZAPISNIKOV 43. in 44. seje zbora združenega dela, 40. ter 41. skupnega zasedanja in poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje. Realizacija sklepov zadnje seje je bila posredovana predlagateljem. 40. skupno zasedanje: Na strani 11 se pred podnaslov »Poročilo o delu izvršnega sveta in UO ter služb sveta« vnese nasled-nje besedilo: »Vsa stališča, ki so jih za sejo zbora občin SML po-dali skupščinski odbori in izvršni svet občinske skup-ščine, je skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov potrdila.« 41. skupno zasedanje: Na strani 15 se pri točki 2. dnevnega reda popravi besedllo, ki glasi: »Po končanem poročilu delovnega telesa je pred-sednik predlagal, da se o teh dveh predlogih ponovno glasuje, in sicer najprej za predlog o podelitvi bro-naste plakete VVZ Koseze.« in nadomesti z besedilom: »Po končanem poročilu delovnega telesa je pred-sednik predlagal, da se o teh dveh predlogih ponovno glasuje, in sicer najprej za predlog delovnega telesa, da se ne podeli bronaste plakete VVZ Koseze.« ter besedilo: »Za predlog OŠ Veljka Vlahoviča, da se ne podeli bronaste plakete pa je glasovalo: zamenja z besedilom: »Za predlog delovnega telesa, da se ne podeli bro-naste plakete OŠ Veljko Vlahovič, pa je glasovalo:« Delegati ZZD so potrdili zapisnika 43. in 44. seje ZZD ter 40. in 41. skupnega zasedanja s podanimi po-pravki. K 4. točki dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O PRENEHANJU UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DO MEGRAD IN ZA-KLJUČNO POROČILO ZAČASNEGA KOLEGIJ-SKEGA POSLOVODNEGA ORGANA Uvodno obrazložitev je podal tov. Franc Florjaneič, podpredsednik izvršnega sveta. Zaključno poročilo pa je podal tov. Capuder, pred-sednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa v DO GP Megrad. Pismenih pripomb nismo prejeli in tudi na sami seji ni bilo razprave. Predsednik zbora združenega dela tov. Andrej Ci-merman je predlagal v sprejem naslednje sklepe: 1. Zbor združenega dela sprejema zaključno poro-čilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju ukrepa družbenega varstva v DO GP Me-grad. 2. Zbor združenega dela sprejema predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana in te- meljni organizaciji združenega dela Gradbena ope-rativa Ljubljana. 3. Izvršni svet skupščine občine naj v okviru svo-jih pravic in dolžnosti prispeva, da se v najkrajšem roku zaključi dogovarjanje v zvezi nepriznanih raz-lik v cenah iz leta 1980, predvsem iz objektov II. samoprispevka kot posledice neizpolnjevanja pogod-benih obveznosti investitorjev. 4. Izvršni svet naj v okviru svojih pravic in obvez-nosti sprotno spremlja prilike in uresničevanje kon-cepta, ki ga je začrtal in uveljavil ZKPO, skladno z razvojem ekonomskih odnosov v gradbeništvu. Tako predlagane sklepe so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli. K 5. točki dnevnega reda: URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENO-EKONOMSKI POLITIKI — Poročilo izvršnega sveta SR Slovenije o uresni-čevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, s prvo oceno mož-nosti razvoja v letu 1982 — Poročilo o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 — Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana-Šiška v prvih mesecih v letu 1981 Uvodno obrazložitev k tej točki je podal tov. Jože Dimnik, predsednik izvršnega sveta. O tej točki" dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem. stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Ob obravnavi poročila o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980 odbor predlaga, da se opravi analiza izvajanja sprejetega akcijskega programa na področju stanovanjskega go-spodarstva iz leta 1979. Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo podpira predlog sklepov izvršnega sve-ta SML v zvezi s poročilom o uresničevanju resolu-cije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981. Odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: Odbora sta proučila stališča in predloge izvršnega sveta občinske skupščine za nadaljnjo stabilizacijsko naravnanost našega gospodarstva in ugotavljata, da so ti predlogi predvsem naravnani na akcije izvrš-nega sveta in na ukrepanje v združenem delu v občini. Odbora pa menita, da bi bilo primerno vse to do-polniti s predlogi, kako naj se obnašajo tudi repu-bliški organi do celotnega gospodarstva v SR Slove-niji. Zato opozarjata predvsem na naslednje pro-bleme, ki do danes še niso rešeni, je pa nujno, da se to čimprej uredi. 1. Osnovni vzroki za slabše rezultate so poslabšani pogoji gospodarjenja tako zaradi splošnih svetovnih gospodarskih vplivov, dosti bolj pa zaradi neustrez-nega delovanja in izvajanja ukrepov tekoče gospo-darske politike. Ti ukrepi restriktivne narave delu-jejo preveč linearno in ne selektivno, ker se jih iz-vaja birokratsko, formalno in brez odgovornosti za posledice. Nekateri ukrepi pa so medsebojno ne-usklajeni ali pa kasnijo. Mnenja smo, da imajo osnovni gospodarski ukrepi primerno vsebino in cilj, potrebno pa je zagotoviti, da se pri izvajanju teh ukrepov doseže njihov osnovni namen. Pri obravnavi rezultatov gospodarjenja je upošte-vati tudi efekte, ki se bodo pokazali kot posledica gospodarskih aktivnosti v letošnjem letu, zlasti pri sklepanju izvršnih naročil. Pri tem smatramo, da ni potrebno posebej opredeljevati zvezne usmeritve, pač pa analizirati te usmeritve in družbeno ocenjevati njihove efekte. Pri tem posebej izpostavljamo vpra-šanje izvoza »za vsako ceno« in dograjevanja prin-cipov naših družbenoekonomskih odnosov v tem smi-slu, da bo vsem poslovno primernim OZD podana možnost odločanja o poslovnih usmeritvah, kot jim je podana dolžnost pokrivanja skupnih rizikov v za-ključeni reprodukcijski celoti. :. 3. Odbora posebej podpirata sklepe in stališča iz-vršnega sveta občinske skupščine, ki se nanašajo na investicijsko potrošnjo pod pogoji, ki so v teh sklepih opredeljeni. V stališčih bi bilo potrebno dati poseben poudarek tudi surovinski osnovi novih naložb sklad-no z načeli o prestrukturiranju našega gospodarstva. Podatke o investicijah, ki so v teku in o stopnjah njihove gotovosti je potrebno ažurirati. 4. Odbora sta pozornost posvetila tudi problema-tiki izgub v OZD, njihovih vzrokih in oblikah reše-vanja. Pri tem pa smatrata, da je potrebno ločiti »male izgubaše«, ki jih je možno preusmeriti v tržno zanimivejše in rentabilnejše proizvode brez velikih posledic od »velikih izgubašov«, pri katerih je pred-vsem potrebno natančno analizirati vzroke izgub, saj pomenijo veliko breme za celotno slovensko gospo-darstvo (velika nalaganja za sanacijo — odprav izgub ob novih investicijskih naložbah za rentabilnejše po-slovanje). 5. Linearnost izvajanja restriktivnih ukrepov in birokratski pristop občutijo OZD zlasti v odnosih z bankami. Izvajanje takih ukrepov, kot na primer: prenehanje nekaterih postopkov narodne banke za uvoz samo zaradi tega, da se prikaže v nekem krat-kem razdobju določeno razmerje med uvozom in iz-vozom, ali primeri omejevanja denarja v obtoku, ki OZD zaradi visoke nelikvidnosti otežkočajo splošno gospodarsko aktivnost, ne morejo biti usmeritve, ka-tere bi gospodarstvu omogočale povečanje rezultatov, zlasti na izvoznem področju, ki smo ga hoteli s kre-diti celo stimulirati. Odbora sicer podpirata izvajanje restriktivnih ukrepov, vendar priporočata, da izvršni svet in skup-ščina občine sprejemata stališča, ki bodo osnova tudi v delegatski skupščini SR Slovenije za sprejemanje sklepov selektivnega sprovajanja restrikcijskih ukre-pov. Odbor za finance in proračun: — Odbor se sprašuje kako je mogoče, da kljub šte-vilnim statističnim in drugim finančnim podatkom, ki jih morajo TOZD izpolnjevati, zavod za družbeno planiranje ŠRS ne more izdelati take analize, ki bi v večji meri prodrla v bistvo tekočih pa tudi traj-nejših družbenoekonomskih procesov razvoja (ugoto-vitev v prilogi Poročevalca z dne 25. 6. 1981, stran I.). — Izplačila za investicije so bila v prvih štirih me-secih višja za 6,6 % (v SFRJ celo za 20 %) povečanje, in to mnogo hitrejše, je prav gotovo v negospodar-stvu, če so bile investicije v gospodarstvu v istem obdobju nižje za 0,7 %. Postavlja se vprašanje kdo oz. kje se ne spoštuje sprejetih predpisov o restrik-cijah neproizvodnih in negospodarskih investicij. Taki odnosi so nesprejemljivi in celo škodljivi za gospodarstvo, če hočemo da se bo le-to še naprej razvijalo. — S kakšnimi ukrepi naj bi zaustavili sedanji vi-sok trend rasti cen. Vprašanje je, če se to da le z za-konskimi predpisi, ne da bi se zavedali, da le s prid-nim in smotrnim delom lahko dosežemo umirjanje na področju cen. — Prikazana rast celotnega dohodka in dohodka v indeksih je sicer ohrabrujoča, vendar analiza pre-malo upošteva kvaliteto te rasti zaradi visoke infla-cije. — Splošna in skupna poraba bi smela rasti za 10 % počasneje od rasti dohodka, iz poročila pa se vidi, da temu ni tako. — Še vedno dajemo premalo poudarka našemu kmetijstvu in predelovanju hrane doma, čeprav je bilo v tem že precej povedanega, vendar še vedno ni pravih rezultatov. Če bomo zmanjšali odliv deviz za hrano, bomo s tem precej prispevali k uskladitvi naše devizne bilance. — Gradiva o razvoju Ljubljane so dokaj skopa, zlasti pa pogrešamo kazalce, iz katerih bi bila raz-vidna rast zaposlenih v proizvodnji in v negospodar-stvu. — Odbor priporoča, da v občini še vnaprej sprotno spremljamo dogajanja v združenem delu in z večjim poudarkom spremljamo porabo sredstev, zlasti v ne- gospodarstvu. Prav tako je treba še naprej posvečati vso skrb povečanju izvoza tako v občini, republiki kakor tudi v federaciji. Stališče izvršnega sveta: Letošnja predpočitniška obravnava uresničevanja družbenega plana v osnovnih celicah družbe, to je v TOZD in KS, v občini, mestu Ljubljani, v SR Slo-veniji in končno tudi na nivoju celotne države, je še posebej pomembna glede na gospodarske težave, v katerih se v tem trenutku nahajamo. Te težave se odražajo v nedoseganju programiranega obsega pro-izvodnje, y nedovolj hitrem in premalo uspešnem izravnavanju devizne plačilne bilance oz. v neizpol-njevanju izvoznih obveznosti, v še vedno ne dovolj doslednem odnosu do investicijskih vlaganj na pod-lagi dogovorjenih meril in kriterijev, v prepočasnem sprejemanju planskih dokumentov, v prepogostem zapiranju trga v občinske, regijske in republiške meje, v nespoštovanju in neizpolnjevanju DD in SAS in premajhni osebni in kolektivni odgovornosti za izpolnjevanje sprejetih obveznosti itd. Na te pro-bleme je opozorilo tudi predsedstvo SFRJ v svojih sklepih in pismu, ki ga je posredovalo skupščini SFRJ. Pobuda predsedstva SFRJ je dobila močan odraz tudi pri obravnavi uresničevanja polletnih go-spodarskih uspehov v vseh sredinah, to je od repu-bliških, občinskih do krajevnih skupnosti oz. v zdru-ženem delu. Pred to sejo zborov občinske skupščine je občinski politični aktiv naše občine organiziral vrsto posvetovanj za predstavnike združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, ka-kor tudi SIS in KS. Na vseh posvetovanjih, kjer je bila osnovna tema: analiza gospodarskega položaja v občini, so udele-ženci posvetovanj obravnavali tudi druge probleme, ki nas v tem času spremljajo. Izraženih je bilo zelo veliko kritičnih pripomb na račun nedoslednosti in slabega gospodarjenja v lastnih sredinah in na račun aktivnosti občinskih, republiških in zveznih državnih organov, predvsem v pogledu nedoslednosti v izva-janju predpisov, dogovorov in sporazumov, kar je po mnenju udeležencev osnovni vzrok za gospodarske težave, v katerih se trenutno nahajamo. Pomembno pa je tudi ugotoviti, da je sklic posvetov, na katere so bili vabljeni: direktor TOZD ali OZD, predsednik DS, predsednik osnovne organizacije sindikata, se-kretar osnovne organizacije ZK in predsednik OO ZSMS, mnoge sredine presenetil. Ugotovilo se je, da je že veliko odgovornih tovarišev na dopustu in da si v času dopusta niso organizirali ustreznega nado-mestila, da nekateri namestniki slabo poznajo pro-blematiko gospodarjenja v svojih organizacijah zdru-ženega dela in da se iz nekaterih organizacij združe-nega dela zaradi slabega sistema obveščanja posvetov niso udeležili. V prihodnjih dneh je treba za »za-mudnike« posvet ponoviti. Na vseh posvetih je še posebej poudarjen pomen tega zasedanja zborov ob-činske skupščine s poudarkom, da se odgovorni tova-riši v delegacijah in konferencah delegacij angaži-rajo, da bi delegate čimbolj opremili za razpravo. O konkretnih ugotovitvah in predlogih s posvetov bo govora v drugem delu tega uvodnega poročila. a) Izpolnjevanje proizvodnih obveznosti Tovarišice in tovariši, za to zasedanje zborov ste delegati za četrto oziroma peto toeko dnevnega reda prejeli obsežno republiško in mestno poročilo o ure-sničevanju družbenega plana 1981—1985 v letu 1981, kakor tudi informacijo o tekočih gospodarskih gi-banjih v občini Ljubljana-Šiška, za pet mesecev tega leta. Podatki v teh dokumentih ne bazirajo na poro-čilu SDK, ki bo sestavljeno na podlagi polletnih bi-lanc, pač pa na več ali manj poglobljenih ocenah o dosedanjih rezultatih gospodarjenia. Glede na to, da poročila SDK za prvo polletje še nimamo, vam žal tudi v tem trenutku ne morem posredovati bolj kon-kretnih podatkov, pač pa bodo izhajali iz dopolnjenih ocen o gospodarjenju za pet ali šest mesecev na ni-voju občine Ljubljana-Šiška, v mestu Ljubljani ali v SR Sloveniji. Tako še vedno lahko ugotovimo, da je planirani obseg rasti industrijske proizvodnje v občini 5 %, dosežen za pet mesecev s 5,6 %, v mestu Ljubljana planiran 3 %, dosežen 7,2 %, v SR Sloveniji planiran 2,5 %, dosežen z 2 % rastjo. Iz petmesečnih podatkov in iz posvetov s predstav-niki združenega dela je razvidno, da je proizvodnja reprodukcijskega materiala pod povprečno rastjo, da so bile zaloge v povprečju za 9 % višje od mesečnega povprečja v letu 1980. Razlogi so različni, za vse pa velja v glavnem bojazen pred pomanjkanjem blaga, kar pa znatno obremenjuje obratna sredstva. Pomembne so predvsem naslednje ugotovitve: — domači dobavitelji se ne držijo rokov dobav, zahtevajo plačila v devizah in sovlaganja, — pomanjkanje deviznih sredstev, ki izhaja iz sla-be izvozne orientiranosti delovnih organizacij z ene strani in z druge strani iz neustreznih deviznih pred-pisov, — visoke zaloge nedokončane proizvodnje, zaradi omejitve uvoza in s tem vezava obratnih sredstev. Ob spoštovanju sklepov predsedstva SFRJ in ob konkretizaciji teh na naše prilike je izhod iz seda-njega stanja predvsem v naslednjem: Programske obveze na vseh ravneh ne bomo ure-sničili brez večjega, bolj učinkovitega dela. Občutno je treba zmanjšati stroške poslovanja, izkoristiti vse rezerve v slabem izrabljanju delovnega časa, več po-zornosti in obvez je treba usmeriti na varčevanje z repromaterialom in surovinami ter energijo in na-domeščanju uvoženih materialov z domačimi, spre-membo proizvodnih programov in prilagoditvijo pro-izvodnje zahtevam tržišča, dolgoročnemu povezova-nju in vlaganju v razvoj domače proizvodnje su-rovin itd. To so glavne usmeritve, predlogi in obveznosti iz posvetovanj s predstavniki združenega dela. Novih zaključkov ne bi bilo treba pisati, treba pa je pogle-dati, kaj smo sklepali in se dogovarjali v preteklem obdobju in to uresničiti. b) Zunanjetrgovinska menjava Podatki so še vedno samo za prve tri mesece. V tem prvem tromesečju so naše organizacije združe-nega dela izvozile v vrednosti 1.326,666.000 din, kar je za 21 % več kot v treh mesecih leta 1980. V istem času je bil realiziran uvoz v višini 1.925,334.000 din, kar predstavlja 21,5 % plana uvoza za leto 1981. Naj-večji del izvoza delovnih organizacij naše občine je usmerjen v vzhodne države 46,1 %, sledijo države v razvoju 23,8 % in države EGS 21,1 %, najmanjši del oziroma 9 % pa v ostali del razvitega sveta. Precejšni del izvoza je v investicijski opremi ter reprodukcij-skem materialu in surovinah, manjši del izvoza pa predstavljajo višje oblike menjave in storitve. Podatki o naši zunanjetrgovinski aktivnosti kažejo, da je kvalitefa izvozne dejavnosti v upadanju. Pre-težno izvažamo na področje s klirinškim sistemom plačevanja in nemalokrat se dogaja, da za ta izvoz uvažamo surovine iz konvertibilnega področja. Dose-danje razprave v gospodarstvu so pokazale, da smo vse premalo aktivni, da bi izvoz na klirinško pod-ročje zadržali na sedanji ravni in ga znatno povečali na konvertibilno področje. c) Izgube V prvem tromesečju je poslovanje z izgubo zaklju-čilo 23 TOZD oziroma OZD. Skupna izguba znaša 105,983.000 din. Podatkov o izgubah za prvo polletje še nimamo. Iz dosedanjih kontaktov z organizacijami združenega dela, vendar po nepopolnih podatkih lahko pričaku-jemo tudi v polletju nekaj značajnih izgubašev. Iz zapisnikov nekaterih delegacij lahko ugotovimo, da so bili delegati posebej pozorni do tega vprašanja. Delegati se sprašujete, kaj je ukrenil, do teh pojavov, izvršni svet občinske skupščine. V laaskem letu je od prvega tromesečja do konca leta gospodarilo z iz-gubo 6 oziroma 7 organizacij združenega dela. Izvršni svet je takoj v prvem tromesečju organizi-ral skupaj z OS ZS delovne skupine, ki so do konca leta sodelovale v posameznih delovnih organizacijah, sodelovale pri izdelavi sanacijskih programov, sode-lovale na zborih delavcev in sejah DS, kjer so se ta vprašanja obravnavala in na kraju leta 1980 lahko ugotovimo, da je z izgubo zaključilo poslovanje še pet organizacij združenega dela, in sicer: poleg dveh Iskrinih TOZD še dve TOZD s področja gradbeništva in Zavod Tivoli. Od lanskoletnih izgubašev so po-novno na spisku tri organizacije združenega dela, zoper katere so se za dve že uvedli ukrepi ali pa se pripravljajo sedaj. Nahajamo se pred odločitvijo, kako naprej do orga-nizacij, ki daljše obdobje gospodarijo z izgubo, pa kljub sanacijskim ukrepom ne morejo izboljšati re-zultatov gospodarjenja. Glede na to, da imamo med izgubaši tudi take organizacije združenega dela, kjer je vzrok za izgubo »višja sila«, bo moral biti v pri-hodnje odnos do izgubašev zelo izostren. Vsekakor mora veljati pravilo, da v času ko se vse gospodar-stvo bori za stabilizacijo, da se za sanacijo tistih organizacij, ki niso same pripravljene storiti vse, da drugače gospodarijo, uporabljajo družbena sredstva. d) Investicije Po podatkih SDK s stanjem 31. 1. 1981 je y naši občini v teku 80 investicijskih naložb. Med njimi so nekatere že dokončane, 31 investicijskih naložb je dokončanih na 80 %, 32 pa takih, ki so dokončane med 50—80 %. Glede na zaostren odnos do nadaljevanja investicij v teku in do začenjanja novih investicijskih vlaganj je izvršni svet občinske skupščine imenoval posebno delovno skupino, v kateri je tudi predstavnik SDK. Delovna skupina je dolžna, da glede na kriterije, ki jih ima SDK, konča svoje delo do 22. oziroma do 25. 7. 1981. Na nivoju mesta Ljubljane so za delo strokovnih skupin pri pripravi predloga za nadaljevanje investi-cij pripravljeni naslednji kriteriji: — investicije, katerih proizvodnja je v pretežni meri namenjena izvozu, — investicije, namenjene proizvodnji reprodukcij-skega materiala, — izgradnja stanovanj skupaj z ustrezno komu-nalno izgradnjo, vzgojno varstvene organizacije in nalno izgradnjo, vzgojnovarstvene organizacije in objekti za usmerjeno izobraževanje, — investicije v infrastrukturo: elektrogospodarstvo, ceste, železniško gospodarstvo, PTT omrežje, — investicije v prednostnih dejavnostih, predvsem v: agroživilstvo, preskrbo z osnovnimi zivljenjskimi potrebščinami in obrt, — izgradnja objektov iz II. samoprispevka, če je zanje zagotovljeno najmanj 50 % sredstev, — nujne nadomestne investicije v proizvodne in skladiščne prostore, — investicije, katerih vrednost ne presega 1,000.000 din, — investicije, katerih stopnja dokončanja znaša nad 80 %, naj bi se nadaljevala. Vse druge, manj pomembne investicije, naj se za-časno ustavrjo. Pri pripravi predloga pa bo treba upoštevati še naslednje: 1. V primerih, ko objekt gradi zunanji investitor, je treba skupaj z občino, v kateri ima investitor svo| sedež, preveriti investicijo glede na dane kriterije,, saj bo posledice za neustrezne investicije nosila ob-čina, v kateri bo ta objekt obravnaval. 2. V primerih, ko OŽD iz občine oziroma Ljubljane gradi objekt v drugi občini, je treba skupaj z ob-čino, v kateri se investicija izvaja, preveriti investi-cijo glede na dane kritenje. 3. Sredstva, ki bodo zaradi ustavitve investicij osta-la OZD, naj se namenijo: — v prvi vrsti za izboljšanje likvidnosti OZD, da se bo zmanjšalo naiemanje kratkoročnih kreditov pri bankah, — vložijo v izgradnjo objektov v prednostnih de-javnostih na podlagi skupnega dohodka. . r . ^ e) Osebni dohodki Povprečni mesečni osebni dohodek v občini znaša za prve štiri mesece tega leta 11.012 din, v Ljubljani 11.396 din. Od tega v gospodarstvu v občini 11.044 din, v Ljubljani 12.127 din, v negospodarstvu v občini 10.370 din, v Ljubljani 12.292 din. Ti primerjalni po-datki kažejo, da osebni dohodki v naši občini zaosta- 6 jajo za povprečjem v mestu Ljubljana, kar je glede na strukturo gospodarskih dejavnosti v mestu Ljub-ljana razumljivo. Na podlagi teh podatkov je ugotov-ljeno, da so osebni dohodki v občini v tem obdobju narasli v primerjavi z istim obdobjem 1980 za 16,8 %, v mestu pa za 17.3 %. PEOBLEMATIKA SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE (Podatki veljajo za ljubljanske občine, kot za mesto Ljubljana) Splošna poraba Rast splošne porabe naj bi bila vezana na rast do-hodka, vendar je omejena na 18 % povečanje. V okvi-ru tega povečanja se je dodatno znižala poraba za 2,31 %, pripravljen pa je predlog za ponovno 0,5 % znižanje. Polovica preseženih prihodkov in sredstva iz 2,3 % omejitve se v skladu z medobčinskim dogovorom na-menjajo za plačilo kompenzacij v občinah, polovica presežkov pa se združuje v republiški samoupravni sklad za kompenzacije. Obveznost do republiškega sklada se izračunava na podlagi lanskega presežka. Skupne obveznosti za pol leta za vse sprejete obveznosti so bile izjemno visoke (43 mio za kompenzacije, 4,5 mio za mlečne premije in 27 mio za republiški samoupravni sklad), zato je bilo potrebno že tako omejevano porabo dodatno omejiti. Izločiti smo morali vse prihodke nad 16 % povečanjem in še sredstva pridobljena z 2,3 % ome-jitvijo. Proračunski prihodki občin so v prvem polletju za 25 % višji, kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub nekoliko slabšemu prilivu prihodkov ocenju-jemo, da bodo doseženi planirani prihodki. Skupna poraba V prvem tromesečju je skupna poraba presegla resolucijske okvire. Tudi v šestih mesecih se ni zmanjšala. Dotok sredstev do 30. 6. je bil za 48,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Podatkov o dose-ženem dohodku, na katerega je skupna poraba ve-zana, še nimamo, zato ne moremo izračunati za ko-liko presega resolucijske okvire. Ob oceni, da doho-dek ne bo bistveno večji od tromesečja pa lahko predvidimo njeno prehitro rast. Potreba po večjih sredstvih je pogojena predvsem z novimi kapacitetami v objektih družbenega stan-darda in zaradi večje rasti cen. Da bi omilili pritiske na osebni standard občanov so bili presežki iz leta 1980 namenjeni za kritje raz-lik v ceni oskrbnega dne v vzgojnovarstvenih oddel-kih z namenom, da se pred septembrom ne poveča udeležba staršev. Do avgusta prispevajo starši k oskrbnini le 41 %, od septembra 50 %, v letu po-vprečno pa 45 % delež. Pri socialnem skrbstvu so se presežki namenili za valorizacijo družbeno denarnih pomoči. Sedaj se v Ljubljani, kakor tudi v vseh občinah SR Slovenije pripravljamo na realizacijo zveznega za-kona o začasni prepovedi razpolaganja z delom druž-benih sredstev splošne in zlasti skupne porabe v letu 1981. Dogovarjamo se o načinu realizacije tega zakona, ki mora biti usklajen s sprejeto politiko na ravni republike. Dogovorili smo se, da SIS družbenih dejavnosti že v juliju tega leta pričnejo mesečno iz-ločati 3/12 sredstev od dogovorjene osnove, to je od reaiizacije v letu 1980. Po dosedanjih usmeritvah v republiki pa kaže, da na družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo in zaposlovanje ne bo omejitev. Zato bodo ostale družbene dejavnosti bolj omejene — v porabi na primer ca. 6 % porabe ali za nekaj čez 311 mio dinarjev. Krčenje programov SIS družbenih dejavnosti bo v drugem polletju tega leta občutno. Nujno je, da se uresniči zmanjšanje družbene režije v posameznih SIS, predvsem z združevanjem strokovnih služb. Iz-vršni odbori SIS družbenih dejavnosti mesta in občin pripravljajo za skupščino samoupravnih interesnih skupnosti v septembru predloge za 3 % znižanje stro-škov režije SIS in predlagajo usmeritev teh pridob-ljenih sredstev v svoje osnovne programe. V otroškem varstvu potekajo priprave na integra-cijo manjših samostojnih vzgojnovarstvenih organi-zacij po občinah, podobno pa moramo začeti pri do-movih starejših občanov. V skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov potekajo dela na sestavi programa izgradnje objektov iz III. samoprispevka. Program izgradnje je z občinami in SIS v glavnem že usklajen in bo kot predlog odloka predložen skupščinam občin in mesta Ljubljane v mesecu oktobru. Tovarišice in tovariši, na podlagi obeh poročil, in-formacije o tekočih gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih tega leta v naši občini in tega uvod-nega poročila, izvršni svet predlaga skupščini občine, naslednje predloge in ukrepe, za katere smatra, da bodo prispevek k nadaljnji stabilizacijski naravna-nosti v letu 1981. Nekatere od teh ukrepov je skupščina osvojila že na aprilski seji, vendar jih razširjamo in konkretizi-ramo za boljšo aktivnost v praksi. 1. Skupščina ponovno zadolžuje vse poslovodne organe v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da pregledajo akcijske programe za stabilizacijo, iz-vršni svet pa se pri tem zadolžuje, da naredi ocene pristopa k tej ponovni stabilizacijski mobilizaciji. Ukrepi naj predvsem zagotove: — še večje izvozne napore in zadolžitve, — zmanjševanje uvoza ob konkretnih rezultatih, — nemoteno finančno realizacijo proizvodnje, s ci-ljem, da se le-ta poveča. Pri tem pa: a) izvozni rezultati prvega kvartala niso ugodni »predvsem pa ne po strukturi in usmeritvi«, dejstvo je, da je dohodkovni interes organizacij združenega dela za izvoz na konvertibilno področje zmanjšan zaradi visoke rasti domačih cen, kljub lanski deval-vaciji. Izvršni svet naj skupaj z OZD v konkretnih sredinah prouči možnosti povečanja izvoza in pre-usmerjanja na čvrsta tržišča. IS naj izdela analizo: — učinkov izvoznih stimulacij v šišenskih izvoznih. organizacijah, — še druge vzroke neugodnih izvoznih usmeritev in njenega upadanja, — kako se sprejemajo v OZD odločitve o izvozni usmeritvi in plasmaju ter v čem se zrcali dejavnost za sprejem novih izvoznih zadolžitev. b) Izvršni svet naj oceni, kako se realizira usme-ritev IS SRS o prednostnem zagotavljanju uvoza re-produkcijskega materiala za proizvodnjo, ki je na-menjena izvozu v konkretni praksi. Zaradi znanih težav, ki so nasLopile v lanskem letu, zaradi linearne omejitve uvoza opreme, mora IS glede na napoved o ponovitvi takega ukrepa proučiti situacijo, skupaj z OZD na primerih že potrjenih prijav za uvoz opre-me in se zavzeti, da ukrepi restrikcije ne prizadenejo predvsem programe tehnološke modernizacije in več-je usposobitve izvozne usmerjene proizvodnje. c) Ob situaciji delno izboljšane oskrbe s surovi-nami in reprodukcijskim materialom so rezultati fi-zične proizvodnje iznad planiranih. Skupščina zadolžuje poslovodne organe v OZD, da zagotove tako organizacijo proizvodnega procesa, da industrijska proizvodnja v poletnih mesecih zaradi dopustniškega časa ne bo bistveno padla. IS mora o tem poročati skupščini na septembrski seji. 2. Porast akumulacije je nominalno iznad rasti ostalih kategorij, vendar realna vrednost novoustvar-jene akumulacije pada. Povrhu tega je fronta plas-maja akumulacije zožena ob zožanju investicijska dejavnost, zato se že tako skromna masa akumulacije deloma zadržuje na računih OZD. a) IS naj oceni in analizira stanje razpoložljivih poslovnih sredstev za razširjeno dejavnost: — združevanja znotraj DO in SOZD, — združevanja v interesnih združenjih in drugih asociacijah, — združevanja v bankah, — združevanja na drugih dohodkovnih učinkih. IS mora vzpodbujati združevanje sredstev za večje projekte izvozne usmerjenosti, ali prednostnih nalog na področju občine in izveri nje.' • < ¦ ¦ • b) IS mora izdelati oceno in analizo povezovanja OZD naše občine na področju nerazvitih republik in SAP Kosovo ter vzpodbujati in povezovati združe-vanje sredstev za projekte in programe, ki se bodo ali so pripravljeni za te usmeritve. Pri tem je vztra-jati, da se čim več sredstev, namenjenih za hitrejši razvoj nerazvitih republik in SAP Kosovo v skladu z zakonom usmeri na principu skupnih vlaganj in združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osno-vah. c) V Šiški je nad 50 OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti, saj je njihov delež akumulacije v ce-lotnem prihodku do 2 %. IS mora pristopiti k pro-učitvi stanja in vzrokov v teh OZD, zakaj je njihov ekonomski položaj trajno nestabilen. Analiza mora dati odgovore predvsem na naslednja vprašanja: — razvojna perspektiva in tržnost proizvodnih pro-gramov, — povezovanja v panogi ali v repro celotah, — drugo dohodkovno povezovanje (trajni koopera-cijski odnosi), — stanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v OZD, — kadrovski potencial (poslovodni in strokovni). IS mora o tej aktivnosti obvestiti skupščino na no- vembrski seji (1981). 3. Na področju naše občine je po stanju 31. 1. 1981 v teku 60 investicij, od tega 31 s stopnjo zaključeva-nja preko 80 %. Aktivnosti IS v zvezi z nalogami uskladitve investi-cijske politike z razvojnimi možnostmi in sprejetimi usmeritvami mora sloneti na oceni realnih prilik, v katerih je investicija nastajala in njen pomen na temeljne kvalitetne dejavnike razvoja, predvsem pa: — njena izvozna usmerjenost, — posodobitev proizvodnega procesa, — izboljšanje delovnih pogojev, — tehnološka modernizacija. Glede na ukrepa pri aktiviranju novih investicij s strani IS SRS, mora IS tekoče spremljati proble-matiko in tekoče oblikovati svoje znanje o novih in-vesticijskih projektih in z njimi seznanjati komisiio za presojo investicij pri IS SRS. IS mora zagotavljati nemoteno odvijanje investicij-ske fronte na področju malih investicij iz lastnih ali združenih sredstev, ki se programirajo večinoma s ciljem tehnološke modernizacije ali izboljšav v pro-izvodnem procesu. 4. Cene so ena najšibkejših točk naših gospodarskih dogajanj. Izvršni svet mora pripraviti oceno, kako se realizirajo določbe zakona o cenah v konkretni prak-si v naši občini in kako pristopajo v OZD k razpravi o novih cenah, glede na podatke, da je odločanje o cenah dokaj formalno. Skupščina poziva vse samoupravne organizacije in skupnosti, da odgovorno in v skladu s stabilizacij-skimi prizadevanji v vseh okoljih, sprejemajo odlo-čitve o novih cenah. Cene ne smejo avtomatično pri-znati visoke individualne stroške poslovanja, nera-cionalnost, nizko produktivnost (individualno in družbeno) in neustrezno izkoriščanje zmogljivosti. Rok za pripravo ocene: oktober 1981. 5. Glede organizacij združenega dela, ki trajneje gospodarijo s slabimi poslovnimi rezultati oziroma z izgubo, je treba imeti v prihodnje zelo dosleden in selektiven pristop. Izvršni svet se zadolžuje, da za oktobrsko sejo občinske skupščine pripravi v zvezi s tem vprašanjem konkretne predloge ukrepov. 6. V prihodnjem obdobju je pričakovati, da bo na-raščalo število nezaposlenih predvsem med mladimi občani. V združenem delu imamo še vedno pojave podalj-šanega oziroma nadurnega dela in zaposlovanja že upokojenih delavcev na podlagi honorarnih pogodb in drugo honorarno delo. Izvršni svet se zadolžuje, da preveri pogostnost teh pojavov v organizacijah združenega dela in da na njih opozori. OZD so dolžne z dosedanjo prakso prenehati in s tem omogočiti mla-dim občanom, da pridobijo zaposlitev. 7. Nekatere organizacije združenega dela, kakor tudi nekatere SIS in KS še vedno niso sprejele svo-jih planskih dokumentov. Na podlagi razprave in ugotovitev KO za družbeno planiranje pri OK SZDL se izvršni svet zadolžuje, da na septembrski seji ob-činske skupščine o tem vprašanju poda izčrpno poro-čilo in če je potrebno tudi predlog ukrepov. Tov. Brane Praznik, sekretar OK SZDL, je podal stališča OK SZDL in komiteja OK ZKS. Stališča, mnenja in predlogi občinske konference SZDL Koordinacijski odbor za usmerjanje ekonomske stabilizacije podpira usmeritve in stališča izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška, s katerimi je bil seznanjen na svoji seji. Podpira tudi usmeritve izvršnega sveta skupščine SRS in IS SML. Pri obrav-navi stališč je upošteval mnenja in predloge vseh DPO, predvsem pa stališča komiteja OK ZKS Ljub-ljana-šiška. Koordinacijski odbor je mnenja, da je ocenjevanje rezultatov družbenega in ekonomskega razvoja, glede na s plani postavljene naloge in cilje, obveznost za vse nosilce planiranja na vseh ravneh, ki pa zaradi neuresničevanja nekaterih temeljnih razvojnih pro-porcev ne sme biti rutinsko, temveč terja od vseh družbenih subjektov angažiranje v največji meri in konkretno kritično obravnavanje, tako objektivnih, kot tudi — in predvsem — subjektivnih vzrokov za odstopanje od sprejetih nalog in obveznosti. Za uspešnost in naravnanost akcije ter sprejemanje pravilnih ukrepov in aktivnosti, morajo1 vsi subjekti gospodarjenja natančno oceniti gospodarska gibanja v svojih okoljih ter oceniti konkretne pogoje in od-govornosti za odstopanja oziroma neizpolnjevanje vsake naloge posebej. Obravnavanje poletnih rezultatov mora biti usmer-jeno h konkretnemu dogovoru za sprejetje ustreznih aktivnosti in ukrepov ter najširšo mobilizacijo vseh družbenih dejavnikov za odpravljanje vzrokov za odstopanja ter za kvaliteten družbeni in gospodarski razvoj, kot je bil opredeljen s plani. Za obravnavanje poletnih bilanc v združenem delu so dolžni poslovodni organi zagotoviti, da bodo de-lavci informirani o gospodarskih gibanjih ter o pred-laganih oziroma sprejetih ukrepih ekonomske poli-tike. Na vseh ravneh moramo zagotoviti, da bo delavec vedel, kakšen je stvaren dohodek, o katerem odloča. Ena od temeljnih predpostavk za premagovanje od-tujenega odločanja je celovito odločanje delavca o dohodku v sklopu celovitih povezav in soodvisnosti. V marsikaterem okolju je nujno odločno politično premagati namišljene in družbenopolitično nevzdržne dileme, kdaj in včasih celo ali sploh dati delavcem informaciio o slabem poslovanju in o neuspehu ali zgrešenosti tega ali drugega projekta. O odprtih pro-blemih in smereh nadaljnjega delovanja je nujno, ne glede na to, kje se pojavijo, javno in konkretno spre-govoriti ter opredeliti odgovornost, ker bo le tako mogoče doseči najširše angažiranje vseh družbenih dejavnikov, delavcev, delovnih ljudi in občanov za kvaliteten in hitrejši družbeni ter gospodarski razvoj. Z vso odločnostjo podpiramo zmanjševanje investi-cijske porabe in njeno selektivno usmerjanje ter na ta način zagotavljanje ustreznejše strukture investi-cij kot tudi virov financiranja. Pri tem odločno pod-piramo ukrepe našega izvršnega sveta, ki naj še na-prej sproti proučuje vse investicijske naložbe (ki so v teku ali se pripravljajo) ter zaustavi tiste, ki ne ustrezajo razvojnim kriterijem. Pri razreševanju vprašanj sanacij nekaterih orga-nizacij združenega dela, to je pokrivanje izgub in odpravo motenj v njihovem gospodarjenju, je nujno, da k dodatnemu združevanju sredstev pristopimo zelo restriktivno. Vsekakor mora ysako dodatno zdru-ževanje sredstev za te organizacije združenega dela potekati po samoupravni poti in ob celoviti informi-ranosti delavcev. Pripraviti pa je nujno tudi teme-ljito selekcijo in prioriteto programov, za katere naj bi se dodatno združevala sredstva. Na področju socialne politike moramo hitreje in učinkoviteje razreševati nekatere naše usmeritve: Pri prednostnih nalogah na področju socialne var-nosti je potrebno izpostaviti predvsem vprašanje za- 8 poslovanja mladih, pri čemer moramo temeljito pre-veriti in izkoristiti obstoječe možnosti zaposlovanja. To pomeni, da je potrebno na tistih področjih ozi-roma panogah, kjer se pojavlja nezaposlenost, iskati nove možnosti za zaposlovanje z večjim izkorišča-njem proizvodnih kapacitet, hkrati pa odpravljati vse oblike, ki zaviralno vplivajo na možnosti novih za-poslitev — delo v podaljšanem delovnem času, do-polnilno in pogodbeno delo in delo upokojencev. Pri zagotavljanju materialne in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov se je potrebno izogibati linearnih ukrepov. To npr. pomeni, da je potrebno odpraviti avtomatizme pri dodeljevanju družbene denarne pomoči, ki naj bo vezana na polno in odgo-vorno odločanje pri ugotavljanju materialnega sta-nja družine. Glede na to, da je razreševanje vprašanja družbe-nega varstva in vzgoje otrok pomemben element produktivnosti dela, moramo v sedanjih gospodarskih razmerah še bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in dosledneje uveljavljati cenejše oblike družbenega varstva in vzgoje otrok. Več pozornosti je potrebno namemti preprečevanju invalidnosti, predvsem z za-gotavljanjem ustreznejših delovnih pogojev. Koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja ekonomske stabilizacije terja, da se dosledno spoštu-jejo sklepi, ki so bili sprejeti v organih družbeno-političnih organizacij in se nanašajo na nagrajevanje po delu, delitev dohodka in osebnega dohodka, zmanjševanje družbene režije in druge, ki lahko bi-stveno prispevajo k doslednemu uresničevanju druž-benega plana ter resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju. Ugotovitve, predlogi in stališča komiteja občinske konference ZKS Komite občinske konference ZKS je obravnaval aktivnosti pri uresničevanju politike ZK na področju gospodarske stabilizacije in ugotovil, da je bila v zve-zi s 15. sejo CK ZKJ in pismom SFRJ razvita po-globljena družbenopolitična aktivnost v vseh meha-nizmih političnega sistema v občini od OZD do KS in organov DPO ter SOb. Na posvetih, ki so bili sklicani v okviru KO za sta-bilizacijo pri OK SZDL, nosilec pa je bila ZS, kar predstavlja novo kvaliteto pri uveljavljanju te sub-jektivne sile, so bila obravnavana vsa aktualna vpra-šanja gospodarskega razvoja OZD, KS, SIS občine in širše DPS. Udeležba je bila primerna, ugotovili pa smo, da se nekatere OZD iz različnih razlogov vabilu niso odzvale. Za te organizacije je potrebno posvete takoj po seji SOb ponoviti. V občini so doseženi v prvih petih mesecih zado-voljivi gospodarski rezultati in po glavnih smereh izpolnjeni planski cilji, kar je posledica povečanih prizadevanj vseh organiziranih socialističnih subjek-tivnih ter samoupravnih in poslovodnih organov. Odpravljanje vzrokov zmanjšane likvidnosti in po-večanih zalog nedokončane proizvodnje zaradi po-manjkanja določenega repromateriala, rezervnih de-lov, je pogoj za doseganje boljših rezultatov, čemur moramo dati poleg drugega največji poudarek. V ta namen komite daje pobudo IS SOb, da obli-kuje posebne delovne skupine za posamezna pod-ročja gospodarstva, ki naj tekoče spremljajo gospo-darjenje y OZD in predlagajo IS ustrezne ukrepe. Ocena iz posvetov kaže na to, da je gospodarstvo sposobno več izvoziti, če bi bili razrešeni nekateri problemi, zlasti na področju uvoza dodatne opreme in rezervnih delov ter delov za kompletiranje opreme ter nujno potrebnih surovin. Na področju krediti-ranja izvoza tudi niso dani vsi pogoji za uspešnejši nastop v tujini, kar velja tudi za zavarovanje izvoz-nih poslov. Komite zahteva, d_a komunisti delujejo v smeri realizacije v planu začrtanega izvoza oziroma da OZD planske zadolžitve celo presežejo. Na področju investicijske politike je potrebno po-novno preveriti vse začete in predvidene naložbe in opredeliti prednostne glede na izvozne kriterije. Prav tako moramo dokončati oziroma zaključiti tiste, ki jih že dalj časa izvajamo, pri čemer je potrebno pri-praviti analizo, kakšne efekte dajejo dosedanje akti- virane naložbe ter podvzeti ukrepe za njihovo opti-malno izkoriščenost. Še zlasti zaostajamo na področju samoupravne organiziranosti in dohodkovne povezanosti združe-nega dela. Razdrobljenost in veliko število OZD na nekaterih področjih (gradbeništvo, drobno gospodar-stvo) nista faktor hitrejšega razvoja, pa tudi ne porok za večjo socialno varnost delavcev v teh de-javnostih. Sindikat in ZK bosta morala v prvi vrsti prelomiti z obrtniško mentaliteto in z odpori vodilnih in vodstvenih struktur do take samoupravne organi-ziranosti, ki bo delavcu zagotavljala, da resnično razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela in s tem skupno z drugimi delavci dosega višji dohodek na bolj kvalitativnih osnovah. Zastajanje na področju dohodkovnega povezovanja ima svoj negativni odraz tudi na področjih, kot so: ustvarjanje pogojev za normalen potek proizvodnje (oskrba s surovinami in repromaterialom), povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza odvisnosti, razširjena reproduftcija in v končni fazi pravična delitev ustvar-jenega dohodka. Vse preveč je vztrajanja na starih kupoprodajnih odnosih, vse preveč je prisoten diktat OZD proizvajalk repromateriala, ki ščitijo samo svoj interes. To slednje še zlasti velja za črno in barvno metalurgijo, bazično kemijo, industrijo tekstila in še koga. Komite ugotavlja, da je premalo pobud iz samih OZD družbenemu pravobranilcu samouprav-Ijania za presojo ponujenih samoupravnih sporazu-mov o združevanju dela in sredstev (beri »sredstev«) za zagotovitev določene proizvodnje surovin in re-promaterialov. Zeleno luč lahko dobijo samo tisti samoupravni sporazumi, ki slone na resničnem zdru-ževanju dela in sredstev ob udeležbi v skupnem pri-hodku oziroma dohodku in ob prevzemanju rizika s strani vseh udeležencev. Vse te ugotovitve v enaki meri veljajo za uveljav-ljanje politike cen, ki v veliko primerih ni grajena na samoupravnih osnovah in vodi k še večjemu ne-redu na tržišču. Delavci v združenem delu se zavedajo, da bodo večji dohodek dosegali z večjo produktivnostjo, ki bo slonela na boljši organizaciji dela, večji izkoriščenosti delovnega časa, večji odgovornosti in boljšem odnosu do prevzetih obveznosti, kar vse vpliva na boljše iz-koriščanje kapacitet. Pri tem ni nepomembno, kako koristimo letne dopuste, zato morajo v vseh OZD proučiti upravičenost obstoječega sistema (kolektivni dopusti, remonti in večja popravila samo v juliju in avgustu in podobno). Iz poročila komisije IS za zmanjševanje družbene režije ugotavljamo, da je celotna akcija CK ZKS na-letela na širok odmev, žal pa se v nekaterih sredinah še vse preveč deklarativno opredeljujejo zanjo. V večini OZD niso storili nič drugega kot to, da so sprejeli ustrezni program, ki pa je ostal le na papirju. Komite zadolžuje vse komuniste v OZD materialne in nematerialne proizvodnje, SIS, DPS ter v drugih organizacijah in skupnostih, da trajno delujejo na tem področju, saj nepotrebna družbena režija na vseh nivojih oziroma v vseh sredinah pobira velik del dohodka. Komite ponovno nalaga komunistom, da proučijo nadurno delo in pogodbe o delu in v tej zvezi ustrezno delujejo znotraj samoupravnih orga-nov. Posveti so pokazali, da v marsikateri OZD še ni-majo vseh planskih dokumentov in da je vprašljiva tudi njihova vsebina, čeprav je gradivo, ki ga je pri-pravil komite za planiranje in družbenoekonomske odnose, ki delno sloni na anketi, v tej smeri dokaj ugodno. Zaostriti je odgovornost v vseh tistih OZD in skupnostih, ki še nimajo srednjeročnega plana, saj je na ta način deiavcem onemogočeno, da bi dolgo-ročneje zagotavljali pogoje in odločali o rezultatih svojega dela. Še zlasti kritično komite ocenjuje odnos OZD in SIS do sprejemanja planskih dokumentov krajevnih skupnosti, saj večina KS še nima sprejetega SAS o temeljih. plana, ker je odziv s strani OZD in SIS slab, ali pa o ponujenem dokumentu še sploh niso razpravljali. Komite nalaga vsem komunistom v OZD in SIS pa tudi v IS, da preverijo stanje na področju planiranja znotraj svojih organizacij in skupnosti pa tudi izven, to je do drugih organizacij in skupnosti. Skupščina bo o tem ponovno razpravljala v septem-bru in tudi sprejemala ustrezne ukrepe. Do OZD s ponavljajočimi izgubami se mora druž-benopolitična skupnost obnašati bolj selektivno, to pomeni, da tega vprašanja povsod in za vsako ceno ne moremo socializirati. Tam, kjer sanacijski program ne zagotavlja in ne daje rešitev za uspešnejše gospodarjenje se bo po-trebno odločiti za ukinitev proizvodnje, delavce pa razporediti v tiste OZD, ki imajo dobro izvozno ori-entirane programe ter zagotavljajo dolgoročno eko-nomsko in socialno varnost. V vseh OZD je nujno proučiti uveljavljanje delitve dohodka in OD po rezultatih dela, odvisno od tega pa spremljati socialni položaj najnižjih kategorij de-lavcev. Komite ponovno ugotavlja, da je za pravo-časno in učinkovito akcijo nujno razpolagati s po-trebnimi podatki, kar se je ob tej priliki pokazalo za še kako pomembno. Nesprejemljivo je to, da v sre-dini julija ocenjujemo rezultate gospodarjenja na osnovi podatkov iz I. tromesečja, kar še zlasti velja za gibanje proizvodnje, izvoza in uvoza ter osebnih dohodkov. Izvršni svet bo moral analitsko plansko službo v organizacijskem in kadrovskem pogledu usposobiti za večjo ažurnost in s tem tudi aktualnost, pa naj gre pri tem za njegovo lastno službo ali pa za statistiko ali SDK. Komite OK ocenjuje, da v razvoj socialističnih samoupravnih odnosov vse bolj prodirajo administra-tivna sredstva in metode, ki objektivno zavirajo pro-cese samoupravnega odločanja. Takšni ukrepi, ki so često tudi linearni, večajo nezaupanje v samouprav-ljanje kot sistem družbenopolitičnih odnosov. Zato smo se komunisti v OZD in v institucijah po-litičnega sistema dolžni nenehno spopadati s takšnimi tendencami. Pri tem moramo za neizvrševanje samo-upravno sprejetih nalog izostriti konkretno odgovor-nost nosilcev družbenih in poslovodnih funkcij, kar je treba zagotavljati z ustrezno kadrovsko politiko. Za obravnavo polletnih rezultatov gospodarjenja so OO ZK dolžne pripraviti svoja stališča in ocene, pri čemer se morajo zavzeti za odprto, javno in demo-kratično razpravo na zborih delavcev. Te obravnave morajo biti usmerjene k samouprav-nemu dogovoru delavcev za sprejetje dodatnih ukre-pov in aktivnosti za povečanje proizvodnje in izvoza oziroma k doslednemu uresničevanju planov OZD, KS, občine, mesta Ljubljane in širše DPS. Pismene pripombe so nam posredovale naslednje konference delegacij: Konferenca delegacij št. 4 Rašica, konferenca dele-gacij št. 21 Lek, konferenca delegacij št. 31 Stavbenik Koper (v imenu panoge gradbeništva), konferenca delegacij št. 46 KIT Kmetijska zadruga Medvode. V razpravi so sodelovali tov. Jože Mencinger, pod-predsednik izvršnega sveta, tov. Tomaž Gostič-Vera, delegat konference delegacij št. 14 Color Medvode. Po razpravi je predsednik zbora združenega dela tov. Cimerman predlagal v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor združenega dela podpira poročilo izvršnega sveta SRS o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki s stališči izvršnega sveta SRS, po-ročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980, poročilo o uresniče-vanju resolucije SML, s pripombami konferenc dele-gacij. 2. Zbor združenega dela sprejema informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana-Šiška v prvih petih mesecih v letu 1981 na znanje ter podpira stališča in usmeritve odbora za družbeno-ekonomske odnose, odbora za družbenoekonomski razvoj, odbora za finance in proračun in odbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter stališča družbenopolitičnih organizacij občinske skupščine ter sklepe in ukrepe izvršnega sveta ob-činske skupščine s pripombami konferenc delegacij. Tako predlagana sklepa so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli. K 6. točki dnevnega reda: OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽ-BENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981—1985 ZA PODROČJE NAMENSKE IZRABE PROSTORA ZA KMETIJSTVO IN GO-ZDARSTVO' Uvodno obrazložitev je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Odbor podpira skrb za kmetijska zemljišča, vendar pa opozarja: 1. V postopku sprejemanja urbanističnih dokumen-tov občine ni bila dana potrebna pozornost kmetij-skozemljiški skupnosti. 2. Postopek sprememb in dopolnitev urbanističnega dokumenta določa zakon o urbanističnem planiranju, zato je predlagane spremembe potrebno izvesti v skladu s tem zakonom. 3. V primeru opustitve gradnje na predlaganih opuščenih zazidalnih otokih, je potrebno zagotoviti ustrezno število nadomestnih lokacij, ker se v na-sprotnem primeru ruši plan stanovanjske izgradnje za obdobje 1981—1985. Pismeno pripombo nam je posredovala konferenca delegacij št. 4 Rašica. Ker ni bilo razprave je predsednik zbora združe-nega dela predlagal v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor združenega dela sprejema osnutek spre-memb in dopolnitev družbenega plana občine Ljub-ljana-šiška za obdobje 1981—1985 za področje na-menske izrabe prostora za kmetijstvo in gozdarstvo s tem, da se vse pripombe posredujejo predlagatelju. 2. Predlagatelj je dolžan, da v času priprave pred-loga sprememb in dopolnitev družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 za pod-ročje namenske izrabe prostora za kmetijstvo in go-zdarstvo uskladi podane pripombe in nanje predla-gateljem poda pismen odgovor. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 7. točki dnevnega reda: POROČILO O IZDELAVI IN SPREJEMANJU SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV ZA OBDOBJE 1981—1985 V OBČINI LJUBLJANA-ŠI-ŠKA Uvodno obrazložitev je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta. Pismeno pripombo na to točko dnevnega reda nara je posredovala konferenca delegacij Litostroj št. 20. Ker ni bilo razprave, je predsednik zbora predlagal naslednji sklep: Zbor združenega dela sprejema poročilo o izvaja-nju in sprejemanju srednjeročnih planskih dokumen-tov za obdobje 1981—1985 v občini Ljubljana-Šiška s predlogi in ukrepi izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška. Delegati zbora združenega dela so tako predlagani sklep soglasno sprejeli. K 8. točki dnevnega reda: PREDLOG SOGLASJA K PLANU SAMOUPRAV-NE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI Uvodno obrazložitev je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta. Pripomb s strani konferenc delegacij nismo prejeli in tudi na sami seji ni bilo razprave. Predsednik zbora združenega dela, tov. Andrej Ci-merman, je predlagal v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor združenega dela daje soglasje k planu ob-činske interesne kulturne skupnosti za obdobje 1981— 1985. 2. Soglasje k planu občinske interesne kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985 je sestavni del na-vedenega plana in se ne objavi v Uradnem listu SRS. 10 Tako predlagana sklepa so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli. K 9. točki dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI DO-KUMENTOV »LJUBLJANA 2000« — PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI NOSILCEV OBVEZNOSTI DOLGOROČNEGA PLANIRANJA Uvoduo obrazložitev je podal tov. Franc Florjančič, podpredsechiik izvršnega sveta. Predlagal je naslednji amandma: V 2. členu »Predloga sklepa o določitvi nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja« se doda: »Št. 35. FRUCTAL ALKO, Sadjarsko-likerski kombinat, TOZD ALKO.« Delegati so predlagani amandma soglasno sprejeli. Ker ni bilo razprave je predsednik zbora združenega dela predlagal v sprejem naslednji sklep: Zbor združenega dela sprejema predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« s predhodno sprejetim amandmajem. Delegati so predlagani sklep soglasno sprejeli. K 10. točki dnevnega reda: OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI, KATERO ZEMLJIŠČE JE NAMENJENO ZA STANOVANJ-SKO IN DRUGAČNO KOMPLEKSNO GRADITEV Uvodno obrazložitev je podal tov. Sašo Majcen, na-čelnik oddelka za upravne, gradbene in komunalne zadeve. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: V kolikor se osnutek nanaša samo na parcele, na katerih niso razčiščeni lastninski odnosi, odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo podpira stališča KS Preska, naj bi iz 3. člena odloka črtali tudi parcele pod zaporednimi številkami 7., 8., 9. in 10. V nasprotnem primeru naj se otok razlasti kompleksno. Oznaka otoka naj bo taka, kot jo vsebuje veljavni urbanistični načrt Medvode. S stališča odbora je so-glašal tudi prisotni predstavnik KS Preska. Pripomb s strani konferenc delegaeij nismo prejeli in tudi na sami seji ni bilo razprave. Predsednik zbora združenega dela je predlagal v sprejem naslednji sklep: Zbor združenega dela sprejema osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stano-vanjsko in drugačno kompleksno graditev s tem, da se pripombe posredujejo predlagatelju, da jih upo-števa pri pripravi predloga odloka oziroma jih obra-zloži, v kolikor jih ne more upoštevati. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 11. točki dnevnega reda: INFORMACIJA O URESNIČITVI SKUPŠČINSKIH SKLEPOV O USTAVITVI GRADNJE PRIZIDKA IN RAZDELITVI INVESTICIJSKIH SREDSTEV Uvodno obrazložitev k tej točki je podal tov. Jože Mencinger, podpredsednik izvršnega sveta. Odbor za finance in proračun priporoča obema zboroma, da sprejmeta vseh devet predlaganih skle-pov, kar se bo naknadno tudi vključilo v rebalans proračuna. Pismenih pripomb na to točko dnevnega reda ni-smo prejeli in tudi na sami seji ni bilo razprave. Predsednik zbora združenega dela je predlagal na-slednji sklep: Zbor združenega dela sprejema sklep o likvidaciji sredstev prizidka k občinski stavbi in upravno-po-slovnega objekta na način, kot ga je v gradivu pred-lagal izvršni svet. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 12. točki dnevnega reda: OSNUTEK ODLOKA O SPREJETJU PROGRAM-SKEGA IN TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNE OTOKE ŠS 113/2 Dvor, ŠS 115/2, 3 Stanežiče O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Glede na dejstvo, da niti na sejo odbora za urba-nizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, niti na sejo delegacije KS Stanežiče-Medno ni bilo pred-stavnika strokovne službe, da bi na posamezne pri-pombe podal obrazložitve, odbor predlaga, da se poda pogojno soglasje na osnutek odloka s tem, da se pri-pombe uskladijo do predloga odloka in da na vse pripombe predlagatelj poda konkretne odgovore po-sameznikom. Predstavnika KS Stanežiče-Medno sta menila, da je osnutek nujno sprejeti, s pogojem, ki ga je podal odbor. Pripomb konferenc delegacij nismo prejeli in tudi na sami seii ni bilo razprave. Predsedruk zbora združenega dela tov. Cimerman je predlagal v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor združenega dela sprejema osnutek odloka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazi-dalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 113/2 Dvor in ŠS 115/2, 3 Stanežiče s tem, da se pripombe posredu-jejo predlagatelju. 2. Predlagatelj je dolžan do sestave predloga od-loka uskladiti podane pripombe ter nanje podati pi-smeni odgovor. Tako predlagana sklepa so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli. K 13. točki dnevnega reda: PRGBLEMATIKA URBANISTIČNE DOKUMEN-TACIJE TER URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981— 1985 V LETU 1981 IN S TEM URESNIČEVANJE PROGRAMA DELA SKUPŠČINE ZA LETO 1981 ZA NALOGE SPREJEMANJA URBANISTIČNE DOKU-MENTACIJE Uvodno obrazložitev k tej točki je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta. O tej točki je razpravljal odbor za urbanizem, sta-novanjsko in komunalno gospodarstvo: Odbor za urbanizem ugotavlja, da poročilo ne iz-haja iz odgovornosti, ki jo ima izvršni svet do reali-zacije programa dela skupščine. Poročilo samo ugo-tavlja stanje na tem področju, ne zaveda pa se odgo-vornosti izvršnega sveta za uspostavitev normalnih pogojev za realizacijo tega programa. Zato odbor predlaga, da je potrebno: — rokovno opredeliti vsak dokument posebej, — določiti nosilce izvajanja ukrepov. Obrazložitev stanja urbanističnih dokumentov ne vsebuje mnogih subjektivnih okoliščin, ki so prispe-vale k nerealizaciji programa. Naj naštejemo kot primer samo nekatere: 1. ŠS 1/1, 2 URBAN: Odbor smatra, da sprejetja dokumenta ne zavira krajevna skupnost. Dokument je bil dan v razpravo pred dvemi leti, vendar pri-stojni upravni organ postopka ni zaključil. 2. ŠS 1/1—1/3 SP ŠIŠKA: Krajevna skupnost Milan Majcen je organizirala razpravo o dokumentih in nanjo vabila predstavnika upravnega organa, vendar se ta seje ni udeležil. 3. ŠS 4/2 NA JAMI: Postopek se je zavlekel zato, ker je sanitarna inšpekcija prepozno prejela doku-ment v soglasje. 4. ŠR 4 POD HRIBOM: Kako, da ob sprejemanju družbenega plana ni bilo jasno, da je potrebno po-iskati potencialne investitorje za ta otok? 5. ŠS 9 KOSEZE: V poročilu ni navedeno, kdaj bo zaključen postopek za sprejetje dokumenta ŠS 9 G, ki je tudi v programu dela skupščine oziroma njenih zborov. . _ .. 11 6. ŠP 1/2 Med Rusko in Gasilsko ulico: Postopek za spremembo GUP se lahko izvede sočasno s spre-jetjem zazidalnega načrta, ko bo točno znano in na osnovi javne razprave verificirano območje industrij-ske cone, za katero bi se spremenil GUP. Pismeno pripombo smo prejeli od konference dele-gacij št. 4 Rašica. Predsednik zbora združenega dela je predlagal v sprejem nasledn^ . sklepa: 1. Zbor združenega dela sprejema poročilo o pro-blematiki urbanistične dokumentacije ter uresniče-vanja resolucije o družbenoekonomski politiki in raz-voju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in s tem uresničevanja programa dela skupščine za leto 1981 za naloge sprejemanja urbani-stične dokumentacije, na znanje. 2. Izvršni svet naj pripravi akcijski program z ro-kovno opredelitvijo za vsak dokument posebej ter določi nosilce izvajanja ukrepov. Tako predlagana sklepa so delegati zbora združe-nega dela soglasno sprejeli. K 14. točki dnevnega reda: POROČILO O URESNIČEVANJU PROGRAMA DELA SKUPŠČINE V I. IN II. TROMESEČJU 1981 Tov. Cimerman je pojasnil delegatom, da je zbor združenega dela poleg točk, ki so bile v programu dela, obravnaval še 13 točk na predlog IS SOb Ljub-ljana-šiška in 12 točk iz dnevnih redov skupščine mesta Ljubljane. Pismenih pripomb s strani konferenc delegacij ni-smo prejeli. Predsednik zbora združenega dela je predlagal v sprejem naslednji sklep: Zbor združenega dela sprejema poročilo o uresni-čevanju programa dela skupščine v 1. in 2. trome-sečju 1981 z dopolnili na znanje. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 15. točki dnevnega reda: OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O NA-MENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE V LETU 1981 Na to točko dnevnega reda nismo prejeli nobenih pripomb. Izvršni svet pa je podal naslednje stališče do pred-loga družbenega dogovora o namenski porabi turi-stične takse v letu 1981. Izvršni svet soglaša s predlogom družbenega dogo-vora o namenski porabi turistične takse v letu 1981 in ga predlaga skupščini občine v sprejem s tem, da ugotavlja: 1. v 3. členu pod točko 1. 90 % zbranih sredstev se že uporablja v Šiški za občinski program za leto 1981, ki je bil usklajen na nivoju občine, 2. v 3. členu pod točko 2 se daje izrecno soglasje k 10 % sofinanciranju programa splošnega turistič-nega programa republike, po predhodno usklajenem programu. Predlaga se, da se za leto 1982 že v jesenskem roku letošnjega leta, najkasneje pa do meseca novembra, izvrši dogovarjanje o financiranju programa za leto 1982 na osnovi medsebojno usklajenih programov. V razpravi je sodeloval tov. Jože Gabrovšek, dele-gat konference delegacij št. 32 DO GP Megrada. Predsednik zbora združenega dela je podal nasled-nje sklepe: 1. Zbor združenega dela sprejema osnutek družbene-ga dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981. 2. Zbor združenega dela daje izrecno soglasje k 10-odstotnemu sofinanciranju programa splošnega turi-stičnega programa republike, po predhodno usklaje-nem programu. 3. Zbor združenega dela podpira predlog izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane o prekvalifikaciji osnutka v predlog. Tako predlagne sklepe so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 16. točki dnevnega reda: OBRAVNAVA GRADIVA ZA 45. SEJO ZBORA OBČIN SML, KI BO 20. 7. 1981 Pripombe in stališča skupščinskih odborov in ko-misij ter Izvršnega sveta se posredujejo Skupšeini mesta Ljubljane kot pripombe in stališča skupščine občine Ljubljana-Šiška. Delegat za sejo ZO SML, ki bo 20. 7. 1981, je tov. Jože Gabrovšek. K 17. točki dnevnega reda: OBRAVNAVA GRADIVA ZA SEJO ZBORA OB-ČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, KI BO 28. 7. 1981 Delegati zbora združenega dela niso imeli pripomb na gradivo ZO Skupščine SR Slovenije. K 18. točki dnevnega reda: 1. Imenovanje delegata v svet delovne organizacije Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Predsednik zbora združenega dela je predlagal na-slednji sklep: Tov. KAVAR-VIDMAR Andreja, roj. 1938, članica temeljne deleeacije KS Komandant Stane za delegi-ranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, sta-nujoča Ane Ziherlove 6, Ljubljana, se kot delegat družbenopolitine skupnosti imenuje v svet delovne organizacije Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. 2. Imenovanje delegata sveta družbenopolitične skupnosti v svet železniškega šolskega centra Ljub-ljana. Predsednik zbora združenega dela je predlagal na-slednji sklep: Tov. Zvonimir SKALAR, roj. 17. 1. 1929, član zdru-žene delegacije KS Hinko Smrekar za delegiranje v skupščine SIS za kulturo, vzgojo in izobraževanje in raziskovanje, stanujoč Železnikarjeva 21, Ljubljana, se kot delegat družbenopolitične skupnosti imenuje v svet Železniškega šolskega centra Ljubljana. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. 3. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v svet ŽG Železniškega šolskega centra Ljubljana, TOZD xa vzgojo in izobraževanje Ljubljana. Predsednik zbora združenega dela je predlagal na-slednji sklep: V svet ŽG Železniškega šolskega centra Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, se kot delegata družbenopolitične skupnosti imenujeta: 1. tov. Marjan DOLGAN, roj. 31. 7. 1912, član dele-gacije KS Hinko Smrekar za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, stanujoč Verovškova 42, Ljubljana; 2. tov. Anton ŠKODA, roj. 23. 10. 1932, stanujoč Milčinskega 1/a, Ljubljana. 4. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v komisijo samoupravne delavske kontrole v ŽG Že-lezniški šolski center Ljubljana. Tov. Andrej Cimerman, predsednik zbora združe-nega dela, je predlagal v sprejem naslednji sklep: Tov. Alojz ŠUŠTARŠIČ, roj. 20. 6. 1921, član sploš-ne delegacije Titovi zavodi Litostroj, TOZD Izobra-ževalni center Ljubljana za delegiranje v skupščine SIS, stanujoč Zavetniška 10, Ljubljana, se imenuje kot delegat družbenopolitične skupnosti v komisijo samoupravne delavske kontrole v ŽG Železniški šol-ski center Ljubljana. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. 12 5. Imenovanje delegata družbenopolitične skupno-sti y svet Vzgojno-varstvene organizacije Rezke Dra-garjeve Ljubljana-Šentvid. Predsednik zbora združenega dela je predlagal v sprejem naslednji sklep: . ¦ '¦ ' " Tov. Frančiška BARLE, roj. 27 .8. 1933, članica de-legacije KS Šentvid za delegiranje v skupščine druž-benopolitinih skupnosti, stanujoča Zvezda 19, Ljub-ljana-Šentvid, se kot delegatka družbenopolitične skupnosti imenuje v svet Vzgojno-varstvene organi-zacije Rezke Dragarjeve Ljubljana-Šentvid. Tako predlagani sklep so delegati zbora združene-ga dela soglasno sprejeli. 6. Imenovanje delegata družbenopolitične skupno-sti v komisijo za sprejem otrok Vzgojno-varstvenega zavoda Milan Majcen. Predsednik zbora združenega dela je predlagal v sprejem naslednji sklep: Tov. Ana PRINČIČ, roj. 20. 8. 1953, članica delega-cije KS Milan Majcen za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, se kot delegatka druž-benopolitične skupnosti imenuje v komisijo za spre-jem otrok Vzgojno-varstvenega zavoda Milan Maj-cen. Tako predlagani sklep so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. Seja je bila zaključena ob 14. uri. Tajnik zbora združenega dela živa Isajlovič, 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Cimerman, 1. r.