SL 31. četrtek 10. marca. IV. tečaj. 1871. V torek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošilja - uja na dom za xtJ lflto 8 g. — k. pol leta 4 četrt •20 I'« pošti: aa vso leto 10 g. —k „ pol letn S četrt t>0 SLOVENSKI NAROD i Oziinniln i Za navadno tristopno vrato Rt* plačuje : G kr. če so tiska Ikrat, 5 „ „ „ „ 2krnt, * m ii ii m •Ura t. večo piBincuke se plačujejo po prostoru. Za vaak tisek je pla-i'ati kolek (itempelj) za 80 kr. Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Primerno premišljevanje. II. Friderik II. jo Prusom z dejanjem in 2 besedo pokazal, ktero pot je trebi hoditi, da se Avstrija z vseh mest izpodrine, ter da se pride naposled nfi sam nemški prestol. Od tega kralja dobo jo Pruska redoma oči držala obrnene zniirom na on cilj; kajti kakor Petra Velicegti oporoka Rusom veleva ne mirovati, dokler ne bodo v Carigradu, tako Fridorikova oporoka, obrnena proti o d i n i Avstriji, Prusom ukazuj o, hrepeneti po vrhovnem gospostva nad vsemi Nemci. Po čemer jo bmska država po sedaj zmirom vedoma hrepenela, tega ni takoj dosegi: . Velikanske namere se no zvrše mahoma : troba je doslednosti , treba neutruduosti, lo-kavosti in časa. Podalo se je Piusoin već nogo dovolj vsega tega. Vpraša 8e, ali jc Avstrija kedaj spoznala svojo 8tojnzen? Ali jo zaoutjla^pogibelj, ktrra jej grozi od Brftnibora? Nikakor no! IPovsdajOu so na svojo staro srećo jo vladarila po starem kopitu. N.iinci domačo državo so jej bili prva skrb, ostali narodi uiti ne pastorki, nemega cesarstva posli žo nekako neprijetna, toiej malo no pozabljena, tuja stvor. 1 Vrtnik, imojoč nekaj gredic polog vrta svojega gospodarja, pri d ODO de si od sosedov lepo oral zemljo, ktora so drži tega koso, ter vse vkupej ogradi s plotom, v sredo si postavi dvor, obogati, in začenja so vrta gospodarjevega redko spominjati. Z nekako stare navade vendar še zmirnm naj bolj skrbi za svoj prvotni kosec, a gospodarjev vrtnik 6e vendar imenuje še vedno, ker je razmerje ta! o, da mu tega nikdo ne oponaša. Tudi Avstrija je še zmirom na glavi nosila omahljivi venec nemškega cesarstva. Prišel jo Napoleon I., kteri je dovolj prizadeval Avstriji iu v6ora Nemcem ter Prusom še posebno. Ustanovil je 12. jubjn 1806. leta rensko zvezo nemških knezov, kterim je samega sebe postavil za pokro-vitolja. Kej stori Avstrija zdaj, ko se je osnovala nova nemška oblast, njene dozdanje posle prevzemSar Frančišek takoj G. avgusta potem velo mirno odloži starinski venec, jabolko in plašč nomškega cesarstva ter se razglasi za avstrijskega cesarja. Kar jo bilo sami Avstriji na svojo korist, že o pragmatični sankciji even-tuelno storiti brez tuje Bilo, k temu je bila zdaj prignana, in to drugače niti moglo ni priti. Bila je torej faktično ločena od Nemcev, in to za \seloj. Odčosnil jo jo Napoleon, ki je z orlovo biatrostjo mahoma razumel vsako stvar, ktera mu je kodaj prišla na met. Te katastrofe se ni bilo nikakor ogniti, ker jo bila neod-vratni nasledek nenravno stojazni , v ktero so je bila AvBtriju dela mej nemško cesarstvo in mej domače po krajine j vprašalo bo je edino to, ali se ta katastrofa dovrši prej ali pozneje. Ali je Avstrija vsaj zdaj rasumela svoj položaj V To hočemo skoraj videti Iza nemško cesarstvo, ker je čutila, da bi so zdaj mo- j gospodarstva in grozovito pokvarjeno.t. armadnib zarobiti šo no mogla z Avstrijo nitriti v boji, ako bi ga kladalcev ter čudovito nesposobnost povoljnikov avstrij-bilo treba zarad tega; a svojega trdnega črteža vendar skih, važna jo tudi posebno zategadelj, ker zopet jasno nikakor ni ostavila nego samo odložila na vgodnejšo J kaže, kako jo Avstrija šo zdaj malo poznala svojo razmere in kako mulo braniborskega soseda ; kajti nade- dobo. Vedela jo, da ta doba izvestno pride, in bila je s tem zadovoljna, ker jo zdaj dobila, vsaj žo polovico poprejšnjo avstrijske dolžnosti mej Nemci, ko je ua Zapadu Btopila v Avstrije mesto; kajti z renskimi pokrajinami jo bila zdaj ona prevzela nalog, nemških zomelj braniti Fraucozov: prevzola jo bila žo tedaj stražo ob Renu. Dunajski zbor je torej 8. junija 1815. leta ustanovil n e in š k o z v e z o , h kteri jo tudi Avstrija pristopila z obilo večino zdanjih dolitavskih pokrajin. A vladala je zopet, kakor poprej — po starom kopitu : namreč kakor t. daj, ko je šo na glavi iurela nemškega cesarstva venec in v roci držala nemško državno jabolko. Po m nož! b Nj poleouskih bojih so uastopili mirni časi, in zdaj 60 v Avstriji zgodi, kar nikakor že ni mo glo dolgo Izostati. Mej Slaveni se namreč povsod začne polagoma buditi narodna Bvest. Zato so z nekako s'rastno ljubeznijo poprijeniajo svojega zaničevanega jezika, svojega domačega slovstva, in tako so jemo orožiti v borbo , ktera jo res potlej tudi nastopila, a dpbojevaoa 3o zdaj ni. Kako slabo jo avstrijska vlada razumela, kakova je njena stojazen ter kam slavensko gibanje meri, najbolje svedoći to, da ga je z ene Btrani časi celo sama nekoliko podpirala, a z druge strani, to so ve, zopet krepko nemčila, ker si je bila še zmirom v svesti edinega nemškega poklicu, akotudi je mej Nemci žo malo imela opraviti. Prus jo na vse te simptone z neodvrnenim očesom pazil, kakor pajek na muho ter poleg tega vedno — orožil. Pripravljal si je velikansko vojsko in stanovitno skrbel, da ai je osvojil vsak napredek v vojevanji. Pruska ne stori nobene stvari nepremišljeno , nobeno stvari nepripravljen!! ; to jo kaznla od Friderika II. do zdaj. Prišlo jo viharno 1848. leto in z njim nova doba, ki je vsaj starejšemu svetu vsa znana, zaradi česar utegnemo po sedaj samo ob ktratkem omenjati najglavnejših stvari. O 1848. letu bodi tukaj rečeno sarno to , da je Nemcem rodilo sloveči frankfurtski parlament v Pavlovski cerkvi, kjer je v nemškega cesarja vočina izbrala — no avstrijskega vladarja, nego pruskoga kralja. A ta vendar ni hotel prevzeti venca, morebiti zato n«, ker um ga jo ponujalo samo ljudstvo, — morebiti so mu je tudi zdelo, da „hruška šo lil zrela." Nam jo posebno važno to, da nemškega naroda večina sama žo ni imela oči obroenih na Avstrijo, ktora je vendar še zmirom z vsemi svojimi negt inanskimi plemeni zvoličanja iskala mej edinimi Nemci, kar je najžalostuejo svedočila baš roakcija, ki jo tako srdito pazila na Slavene, spasitelje avstrijskega cesarstva v silnem potresu zadnjih let, kakor na pte- jala so jo, sama na bojišči piotivo Lahom in Francozom stoječa pomoči — od Prusov! Važna jo laška vojna tudi s tega, ker je Avstrijo do dobrega izrinila z izkraj-njega zapada ter jo še bolj oslonila na vzhod, koder jo slavenska domovina. Vsak človek je namreč že tedaj znal, da se niti beneška dežela no bode mogla cesarstva dolgo držati. Po nemnozih letth se je to res tudi izpolnilo. jgbo^r'/^^ Ko so po velieem trudu vrgli Napoleona, snido so magano Madjare, in kakor ob enem tudi na vse ljudi, evropski vladarji 1814. leta v dunajski zbor. Manjši kteri bi kolikaj utegnili biti šumni svobodnih, torej nemški knezi, posebno s hvaležnosti, ker jo cesar Fran- prevratnih misli, kakor se jo ta stvar takrat imenovala, čišek res obilo pripomogel, da je ulegel njegov zet Na- Tedanje pritiskanje na avstrijske naroda zlasti na ne-poleon, nasvetujejo, da bi si on zopet na glavo posa- grnumsko , bilo jo tako težko in silovito, da so bili dil nomški venec. Ta ni hotel, zlasti, ker jo bila Av- tudi najpoStenejii, najmirnejši ter sicer za obstanek svoje atrija v poslednjem času od zapadnih nemških granic država zelo vneti možje od vsega srca veseli, ko jim je porinena bolj na vsb d a zategadelj prinujona , opi- s prsi kamen odvalilo 1859. loto, ktero da-si jo udčes ruti se na Slavene. Tako govore nemški zgodo- nilo od Avstrijo vso lombarako zemljo, rodilo jo vendar vinarji sami. Torej kar je bilo Avstriji žo poprej storiti, in sicer Bamohotno , k temu so jo zdaj pridrevile neogibne dogodbe. Niti Pruska se ni posebno trgala ZOpet vsaj zadetek boljše, svobodnejšo is torej tudi narodnostim vgodnejšo dobe. Ta vojna, ki jo z neusmiljeno r ko razgrnila malovrodnost reakcijskega notranjega Iz državnega zbora. čudno je bilo gledati državnih poslancev zbornico na Dunaji. Minister notranjih poslov je odgovarjal vprašanju, ktero mu jo bilo podano o tem, zakaj so je prepovedalo Bismark-Moltkovo godovanje, ter zakaj se jo iz Gradca odpravil neki Prus. Grofa Hohenvvarta žo nismo poznati mogli. Lica so mu žarela, čelo bilo vroče, oči so ee mu bliskale, in kakor mogotna reka mu jo šumela beseda iz duše. Še nikdar nobeden avstrijsk minister ni tako govoril. Deial ie : Slavna zbornica I Odgovoriti hočem Vašemu vprašanju, in to zelo pri polti. Zato jo treba, da se malo povrnem v minolost. Deset let je, kar se Vi v tej zbornici udeležujete državnega vladanja Reči smem: „Vi, gospodu moja lw kajti brez malih izimkov sto ostali, kteri ste poprej bili, ter voditelji Vami so isti, ktero sto poprej imeli. Kaj ste v Avstriji našli pred deBet leti ? Na tej strani cesarja, kteri jo bil za trdno sklenil, s svojimi narodi se resnično „/a veke" pomiriti in biti ustaven vladar; na onej strani vrlo, dobrosrčne, zveste, zelo poslušne ter posebno i malim zadovoljno narode. In kaj nahajamo denes ? Vidimo istega vladarja — kar so v zgodovini redko dvakrat pripeti — deset let se zastonj mučiti, da bi v svojej državi mogel ustavno vladati ; zastonj darežljivo z obema rokama daje pravice in svoboščine—narodov no moro umiriti; zastonj jo sklical državni zbor, — velik del njegovih narodov mu protivo stoji ali brez vso ljubezni ali kakor bi se ga to nič ne tikalo, ter ne more se mu posrečiti, da bi so ustanovila parlamentarna vlada. Na drugej strani vidimo nekdaj tako dobrosrčno narode, ki so zdaj nevoljni ; nekdaj so bili tako miroljubivi, a zdaj so v večnem razponi ; nekdaj eo bili tako združni, a zdaj na desnem in levom igrajo izdajstvo na državo. To sto naredili Vi, moja gospoda! kteri sto na lovi in na desni Btrani zbornice. V deset letih strašno dosti! Kje jo uzrok vsem tem grozovitostim ? Uzrok je ta, gospoda moja! da jo bilo Vaše svobodoljubjo zmirom licemersko (hinavsko), da nikdar nij predrlo v Vašo dušo znanje, kaj so svobodoljubiva načela. Da je samo ena iskra čistega pravnega čuta gorela v Vašem srci, ko sto prvič" stopili v svete prostore to dvorano, odkrito in brez okoliša bi bili rekli vladarju, da so nika-koršna tor nobena ustava no moro po sili dati državi, ktera jc imela 1848 leto, kakor ga jo* imela naša; da jo treba vladanje pritekuiti k velikim spominom, kteri so ljudstvu Šo zdaj sveti, in da so jo treba vrniti k podlogam, ktero jo doba najplemeuitejSega navdušenja ustvarila s toliko državno modrostjo, s koliknršnim svo-bodoljubjem, s toliko ljubeznijo k domovini, s kolikoršuo 1528 ljubeznijo k načelom prave demokracijo; s kratka, da se je treba vrniti na kromeriški ustavni črti/. Niti bi Vam no bilo treba v tem ..izvirnim" biti, ker Vam je bilo samo za Ogri hoditi, ko so izrekli da hote o državnem ustavnem ustroji govoriti samo na podlogi 1848. lota. Protivo kromeriškemu ustavnemu črtežu li so bili treba gospodom Iliegru, Snu I ki, Čehom in Poljakom drugače postaviti nego stoje dcu. s, in kar jo glavna stvar, „ogerskegn vprašanja" ter vseh bolečin, ktero so prišle za njim, ne bi nikoli bito. Morebiti li mislite, da bi ta pot bil ložavneiši rd onega, pO ktere« žo deset let sopihamo? .Ta/, menim, đa ne Vsega sem u-vorjon, da bi so cesar ne bil dolgo pomirjal, soglasnim željam svojib narodov ustreči. Da Smerlingove n a z 6 v i - u s t a v o niste tako radostno spri j' li. hitro bi bila v njo mesto prišla resnična ustava, '. Ogri bi se bilo naglo pogodilo in i«včstno-—Kraljevega gradca bi no bilo za nami niti ne pred nami nemške države brez Avstrije. 2al, da so je drugače zgodilo I Zakaj? Ker Vam jo bil tednj Bahizem pa udih, kakor Vam je d n Bii« markizom, ki imata oba isto jedro, namreč nnčSlo: „sila jfl nad pravico." In ker nemate srca za pravico, zato v svojem desetletnem delovanji nikdar niste našli poguma, d'i bi pravice branili krepko, na vso kriplje in z vsemi pripomočki. Dokler ste ministrova!! tet samo-hotno vladali, kaj sto pripomogli, da bi na Ceakem in Moravskom obveljala ustava? Trikrat nič! Na opako! Čehom ste dali svobodni tisk in društveno pravico, da so so po svojem srci mogli v red poftaviti in kmete noumiti. (sic!) Hoteli ste biti svobodoljubni I A baš to je Vaše n n z 6 v i - s v o b o d o 1 j u b j e ! Tn ni svobodoljuben, kdor križem roki drži in gleda, ko se razdeva država, ki jo naša domovina, in u-tava. ki fo ščit naše svobode. Kaj bi rekli o vrtniku, kteremu Se neskončno pomnožajo gosenice po drevji, ker so ne drzne, da bi gnjozdn požgal ? Rekli bi mu tako ali tako, samo tega no, da jo velikodušen ali svobodoljuben. Gospoda moja I temu vrtniku |e podobno Vale ,],■■ • itoletnil d«1« Tn I.-..t-^.»- nlafa itnoli hUl av**a rili misli niti kreposti pravicam in koristim avstrijskih narodov tukaj v domovini bivajočih , tako je niste imeli niti avstrijski pravici na Nemškem. Prizadevanja in hrepenenje nemškega naroda tam za mejami Vas ni peklo. Od 1848. leta se že nikdar n i j sto oz bilje ni udeležili dela, kt^ro jo merilo na to, da bi so nemški narod osvobodil in zedinil, Zakaj ne V Nemško gibanje so jo začelo tedaj, ko so jc tukaj uvodi.i ustava, ttiraj tedaj, ko sto bili Vi posvečeni za ljudsko zastopnike. Zakaj si tega niste vzeli na to korist, da bi bili av- strijsko moč do nemškega razvoja utrdili? Bali sto se policije, — to je bilo glavno govorjenje Vaših prijateljskih pisem, ktera ste pošiljali tovarišem v južno-nemikih deželah. To jo bila Vaša moška srčnost; to ho bili Vaši pojmi o dolžnostih in žrtvah, kterih judski .".up hočo od svojih izhraniknv. (Konec prit).) I* m i) i s i. — ti>i o družabnikih tega društva govoriti, zaradi tega se sami poveličujejo in čenčajo, koliko tisoč ljudi pri njih telovadi. Vse vkup je lo ostudna In/, kajti v istini pri „GuthoiloihM nihče ne telovadi razen učenoev na št. Jakobski šoli, kteri so pa k temu primorani. Nemčursko društvo bi so telovadnico no imelo, da ni gosp. dr. Nikolaj Rrcher tako usmiljenega srca, kn pusti vse orodje brezplačno stati v svojih magaeinih. Le kader pride mnogo /.itm. takrat, pa prestane usrni-Ijenoat in g. Recher se no ženin ter nasujo žitom tudi telovadnico nomčurjov. Tedaj gospodje ostanite le pri svojem „Gut Ileil", no pa „Gu!, ILui", ker če tudi še tako lažete, vam vendar nihče ne vrjame. — Volilne listino našega mesta so sedaj moje najljubše berilo. Nahajam namreč tako nježne dogodbice, da mi srce v prsih U tri pije, Ravno som pretnhtal vso c. k. volilco in imam ravno gospode doktorje na „rišpetih." Kaj vidim? Po §. 28 d) 2, lit. c"), ji! tudi moj n< kanuji sošolec dr Maks pl. \Vurzbach, odvetniški vajenec, vpisan med tisto, ki imajo volilno pravico. Ker pa on v Ljubljani nima domovinske pra i ico, tedaj tudi volilno pravice nuna. Jaz vSaj ne razvidiin, zakaj bi so bila volilna pravica sicer odtegnila na primer dr. Mencingerju ali pa dr. Killerju? Vrh tega nikakor no morem verovati, da ima ljubljanski mostni zlror pravico vstvariati doktorje po svoji glavi, kajti gosp. Maka pl, Wurzbach šo ni naoru vil prvagn rigorn*a, še mani tedai dovršd vso, kal mi je vso prav dobro znano. Ravno tako je V 2. volilnem razredu med volilco vpisan po §. 28 d) 2, lit. c) Anton Zhober pl. Okrog, Btotoik brambovoev, Zhubet jo bil pred svojim prihodom v Ljubljano res penzioni« ran, jo imel tedni volilno pravico, prišedŠi v Ljubljano pa je bil žo aktiven c. k. stotnik brambovoev, a aktivan častnik nima volilne pravice. Tako oemČurji volilce iz trte vijejo. — Prvi sokolski večer v Tavčerjevi go-til-nici je bil jako živahen, lc čoniiu jo pripomogel srečen program gosp. Drenika in nenavadno dubra godba or- kestra od .;roflluyii-ovega polka. Gosp. Ogrinec je pred-! ašal kratko i. berilo o norcih in norči|ah. Gospoda Tavčarja - ledi1 Kuhinjo in kleti izvrstna restavracija jo pospešila občo veselje. Čo nam je dovoljeno bi izrekli pri tej priliki eno željo gosp. Tavčerju, namreč da svoje legantns sobe in prostore odpre za potujočo občinstvo. Nemarnost in nesnažnost v vsili ljubljanskih krčmah bral razločka jo že tolika, da ima človek že naprej strah, čo je primoran v Ljubljani v krčmi prenočiti. — Včerajšnja besedi v čitalnici zanimivala jo zlasti glede petja. Izvrstni vodja gosp. Valcnta nam je včeraj prvikrat predstavil reeitativrri mešani zbor is „Undinew. Zbor jo bil v resnici izboren, ravno tako tudi samospevi. Gosp. Kagnni je pel svoj solo res klasično, tudi gospica Neugebauer-ova si je pridobila zadovoljnost-Pi i samospevu „Mladost" pa jo gosp. Pucihar prvikrat pokazal, koliko lepega glasu mu je na razpolaganje, za kar mu tudi donelo vihrno priznanje. Igro „Ne kliči vraga, da ti ne pride" jo gosp. dr. Karel Blei-weis kaj lepo poslovenil , taki način prestavljanja bi marsikomu priporočali. Igralo so jo dobro, pa bi se bilo lahko boljše. Iz Ptuja, 11. marca. [Izv. dop.] Ptujska podrl r u ž n i o a kmetijskega društva štajerskega ima 16. t. m., to jo prihodnji četrtek ob 10. uri predpoldne sejo, v kteri se bode posvetovalo, ali so ima letošnjo joson osnovati tukaj razstava poljedelskih in rokodelskih pridelkov? Predmet jo za ti kraj jako važen in vreden, da se tudi slovenski rodoljubi udeležijo to sojo. — T:sti dan hode tudi znani popotni učitelj g. P. N. Feuser iz Gradca prednašal in razlagal o umnem gospodarstvu, so ve da v nemškem jeziku; rodoljubi, Itterim je ta jezik razumljiv, so vabljeni, da so obilo snidejo poslušat učitelja, o kterem so tudi „Novice" žo pohvalno poročevale. — Na polji gospodarskega prizadevanji mine vsa po-si Ima, bi rekel tudi osebna politika; zato so jo v no-vejem času precej rodoljubov dalo vpisati v kmetiško društvo, oziroma v tukajšnjo poddr užnico, ktera jo mene izvolila tudi za svojega tajnika. Skrbimo za materijalni napredek j drugače propademo tujcem v roke. Dr. J. Geršak. V. Iz Cerknega (Primorsko) 7. marca. [Izv. dop.] Prav redko kaj slišite od naših krajev, ali nikar si zashau tega no mislite, da jo pri nas vso v lepem redu. Nor več grajo zasluži prvi nasprotnik našo reči, bivši nemčurski župan Cerkljanski, o kterem sto žo lansko leto nekaj prav čudnih ali resničnih reči v „Sio\. narodu" donesli s Hvala Bogu, dajo ta mož pri Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem. (Iz Vodnikovih »Ljubljanskih Hovio" I7ii7. leta.) (Dalje.) Včeraj (rekše 23. sušca) jc divizijonski general Dugua v Trstu oznaniti dal: „da vera, last ino ljudje pri miru ostanejo; da ima vsak francosko kokardo na klobuki nositi, zvunaj taistih ljudi, k nt« ri slišijo pod oblasti s Francozi prijazno ali pak v vojsko n« /apopa-dono; da mora vso orožje v komuai položeno biti ino vsak brez orožja hoditi; ndiren.u Ko mu pa gospod poknže postavo in mu odgovori : da, in temu tudi gospd. komisar potrdi — obrne se očka župan k svojim prijateljem s povoljnim krikom: Ven — proč s farji I Ali lo malo je bil očka dobil pomagače v, kajti nobeden so ni upal duhovno iz sobo metati, akoravno jih je mnogo o sirovim županom vpilo: Ven — Ven — proč. Pri tej priči pobere gosp. komisar svojo kopita se zmuzne iz sobe in z njim mnogo volilco*', kterim jo zunaj stoječa županova dekla s kuhinskim orodjem hlače merila. — Vidito Slovenci, da si so NcmČurji povsod enaki in v sirovosti jako podobni. O druzih šo svohi neznanih sirovosti!« tega očka zn donos še molčim, ker morem šo nekoliko druzih prikazen omeniti. Tako našim ljudem in sploh narodu nasprotno prikazni so v naši c. k. cerkljanski sOdntji, v kteri imajo lo Slovenci opraviti, vendar so ondi lo italijanski in nemški piše in sodi. Naš c. k. sodnik no zna slovenski toliko govoriti, da hi ga naše ljudstvo vedno razumelo in kmetje so sploh pritožujejo, da no vejo, kaj jim g sodnik pripoveduje ali jih poprašujo. No bom pisaril, kar nisem sam videl in slišal ter mislim da zadostuje to, da Vam Slovenci, o teu« možu lo povom, da je on, t. j. c. k. sodnik v Cerknem naš lepi slovenski jezik žo enkrat imenoval: „verfluc lite lurkische Spracho" in da se jo ta mož enkrat, kor to tiirkische Sprache no zna — celo uro v sodni ji pričknl z nekim kmetom, ker mu ni mogel v glavo vcepiti — da jo „tvoja lastnost - enako *= tvoja lastnina." Hvala bogu, da je ta mož že star in da misli še letos v pokoj iti. Želimo pa, di bi njegov naslednik bilje naš jezik častil in ga tnal. Drugi uradniki pri sodniji it« davkariji tudi jako slabo ali prav za prav nič slovenski no pišejo in le za potrebo slovensko lomijo — saj jim pa tudi ni treba, kajti sodnik sam so je, no dolgo od toga, izustil proti kmetu, ki ga je prosil, naj mu pošilja slovenske pozive, ker italijansko ne ruzumo ne on no nobeden v njegovi okolici, da bo to storil, t. j. slovenski mu pisal, kadar mu bodo ministri za povedali — ?io pa kmetje. Cleo XIX kje si? tn gospod to šo ni čital. Tako je tedaj pri nas - da, prav žalostno. — Vendar naj bo se omenjena konečuo vesela novica, da dobimo želez nico čez našo krajo, da se je cesta, ki se jo 27 let zidala, ob Idrijci iz Cerknega v Temin, pretočeno jesen dovršila in da so ob tej cesti v Slopniku 2 uri od Cerknega nahaja |ako čislani Sebreljnki marmor in tudi premog, Pridite k nam vi Slovenci, in no dajte ptujoem roko naše slovenske zemlje blago. talijone v Gradišči odrezala od cesarsko vojsko. Tedaj je pustil prince armado v dveh trumah proti Razdrtemu iti ob polnoči, da bi sovražnik morebiti ne bil popre v L i p a v o prišel ino cesarskih prehitel. V Razdrto so cesarski prišli 21. dan sušca ino se tam ustavili General Hobenoolern pak jo z zadnjo vojsko šc po cesti čez Lipavo proti L j u b 1 j a n i. Njih kraljeva visokost so v tem (20. sušca) hiteli čez Ljubljano proti T r c h i ž u ino Beljaku, da so brigado generala G o n t r c i l a , razdelek fel d maršal lajtenanta Baj iliča ino štiri od Rajno gredoče ha talijone grenatiijov sovražniku naproti postavili, da bi sovražnika ustavili ino skozi Pontabolj nazaj pobiti General K O tri d S jo bil postavljen v b o 1 s k o d o lino, da jo s šiiremi batalijoni Hrvatov pot skoz Boloc odrezal; feldmaršallajtenaut knez R e u s s j povelje imel, neutegoma če/. Ljubljano, K r a n j Trebit iti, so tukaj s stoječimi regimenti združiti Ali general Očkaj je vrata v Pontablji zapustil, na kto rib jo bilo vso ležeče, na ktero so je bilo zanesti ino kraj je bil za vojskno pripravo dobro obstnvljon Ker se je general do Korona nazaj potegnil, dobil sovražnik Trebiž ino cesto v svojo oblast, po kteri )e žolnirščina pod generalom Gontroilom ino feldmaršal lajtenautom Bajaličem proti Beljaku imela iti. Da bi se ta cesta spet odprla, prince je /apovedal generaloma Gontrcilu iuo Bajalici«, hitro proti Trobižu naprej dret ino tam sovražnika prijeti. General Gontreil dopoh povoljo tako zvesto, da vrže sovražnika noter čez Za h niče nazaj, ino tla vsa strelna priprava prostor dobi čez Trebiž nazaj iti. (Dalje pri h.) kdor hoče na Francosko, na meji pokazati potni list. Nemcem jo tedaj vhod nemogoč, kor šo ni francoskih poslancev in konzulatov po Nemčiji, ki hi potne list.'1 poverili (vidirah). Politični razpeti. Iz d r ž a v n e g a z b o r a so javljajo jako zanimivi odgovori ministrov i«a stavljene interpelacije. Minister Ilohenvvart odgovarja o prepovedi zniaginih slav-nosti, da so jo dala prepoved v pora t u m ljenji z kupnim m i n i s t o r s t v o ni, da se jo javno mnenje po časopisih izrazilo proti tacim slavnostim, da se je bilo bati protivnih demonstracij ter da jo glavna naloga vladi! gojiti avstrijsko čustvo. Konstatira po-popolno nevtralnost — boljo rečeno mr/loto — naprotiv Nemčiji ter dokaže, ka treba največe skrbijivosti in nježnosti glede načela narodnosti v Avsiro-Ogrski. Vlada jo s tem činom le skrbela za notranji mir in ed in si s tem gotovo pridobila spoštovanje nemško vlade. Glede iztiranja Zimmermana odgovarja, ka postave vsili držav dovoljuje o iztiranje tujcev iz javnih ozirov j o koristi državo povsod določa vlada. Pravo sod nji minister odobrava iztiranjo s pravnoga stališča Enako krepki so odgovori na interpolacijo z bog škofa Lincu in preustroji posrednih davkov. Vsled teh odgovorov so ustavovorn /i nekako poparjeni, kajti videti jo, ka ima novo ministarstvo mnogo poguma in gotovo - znslombo, kar no da veliko dvomiti o konci krize ktera so jo prav nepotrebno pričela zaradi mala po ščico (1345) reki ulov, ktero da Tirolska manj nego bi morala. S prihodom ogrskega m i n i s t c r s k e g a predsednika grofa A n d r a s s y - a so v zvezi mnogovrstno kombinacije, med drugimi tudi ta , da je prišel ustavo rešavat. Gotovo jo neki lo to, da želi ka se delegacije skoro skličejo in dovoli „hudget pravom času. Na v s e u č i 1 i š č i v P ragi so sprejeli češki dijaki prof. Linkera, ki jo v neki „()dou slavil pruske zmage, s .sikanjem, kričanj mii itd, da ni mogel preda vat;. Nemir šo ni prestal, dasiravno jo mnogo žo za prtih in policija posreduje. Velika srditost mej češkimi in nemškimi dijaki. V v i s o c i h vladnih krogih ruskih, so točno zanikuje zavezna pogodba s Prusijo; nasproti pi se Čuje jo glasovi, ka general Ignatjev in Ali Paša obravnavata o zavezi Rusko s Turčijo, kar dela kurjo polt kramarjem na Angleškem. Fran c os k i narodni zastop je zapustil Bur deauz ter odpotoval v Pariš, kjer jo do sedaj šo mir dasiravno predmestje Bolleville so ni razorožeuo. Sice jo pa na francoskem še inogo nereda nemira in punta kajti Napoleon povsod podpihuje in povsod so sled njegovi privrženci in poverjeniki — Nfinisterstvo fran cosko je objavilo oblastnijam na moji, da mora vsak Hazisr stvari. * (Naši obiskovalci.) Včeraj dopoldne ob 11. uri so vredništvo zopet počastili s svojo priljubljeno dopoldansko vizito: l birič in 2 policaja, vkup 8 beri : trije pomagači slepo poginje Temide , kar s tem gospodu Jordanu dostojno k vi tiramo. Lista, kterega so nam hoteli vsiliti, so jo menda veter usmilil. — rna. — (Ljubljanska hranilnica) je razpisala prod kratkim tri službo kano listov. Da pro-sitcljom, kteri ne uživajo milosti in pokroviteljstva nem-čurskega vodstva, prihranimo brezuspešno mujo, jim naznanjamo, da so tisti, ktorim se oddajo razpisane službe, že davno določeni. Mej temi srečnimi jo bajo tudi nemčursRi pristav pri posilni delavnici g. VVilcher, kteremu so so zelo slino cedilo postati „ferboltar". Bog mu daj sto tuvžent Breč, bo vsaj prostor za kakega poštenega Slovenca. Svetovali bi gosp. Urbasu, da BO tudi poskusi za službo pri hranilnici, tam bo vsaj svoje gasilno burko laglje in bolj sinu gene uganjal, nogo kot uradnik sloveuske dežele. — * (Sedemnajsta p r e d s t a v a d r a ni. d r u-t v a) bo v nedeljo 19. marcu. Predstavljala se bo nova vesela i^ra v 2 dejanjih »Ona ni e ljubi" od znanega dobrega češkega pisatelja Pflegerja, ki je spisal igro „Telegram". Igra ima posebno dobro izde-ane značaje v osobah in mikavno dejanje. Zraven to igro so bodo predstavljala prvikrat nova opereta v 2 delih „Mladi kandidat", ki ima prav prijotno muziko in pikantno dejanje. * (S c h 6 n w e 11 o r j e v a uradna nesposobnost) se vedno jasneje odkriva. Pred nami leži uradno pismo št. 43, ktero naj ponatisnemo od črke do črko, kakor je prišlo iz Schouvvotterjevih rok, slasi se : Z. 43 Županstvom Celskega okraja v Vranskem. Slavni stajarski deželni odbor jo zukazoni 31. de-zembra 1870 st. 10490 županstvom zapovedal, naj, če preden ni mogoče, vsaj zadnji don vsakega meseca šolske dnarje, ki so jih nabralo, okrajnemu šolskemu svetu odrajtujejo, in ob enem taistemu popis zastalih šolskih dnarjev za dolgo naravnavo izročujejo. Venskem smislu so jo zahtevalo 13. Febr. 1871 t. i. st. 29 lelavnost Županstev od okrajnega šolskega sveta. Kar pa pri vsem tem dozdaj so ni spolnovala omenjena zapoved od nobenega županstva, so taisto /.opazko ponavlja, da bode okrajni šolski svet primoran s pomočjo deželnega odbora oziroma c. k. okrajnega glavarstva postavna silila porobiti, ako so zapovedi nebodo zadostovalo. Ko jo blagojuik gospod Dr. Orosel iz okrajnega šolskega sveta izstopil, se imajo pobrani dnarji predsedniku okrajnega šolskega sveta odrajtovati. Od okrajnega šolskega sveta v Šmarji 2. marca 1871. Predsednik : Schdnvvetter. Pismo nosi napis: Das Gcmoindcamt Burgdoi I Post Fran/. — Grajska vas spada pod okrajno šolsko svetovalstvo vranjsko in vendar Schonvvetter grajsko-vaškemu Županu zaukazuje kot predsednik fimarskega šolskega sveta. G. dr. Orozel ni nikdar bil blagajnik okrajnega šolskega sveta vranjskega, torej tudi ni mogel iz njega izstopiti. Kaj si hočemo torej misliti o možu, ki tako nevedno ureduje. Ali morejo /upanje denar izročati človeku, kteremu so kakor jo videti v glavi meša. županstva vsaj in šolski sveti so so um do dobrega zgubili iz pravega mesta. Koliko časa kode šo ta Schonvvetter smol zastopati vlado, ki pravi, da hoče postave na vso strani vestno in natank i spol nova ti ? * (Z a besedo) v si a v o prvih s I a v j a n -s k i h p r o 8 v j o t i t o 1 j c v Cirila i n M e t u d a v Vranaki narodni čitalnici dne 19. t. m. jo Bledeči načrt osnovan: l) govor; 2) prednašanje čez lih raturno dejanje — prvo vseslavjansko velikih na ših prosvjetiteljev C. in M., — kako nam jo zgodovina slavjanskih narodov, posebno ruska, — izručuje ; 3) Bellinijov potpourri iz opero „Montocchi 0 Capulolti" na glasoviru za 4 roko; 4) deklamacije; 5) p« tjo v zboru in samospevi z glasovirom. Dunajska borsa 15. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 58 11 30 11 Enotni drž. dolg v srebru . . • • 68 „ 5 n London ......... • • 124 „ 80 k 50 H 08 m m cei (mostne) tehtnice Knjige - Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila — založila in izdala Magdalena Bleiweia-ova v Ljubljani 18G8 — šo leži veliko število iztisov pri založnici in izdnteljici. Ta knjiga, edina te vrste v naši literaturi, je pisana z veliko skrbnostjo in pazljivostjo, tako da se sme vsaki nentllri kuharici v primer postaviti; to spričevalo ji vsak d:i, kdor to knjigo pozna; naj bi ne manjkala nobeni ko'ičknj založeni slovenski kuhinji. Kdor jo želi kupiti, nnj se obrne na gospo izda tel ji co v Ljubljani ali pa na o p r a v n i Š t v o „S 1 o v. Naroda." (3) CcncJAe kakor pravo Klafo, pa lepšo in elegantnejie je od prof. Rheina iznajdeni žlahtni motal IC^T- Bhcinovo zlato, ^fg^i, ktero so edino in s a m o izdeluje v fabrikah Iz tega .novega metala, Hheinovo zlato imenovanega , izdelani kinč nepotreben dela prav, kinč, kor ta novi fabrikat glede barvo in oblike nič no zaostaja za pravim, pri tem pa velja le 1/4 deli kar so pri pravom kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti, se n urejajo Prstani s ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. .'50, 40, 50, 60, 80, f. 1. Urne verige, krasno, za gospode kratke, kr. 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Urno vrige, take, za gospe, f, 1.00, „ „ dolge, venecjanskega lica, f. 1.40, 1.80, 2. (12) Naprsne igle za gospode, kr. 20, 40, 60, 80. Predsrajčne gumbe kr. 10, 15, 20, 30. Zapestniške gumbe, kr. 20, 30, 40, G0, 80. Zavratniško gumbe, kr. 5, 10. Cele garnitur*! gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasno sestavljeno, kr. 68, 80, f. 1. S/tf^ Riegerjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolhljenim napisom: „Nedejme so!" potem „Sokolski" prstani, ravno tako z vpisom: „Na z d ar t" samo f. 1. 13 lot. punc. srebrna urna veriga, v ogni pozlačena, kratka, 3 f. 50 kr., 4 f., dolga f. 6, 7. 13 lotni sreberni medalijoni, v ognji pozlačeni, punairani, f. 2.50, 8. xJtfT~ Vedno dušeč kinč, iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj naravni kinč in je vsakako neprecenljiv in občo priljubljen. Ako dama ž njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 00, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. Narokvica, kr. 40, 60, 80 do f. 1, 1.50. (fc-ejir* Tudi malo premožen človek lahko je • ireber-ninel Najlepše, najprikladnejše darilo in vse garantiram o. £PP£"~ Noži in vilice iz kineškega srebra, angleška klinja 90 kr., žlica 60 kr., žličica 30 kr. Etui s 6 noži, G vilicami in 6 žlicami, izborno, krasno darilo samo f. 12 1 I Izkljutljiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše na Dunaji, verliingerto Karntnerstrasso, Nr. 57, Kiirntnerring Nr. 2. (18) Papirji, obiskalnice, pacati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. Geslo kupčije : Tudi za malo denarja so lahko kupi dobro blago. Francoski papir za pisma - kr. 45 - » 6& ~ n 76 - . 85 v ktero se zastonj vtisne vsako ima, <*.rke in krone. 100 listov osmike, fini, beli , gl 100 „ angl. rehrastega ali liniranega...... 100 listov rehrastega v vseh barvah ....... 100 listov četvorke, fini, beli 100 „ „ angl. re- brast in liiiiran .... 100 listov, zavitkov, osmerke, beli........ 100 listov, zavitkov, osmerke, rehr. močan papir . . 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih...... 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih...... 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir P^jET" Dve lepi črki s krono v običnom bar- votisku veljati na 100 listih U0 kr., za 100 zavitkov 30 kr. - „ 60 100 obiakalnio na dvojno lakiranem papirji, najfineji kam notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr J e k 1 e n a p e r e s a Itugulator-peresa za vsako roko in papir, 1 2 peres........kr. 24 12 angležkih, najboljših 12 vrst . . . „ 10 12 docentov (1 karton) omenjenih vrst „ 80 12 „ Ahiniiiiimii-peres, proti rji zavarovani.........„80 1 docent kavčukastih peres, po svojo izvrstnih..........„10 l ducent svinčnikov, dobrih, kr, 10, 15, 25, 35, 45. i duceut peresnih ročajev, kr. 10, 15,26 30. Jako ■pretili so novi inašinski svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, i svinčnik v les vdelan 10 kr., v kost 15 kr., I svinč. s peresnim ročajem in nožem BO kr., 1 kapsula s tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos utiion-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr. £8W" Najlepše izrezani pečati a krasno pisavo. i, pečat z 2 črkama s finim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni. IJHBT" Preie za visoko iatisnenj tisk z imenom lepo delano f, 2.80, 3.50. S t a m p i 1 i j e s kositarjevo škatljo, mastjo in ščetom 4 t'. 50. £p^** Naj n ovoj Se Btampllije sam o o ni a-kalnice napravijo 1000 iztisov, ako bo mašinu Harno enkrat namoči , najprikladneje za pisarne in urade, I ik. z najfinijem izrezom G f, 50. Nepokonoljlve elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 2q kr. 0^"* Najlepše k a r t e z a g o d i n g r a t u- lacije, krasno izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepo z vedno dišečo blazinico po 20, 80. 40, 50 kr. Pisne mape majhne , osmerne brez oprave s zaporico f. 1,20, 1.50, 1.80, Take z vso opravo po f. 2., 2.60. Zunaj in znotraj umetno Izdelane po f, 3.50, 4, 4.60. V veliki četvorki brez opravo po f. 1.80, '2 50, z vso pisno opravo po f. 8, 3.50, 4, Umetno izdelane po f. 'i.60, 5, 5.50. ZJtf* 1'ečatne marke za pisma, ktere so zarad svoje priročnosti , cene in varnega zapiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogrnmcm, 500 murk po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80. Papeteri je. LepO oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 50, 60, 80 k., gld. 1. U^"" Praktično dober kuj) darilu je nova 1 ročen svinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdolano in velja samo 3 gld. Najbolje črtavno orodje. 1 škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.50; 1 škatlica popolna gld. 1 80, 2.50, 3. 1 črtavnik 30 kr,, 1 cirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr. Globusi po 50, 80 hr., gl. 1, 1.50, 2, 3. Škatlice s tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 80, 50, 80 gld. 1, 1.50, 2. 2J^T" Listnice lepe po kr. 10, 15, 20, v UBnji kr. 25, 35, 50. Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raznih barvah po 10 kr. Novo iznajden tintni prah, kteremu je treba samo vodo primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta ; skatljica po 20 kr. 2J^T" Izgledi za navadne in kuli-g ni lične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. I 6cšit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit veliko obliko s 30 krasnimi pisavami G5 kr. — Izgledi hitro '»i pisna garnitura iz vlitega bronsa, sestav- naučiti so risanja, najnovejša metoda, za za gena iz 10 koxov: 1 tintnik, 1 peresni roč- . četnike in diletante v različni izbirki 1 sešit nik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer, 10, 15, 25 kr. A. Frietliuuii-ii, Praterstrasse Nr. 26. Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pr ^fV -f-r *i"~r *Y"r 'i""r "i""r 'iTi Ji& i7T. iTri "iiTi m "m "imJ'-'S* q 'ii" 'l~i ' 'm i"i f i T'\ f ~i—fTTT tn" n - ---*» ■ ---- '* ir;d»toIi in vrednik *.n*«w Ton««l* F/«ntniki Dr. .Ini« Voanjnk In ilrnrrl. Tisknr- l;,ilit»nl J*nscbltB 4K MW. 47