0 razvoiii poife. Ni lahko, zamisliti se v danaSnjih časih avtomobila, letala in drugih najnovejših pridobitev v dobo prejšnjih stoletij, ko ije romala pošta polževo pot. Rimljani so bili prvi, ki so vpeljali nekaj današnji pošti podobnega, Pri_li so na to, da voz ni raben le za vojne namcne, ampak služi lahko tudi kot prometno sredstvo in že v zadnjih stoletjih pred Kristusom so ustvarili štirikolesne voze, ki so služili za prepeljavo pisem in oseb. Sloviti rimski govornik Cicero hvali udobnost poštniii voz. Cesar August je ustanovitelj rimske državne pošte. Bila je to izključno cesarjeva pošta, za njegove potrebe in vladarske namene. Narodu je bilo prepovedano, se posluževati tega prometnega sredstva. Seveda so bili razni rimski cesarji, kl Augustove prepovedi niso izvajali s strogostjo ter natančnostjo. S propadom rimskega cesarstva je prenehala tudi državna pošta. Zanimivo je, da je že bil rimski Dunaj (Vindobona) važna poštna postaja, katero je upravljal poseben poštar. V stoletjih srednjega veka so bili predvsem potujoči trgovci, romarjl ter menihi, ki so skrbeli za prenos pošte. Pozneje so se razvili poštni sli, ki so izšli bolj iz potrebe raznih družabnih krogov kakor pa na državno spodbuflo. Osnovali so jih samostani, cerkveni redi, vseučilišča ter večja mesta. Posebno važno ulogo je igrala dobro razvita organizacija poStnih slov, ki m pripadali nemškemu viteškemu redu. Dunaj je bila poštna postaja nemSkega viteškega reda. V tem času je .vzdrževal že dunajski mestni magistrat poštne sle, pešce in jezdece. Posebno zanesljivi ti služabniki niso bili. Boštjan Brant beleži leta 1494, da je pošten poštni sluga tako redka prika*en kakor sneg v poletnem Casu. Ob koncu 15. stoletja se pojavi gle'de poštndega razvoja rodbina Thurn In Taksis. Franc Taksis je prejel posebno dovoljenje, da naj nekaj ukrcne, da bodo cesarjeva pisma prišla iz taborišča Cim preje v vse dežele ccBarstva. Za to izvedbo so bili njemu in njegovim naslednikom zasigurani dohodki pošte. VogdThi kamen za organliacijo bolj modernih »oštnih razmer je bil položen v časih cesarice Marije Terezije. V to dobo spada tudi izraba Donave za prevoz pošte. Na Dunaju je nastala tedaj takozvana »mala poš.,a«, ki je skrbela za dostavljanje pošiljk v okviru poštnih linij, a tudi izven teh. Vsak dan so tekali po Dunaju poštni sli s pošto. Nosili so usnjate torbice, v katerih so bila sliranjena pisma. Sli so imeli lesene klopotce v rokah, s katerimi &o opozarjali meščane nase. Dunajska »mala pošta« se ni držala dolgo, vendar je obhajala svoje vstajenje leta 1830. Važna novost v poštnem prometu je bila uvedba brze pošte za prevoz potnikov. Brzopoštna zveza Dunaj—Gradec je bila vpeljana 10. marca 1824, prvi poštni voz, katerega so vlekli 4 beli konji. Ta uvedba je bila za prebivalstvo nekaj prav posebno novega ter udobnega. Od taistih časov je preteklo nekaj veS nego sto let, velikanski je napredek, katerega nam je nudila tehnika ravno na polju prometnih sredstev. Zremo pa še danes z nekakim spoštovanjem na stare poštne vozove, ki so bili nekaj zelo važnega.