PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 277 (8983) TRST, sreda, 27. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad vGovcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojene Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi. »DN»S SOCIALISTIČNE STRANKE DO DVOBARVNE KOALICIJE KD-PRI NAMESTNIK TAJNIKA PSI MOSCA ZAGOTAVLJA PODPORO NOVI VLADI IProgramska izjava novega deželnega odbora EVROPSKA TURNEJA JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Ugotavlja pa, da so njene možnosti omejene in da je šibka predvsem na gospodarskem področju - Predaja poslov na obrambnem ministrstvu RIM, 26. — Socialisti bodo v parlamentu gotovo glasovali za novo Morovo vlado. Tako pravi namestnik tajnika Mosca v intervjuju, ki «a Je dal reviji «Giorni - Vie nuove», kjer poudarja: «Morova vla-da bo imela našo zvesto podporo.» Ko Mosca ocenjuje novo vlado Pravi, da ima v sebi nekaj pozitivnega, ker jamči, da vladna politika ne bo šla na desno in so bi le z njeno ustanovitvijo preprečene Predčasne parlamentarne volitve. Nato namestnik tajnika PSI ugo- tavlja, da ima koalicija KD - PRI | hkrati Pa tudi resnih vprašanj, ki selo omejen politični prostor in je Podvržena pogojevanju, ki zelo ši-"i njeno učinkovitost na področju Političnih pobud v sedanjem resjem položaju. Na kratko povedano, Mosca pravi, da daje sedanja vlada dovolj zadostno jamstvo na demokratičnem področju, na gospodarskem pa je preveč šibka, da bi ®e lahko spoprijela s hudo gospodarsko krizo. Kljub temu pa Mosca poudarja, da Morova vlada lahko računa na svesto socialistično podporo, da se socialisti zavedajo njenih možnosti, pretresajo državo, in ki zahtevajo velike žrtve in dosledna politična stališča. Mosca meni, da bo obstoj Morove vlade odvisen predvsem od tega, kako bo znala uresničevati politične pobude in si pridobiti solidarnost sindikalnih in ljudskih sil. V zvezi z morebitnim ponovnim povratkom socialistov v vlado pa je dejal, da je to vprašanje po eni strani povezano z načinom, kako bo Moro znal vzpostaviti odnose med delavskimi množicami, po drugi pa z vprašanjem, kako bodo dozorevali dogodki, zlasti pa še odnosi med sociabsti in demokristjani v zvezi z vladnim delovanjem. ttMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiimnuiiiiiifiiiiuHiiiiiiiiiiimiiiimimiimiMmHKimuiiii» VLADA PRIPRAVLJA ZAKONSKI ODLOK Prvega decembra stopi v veljavo reforma RAI-TV Zadovoljstvo političnih strank in časnikarjev radia in televizije RIM, 26. — Ožji odbor štirih strank leve sredine, ki se ukvarja z reformo RAI-TV, je preteklo noč Prišel do sporazuma o vprašanju TV po kablu in o ripetitorjih. Od-tx>r se je nocoj ponovno sestal, da prouči celotno vprašanje reforme radia in televizije, ki jo mora italijanska vlada izvesti najkasneje do konca tega meseca na osnovi razsodbe ustavnega sodišča. Gradivo, ki ga je pripravil odbor bo služil vladi za sestavo zadevnega zakonskega odloka. Politične stranke so danes izrazile zadovoljstvo za sklepe odbora, ki bodo omogočili vladi, da lahko reši to važno vprašanje, tako da se upravljanje in uporaba radia in televizije do največje mere demokratizira, obenem pa da ostaneta radio in televizija v javnih rokah. na splošno stavko. Voditelj UIL grozi, da bodo vodstvena telesa UIL prisiljena na novo proučiti vlogo tajništva in izvršnega odbora federacije, ki se bosta sestala v prihodnjih dnen. V razpravi na današnjem zasedanju glavnega sveta CGIL so vsi govorniki poudarili, da je treba sprejeti pobude za čimprejšnjo u-resničitev sindikalne enotnosti na osnovi predlogov, ki jih je dal glavni tajnik Lama. Ob zaključku so člani glavnega sveta soglasno odobrib resolucijo, v kateri se odobrava poročilo, ki ga je podal glavni tajnik. Pred glasovanjem o resoluciji je Lama povzel razpravo in izkoristil priložnost, da odgovori Vanniju z ugotovitvijo, da to kar je bilo rečeno v poročilu so dejstva, ki Glede televizije po kablu so se dogovorili za takšno rešitev, ki naj bi zadovoljili politične, množične in kulturne organizacije, ki nameravajo izkoriščati televizijo po kablu brez pridobitnih namenov. V tej zvezi bo dovoljena uporaba tega obveščevalnega sredstva v krajevnem merilu. Ti sklepi, so bili vnaprej dogovorjeni z vsemi strankami ustavnega loka od komunistov do liberalcev. Zato je danes izrazil zadovoljstvo za reformo radia in televizije, kj jo predlaga odbor strank leve sredine, tudi komunistični senator Valori, ki je poudaril, da nakazana rešitev vsebuje predloge in zahteve deželnih u-prav, sindikatov, časnikarjev in vseh, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem. Zadovoljstvo je izrazil tudi podpredsednik radio-te-levizijskih časnikarjev Volpe, ki 'je dejal, da so časnikarji RAI-TV popolnoma zadovoljni, ker so prepričani, da bodo v bližnji prihodnosti delali v bolj svobodnem in demokratičnem ozračju. Razumljivo je torej, da bo morala sedaj vlada sestaviti takšen zakonski osnutek, ki bo izraz predlogov komisije in s tem tudi želja in zahtev političnih strank, deželnih uprav, sindikatov, časnikarjev in drugih zainteresiranih ustanov. Proti tem predlogom je vsedržavno združenje neodvisne radiotelevizijske službe, ki zastopa zasebna radijska in televizijska podjetja. Združenje je poslalo predsedniku vlade Moru pismo, v katerem zahteva popolno svobodo zasebnikov, da lahko postavijo svoje radijsko in televizijsko omrežje ter protestirajo proti javnemu monopolu nad temi obveščevalnimi sredstvi. CGIL za pospešitev sindikalne enotnosti RIM, 26. — Medtem ko se je na Easedanju glavnega sveta CGIL nadaljevala razprava o poročilu glavnega tajnika Lame, je danes glavni tajnik sindikalne zveze UIL Vanni polemično odgovoril na nekatere Lamove ugotovitve. Vanni obtožuje Lamo, da stremi po «sindikalni zdru-fitvi tisti, ki to združitev hočejo jkupno z CGIL po znanem starem Szorcu», kar naj bi obenem povzročilo združitev vseh tistih sil, ki na-torotujejo takšni enotnosti. Dolži ga Judi, da je načel to vprašanje prav jedaj, ko se sindikati pripravljajo n., jih nihče ne more zanikati in so obenem izraz tega, kar je Vanni nedavno izjavil. V zvezi z grožnjo Vannija, je tajnik CGIL dejal, da nasprotuje morebitni odložitvi seje izvršnega odbora federacije. Ob zaključku intervjuja namestnik tajnika PSI priznava komunistični partiji, da zavzema vedno bolj odgovorna stališča in išče, kako bi dala svoj prispevek pri reševanju najbolj perečih vprašanj današnje družbe. To pa še ne pomeni, pravi Mosca, da so se ustvarib pogoji za obnovitev stare politike sodelovanja, ki bi bolj škodovala kot koristila Zelo pa grešijo vsi tisti, zaključuje Mosca, ki negativno o-cenjujejo komunistično partijo in ne upoštevajo stvarnega položaja, zlasti pa še prispevka, ki ga daje KPI za rešitev najvažnejših vsedržavnih vprašanj. Leva struja socialistične stranke je danes objavila svoje stališče do nove Morove vlade. Ugotavlja, da so dogodki v zadnjih tednih pokazali, da štiristranska koalicija politično sploh ne obstaja več. Ta koalicija služi sedaj samo demo-krščanski desnici, ki hoče z njo pogojevati celotno politiko demokr-ščanske stranke. Socialistična levica pravi, da morajo socialisti nastopiti do krščanske demokracije z odločnimi pobudami in se morajo zavedati, da sedanje Morove vlade ni mogoče soditi po njenih programih, ampak samo po njenih konkretnih ukrepih, ki jih bo treba sproti ocenjevati. Novi notranji minister Gui je imel danes sestanek z rimskim kvestor-jem ob navzočnosti policijskega načelnika. Razpravljali so o javnem redu in varnosti v Rimu. Na obrambnem ministrstvu pa je bila danes predaja poslov med dosedanjim obrambnim ministrom Andreottijem in novim obrambnim ministrom Forlanijem. Pri predaji poslov so bili navzoči člani vrhovnih poveljstev, najvišji ministrski funkcionarji, predstavniki hgrčgvskih organizacij in vojaškega sodstva. V preteklih dneh so bile izrečene ostre kritike na račun demokrščanske stranke, ki je zamenjala obrambnega ministra. Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj prečital programsko izjavo novoizvoljenega deželnega odbora. V izjavi se obravnava predvsem nov izredni načrt ukrepov, s katerim bodo skušali rešiti nekatera najbolj pereča gospodarska in socialna vprašanja. Izjava v posebnem poglavju omenja zaščito slovenske narodnostne skupnosti na celotnem področju dežele. Na sliki: predsednik Comelli med čitanjem poročila, ki ga objavljamo na tržaški strani Minic na obisku v Veliki Britaniji Razgovori z zunanjim ministrom Callaghanom, s premierom Wilsonom in z voditeljem konservativne opozicije Heathom LONDON, 26. — V Londonu so se danes nadaljevali razgovori med zunanjima ministroma Velike Britanije in Jugoslavije Callaghanom in Minidem. V današnjih razgovorih sta ministra izmenjala misli pretežno o aktualnih mednarodnih vprašanjih, v včerajšnjih razgovorih pa sta proučila razne aspekte gospodarskih odnosov med obema državama. Ugotovila sta, da so dosedanji rezultati relativno zadovoljivi. Jugoslovanski zvezni tajnik je pri tem opozoril na potrebo večje industrijske kooperacije, na možnost skupnih naložb in prenosa tehnologije. Britanski zunanji minister je s svoje strani opozoril na probleme. ki izhajajo iz članstva Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti in izrazil mišljenje, da bi morala Evropska gospodarska skupnost upoštevati interese držav, , ki niso članice. Ministra sta ugo-I tovila, da se dosedanji odnosi raz- llllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllllllllllmllllllll^llllllllllllll■llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||l|||||||l|l, NA PROSLAVI 50. OBLETNICE LR MONGOLIJE V ULAN BATORJU Leonid Brež nje v zavrnil kot «nesprejemljive» kitajske predloge za normalizacijo odnosov Sicer pa je generalni tajnik KP SZ potrdil sovjetsko željo po obnovitvi prijateljskega sodelovanja s Pekingom - Priznanje politiki neuvrščenosti V Milanu nov dnevnik «Quotidiano dei lavoratori» MILAN, 26. — Danes je v Milanu izšla prva številka novega dnevnika «Quotidiano dei lavoratori». Ravnatelj dnevnika Silverio Corsivieri je izjavil, da se novi dnevnik sklicuje na politiko organizacije «A-vanguardia operaia». Uredništvo dnevnika je v Milanu. Dnevnik bodo tiskali šest dni na teden, razen ob ponedeljkih, na osmih straneh. V začetku bodo tiskali 60 tisoč izvodov. MOSKVA, 26. — Odnosi s Kitaj- j poteguje za normalizacijo odnosov | sko, nedavni razgovori z ameriškim z UR Kitajsko in za obnovitev pri-1 ’ ’ " " ’ ’ * - jateljstva med obema državama in narodoma. SZ je večkrat predlaga- i predsednikom Fordom, položaj na j Bližnjem vzhodu in vprašanje var-j nosti v Aziji so bile osrednje teme, | o katerih je danes govoril general- la odprtje pogajanj brez prelimi-_ narnih pogojev o vseh vprašanjih l"- . ni tajnik KP Sovjetske zveze"Leonid ! sovjetsko^-kitajskih odnosov, vštev-■ 1 Brežnjev na proslavi 50. obletnice IŠ1 tudi mejna vprašanja, in skleni- tev pogodb o nenapadanju in o prepovedi uporabe sile. Vrhovni sov- proslavi Ljudske republike Mongolije v Ulan Batorju. 1 ' ‘ Leonid Brežnjev «tiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Delegacija slovenske vlade se je vrnila z obiska v ZDA A. Marinc o uspešnih razgovorih z ameriškimi predstavniki in s slovenskimi izseljenci (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. — Danes se je vrnila v Ljubljano slovenska delegacija, ki -je bila pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Andreja Marinca na skoraj tritedenskem o-bisku v Združenih državah A-merike. Po prihodu je Andrej Marinc na ljubljanskem letališču v posebni izjavi časnikarjem ocenil obisk kot izredno pomemben. Delegacija je i-mela v teku obiska uradne pogovore z raznimi predstavniki ameriške vlade in gospodarskega življenja Združenih držav. Pogovori so zadevali vsa področja gospodarskih odnosov Jugoslavije in v tem okviru Slovenije z Združenimi državami Amerike. Okvire tem odnosom dajejo utrjena načela, ki sta Jih državi sprejeli že med obiskom predsednika Tita in ki jih je ameriška vlada vnovič potrdila med nedavnim o-biskom zunanjega ministra Kissin-gerja v Jugoslaviji. Pogovori slovenske delegacije se niso zaustavili samo na vprašanjih, kako povečati medsebojno izmenjavo, pač pa so segali tudi na področja višje stopnje sodelovanja, predvsem industrijske kooperacije. Predsednik Marinc je v izjavi zlasti poudaril pomen obiska v notranjosti Združenih držav, kjer obstajajo velike možnosti in tudi pripravljenost tamkajšnjih industrijskih in drugih gospodarskih krogov za razvoj sodelovanja z zunanjim svetom in v tem okviru tudi z Jugoslavijo. Slovenska delega« ija je poleg tega obiskala vrsto denarnih ustanov v ZDA, hkrati pa je i-mela priložnost pogovarjati se z ameriškimi predstavniki tudi o splošnih vprašanjih mednarodnih gospodarskih odnosov, o vprašanju e-- nergetskih virov in podobnem. Posebna pomembnost obiska pa se kaže tudi v srečanjih, ki jih je imela delegacija s slovenskimi izseljenci. Obiskala je prav tista središča, kjer je največ slovenskih izseljencev, med njimi zlasti Cleveland. Andrej Marinc je zelo pozitivno ocenil kulturno stanje med izseljenci m njihovo navezanost na staro domovino. Po njem so vse slovenske organizacije v ZDA prenesle pozdrave vsega slovenskega izseljenskega življa matični domovini. DRAGO KOŠMRLJ Kritike na račun predloga za razvoj gospodarstva v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zvezni svet in svet republik in pokrajin zvezne skupščine sta danes na ločenih sejah razpravljala o poročilu, ki ga je na skupni seji podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr šefer o osnovni politiki družbeno^ gospodarskega in socialnega razvoja v prihodnjem letu. V obeh svetih je poleg ugotovitve, da je o-snutek dobra osnova za sestavo dokončnega predloga resolucije, prišlo do več kritičnih pripomb. Glavne pripombe so, da v resoluciji ni dana točna ocenitev inflacije, da sì mora preveriti realnost odnosa med stopnjo izvoza in uvoza V re soluciji ni jasno konkretizirano, ka k«, danes poteka proces prenosa do ločenih pristojnosti zveze na zdru ženo delo, medtem ko kmetijstvu še - vedno ni dano ustrezno mesto v osnutku resolucije.. Poudarjeno je bilo nadalje, da se o problemu ___: _________i- « x_______i. stabilizacije razpravlja že šest let in da je čas, da se ta problem začne odločno reševati. Zahtevano je bilo, da se v resoluciji posebno določi odnos med akumulacijo in osebno potrošnjo in posveti večja pozornost žariščem inflacije. Delegati v zveznem svetu so med drugim izrazili pričakovanje, da bodo v nadaljnjih dogovorih med republikami in pokrajinama upoštevani interesi skupnega razvoja države. Delegati so prav tako podprli zahtevo po maksimalnem varčevanju, posebno na področju proračunske potrošnje, od družbenih in političnih organizacij do zveze, in opozorili na vrsto vprašanj na področju zaposlitve, posebno v primeru vrnitve delavcev, zaposlenih v inozemstvu, ter na težave v kmetijstvu in pomorstvu. Zvezni svet bo na svoji prihodnji seji formuliral svoje mišljenje o osnutku resolucije in ga posla! svetu republik in pokrajin, ki je pristojen za sprejem resolucije. Na koncu seje je zvezni svet sprejel brez razprave zvezni proračun za prihodnje leto. Svet republik m pokrajin je naročil svojim odborom, naj do 13. decembra dopolnijo osnutek resolucije, tako da bo zvezni svet lahko do 15 decembra predložil svetu dokončno besedilo resolucije skupno s predpiši, ukrepi in dogovori, ki bodo prispevali k uresničenju dol.ičil resolucije. Na kraju seje je svet republik in pokrajin sprejel predlog zakona o skladu solidarnosti z neuvrščenimi državami in z državami v razvoju B. B. Pretežen del svojega govora je Brežnjev posvetil prav odnosom s Kitajsko ter zavrnil nedavne ponudbe pekinške vlade za normalizacijo med obema državama. Brežnjev je dejal, da kitajski voditelji vsaj navidezno kažejo voljo po normab-zadji odnosov s Sovjetsko zvezo, da pa njihova dejanja demantirajo njihove besede. Sovjetska politika do Kitajske, kakršno je začrtal 24. kongres KP SZ (spomladi 1971), ostane nespremenjen, je poudaril Brežnjev, ki je dodal, da so v SZ venomer gojili «iskreno spoštovanje» do kitajskega naroda, s katerim so pripravljeni obnoviti prijateljstvo in sodelovanje. Toda Peking postavlja pogoje — je ugotovil Brežnjev — kot na primer preliminarni umik sovjetskih obmejnih straž s številnih področij sovjetskega ozemlja, ki so jih kitajski voditelji začeli označevati kot «spoma področja». Peking izjavlja — je nadaljeval Brežnjev — da se je pripravljen pogajati samo potem, ko bo zadoščeno njegovim zahtevam glede «spornih področij», toda to je nesprejemljivo stališče, ki ga Sovjetska zveza odklanja. Generalni tajnik KP SZ je tudi dejal, da si Sovjetska zveza ne prisvaja tujih o-zemelj, da pa na sovjetskem ozemlju ni nobenih «spornih področij». Prav tako je Brežnjev poudaril, da Moskva ne postavlja nobenih pogojev za normalizacijo odnosov s Kitajsko. Brežnjev je tudi opozoril, da je Sovjetska zveza ponudila Kitajski sklenitev pogodbe o nenapadanju in o prepovedi uporabe orožja — tako tradicionalnega kot jedrskega, ob zaključku tega dela svojega govora pa je, sklicujoč se na načela enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav izrazil željo, da bosta končno med kitajskimi voditelji prevladala «zdrav razum in upoštevanje življenjskih interesov». Prav danes, le nekaj ur po govoru Brežnjeva v Ulan Batorju, pa so objavili besedilo telegrama, s katerim sta prezidij vrhovnega sovjeta in sovjetska vlada odgovorila na kitajsko poslanico ob obletnici oktobrske revolucije. Brzojavka potrjuje, da se je Sovjetska zveza venomer potegovala in se še vedno jet in vlada pa ugotavljata, da pomeni kitajska zahteva po preliminarnih pogojih ponovitev prejšnjega stališča kitajskih voditeljev in torej ne nudi osnove za dogovor. Ko bi pa kitajska vlada pokazala dejanski interes za dosego sporazuma in bi sprožila tudi nekatere pobude v tem smislu, bi po sovjetskem mnenju ne bilo težko obnoviti dobrososedske odnose med obema državama, kar bi ustrezalo temeljnim interesom narodov Sovjetske zveze in LR Kitajske. Toda vrnimo se h govoru generalnega tajnika KP SZ v Ulan Batorju: glede prvega srečanja, ki ga je imel z ameriškim predsednikom Fordom, je dejal, .da je prispevalo k nadaljnji utrditvi in raz- voju ameriško - sovjetskih odnosov. Pogovore v Vladivostoku je po besedah Brežnjeva označevalo iskanje novih sprejemljivih dogovorov za omejitev in skrčenje raketnega in jedrskega orožja. «S predsednikom Fordom sva se dogovorila — je dejal Brežnjev — da bova v prihodnjih mesecih delovala za sklenitev sporazuma o tem vprašanju, ki je izredno važen za mir in varnost ne samo Sovjetske zveze in ZDA, ampak vsega človeštva.» Glede Bližnjega vzhoda je Brežnjev izrazil zaskrbljenost zaradi položaja, ki se vedno slabša zaradi izraelskih provokacij. Potrdil je tudi sovjetsko stališče, po katerem je edina pot k trajnemu miru popolna osvoboditev vseh arabskih ozemelj, ki so jih I-zraelci zasedli leta 1967, uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva do ustanovitve lastne države in samoodločbe ter jamstvo za varnost in neodvisnost vseh držav, ki so vpletene v konflikt Bližnjega vzhoda. Generalni tajnik KP SZ je tudi pozitivno ocenil nedavm arabski vrh v Rabatu, češ da je okrepil enotnost arabskega sveta. Ameriško-kitajs ki pogovori v Pekingu Kissinger seznanil kitajske voditelje z zaključki srečanja Brežnjev - Ford v Vladivostoku PEKING, 26. — Ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki je včeraj prispel na obisk v Peking, se je danes več ur pogovarjal s kitajsko delegacijo, v kateri so Lili namestnik ministrskega predsednika Teng Hsiao-ping, zunanji minister čao Kuang-hua, Maocetungoya vnukinja, namestnica zunanjega mf-nistra Wang Hai-jung in šef kitajskega urada v Washingtonu Huang Čen. O razgovorih ni uradnih vesti, v krogih ameriške delegacije pa so povedali, da so potekli «konkretnem in konstruktivnem vzdušju». Kissinger je obrazložil kitajskim sogovornikom rezultate pogovorov med Fordom in Brežnje-vom v Vladivostoku, sicer pa je bil govor pretežno o dvostranskih odnosih. V tej zvezi v omenjenih krogih poudarjajo, da je izmenjava mnenj zelo široka, da pa ni pričakovati kakih posebnih konkretnih rezultatov. Odnosi med obema državama se odvijajo na zadovoljiv način, vendar za sedaj menda še ni pogojev za nadaljnje korake na poti k popolni normalizaciji. Eden taWh korakov bi lahko bil vzjpostavftev rednih diplomatskih stikov na ravni veleposlanikov, saj tako ameriško predstavništvo v Pekingu kot kitajsko v Washingtonu nimata značaja veleposlaništev, pač pa sta samo «urada za povezovanje». Glavna ovira na tej poti pa je še vedno vprašanje Formoze, s katero Američani nočejo pretrgati odnosov. Kitajci pa poudarjajo, da ne bodo imenovali veleposlanika v Washingtonu, dokler bo v tem mestu tudi sedež veleposlaništva čang-kajškove Formoze. Med današnjimi pogovori je bil sprožen tudi predlog, po katerem naj bi neka visoka kitajska osebnost uradno obiskala ZDA. V preteklosti so namreč prišli v Peking najvišji ameriški voditelji, začenši s predseonikom Nixonom in zunanjim ministrom Kissingerjem, medtem ko kitajski voditelji še niso vrnili obiska. vijajo v duhu prijateljstva in da so stiki med obema vladama in na drugih stopnjah prispevali k utrditvi prijateljskega jugoslovansko - britanskega sodelovanja. Callaghan je sinoči v zdravici pri večerji, ki jo je priredil v čast jugoslovanskega zveznega tajnika, med drugim omenil zgodovinsko borbo jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni, ki je primer človečnosti in junaštva in poudaril, da je Jugoslavija vnesla mnogo novih idej v politiko in gospodarski razvoj. Poudaril je nadalje, da je Tito oJigral vodilno vlogo v ohra-britvi neuvrščenih držav, ki danes vlagajo skupne napore za pozitivno reševanje mednarodnih vprašanj. Callaghan je pozdravil tak razvoj in izrazil prepričanje, da so jugoslovansko - britanski interesi enaki v vprašanju evropske varnosti in sodelovanja. Britanski zunanji minister je nadalje poudaril, da mora skupnost vložiti maksimalne napore za trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in na Cipru ter izrazil prepričanje, da bo obisk Miniča cementiral obstoječe dobre odnose in sodelovanje in zagotovil, da Jugoslavija lahko računa na podporo in prijateljstvo Velike Britanije v bodočnosti. Minic je v odgovor na zdravico izrazil mišljenje, da se obstoječi politični stiki med obema državama lahko še bolj razširijo na vseh stopnjah in vseh strukturah. Gospodarsko sodelovanje, po mišljenju Miniča. se lahko še bolj razvija z uravnoteženjem blagovne izmenjave, večjimi skupnimi naložbami, prenosom tehnologije, večjo kooperacijo in drugimi oblikami podobne povezave v gospodarstvu. Možnosti so tudi za povečanje znanstvenega, kulturnega in drugih o-blik sodelovanja. Glede rešitve krize na Bližnjem vzhodu in na Cipru je Minič ponovil znano jugoslovansko stališče in izrazil prepričanje, da ima podaljševanje teh kriz lahko nedogledne negativne posledice. Mi smo globoko prepričani — je dejal Minič na kraju zdravice — da ta in drugi problemi, ki obremenjujejo mednarodne politične in gospodarske odnose, zahtevajo najširše konstruktivno sodelovanje vse mednarodne skupnosti, kajti posledice teh problemov zadevajo o-gromno število držav. Dejal je tudi, da se Jugoslavija skunno z drugimi neuvrščenimi državami trudi, da se z demokratičnim mednarodnim sodelovanjem lahko premosti sedanja blokovska razdelitev, odstranijo ovire na svetu in utre pot k medsebojnemu zaupanju in sodelovanju. Danes dopoldne je zvezni tajnik za zunanje zadeve Minič obi'1 al voditelja britanske vladne opozicije in voditelja konservativne stranke Edwarda Heatha, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru o vprašanjih skupnega interesa Po popoldanskih sklepnih razrm vorih s Callaghanom je Miniča sprejel britanski premier Harold Wilson. Danes v Londonu kongres laburistov LONDON, 26. — V Londonu se bo jutri začel 73. vsedržavni kongres britanske laburistične stranke, ki bo moral predvsem razčistiti vprašanje odnosov med sedanjim strankinim vodstvom in levico v stranki, pa tudi vprašanje odnosov s sindikati. Poleg strankinih problemov pa bodo v središču . pozornosti vprašanja gospodarskega položaja in britanskega sodelovanja v Evropski gospodarski skupnosti. Slavka upraviteljev beneiiukib črpalk RIM, 26. — Nocoj se je začela 48-urna stavka upraviteljev bencinskih črpalk, ki zahtevajo ureditev svojega položaja, zlasti pa še marže pri prodaji bencina, ki je zelo nizka sorazmerno na režijske stroške, U-pravitelji bencinskih črpalk pravijo, da če vlada ne bo uredila njihovega položaja, bodo za božične in novoletne praznike še bolj zaostrib boj. ........................................................................I.........................................mm Po izjavah namestnika tajnika socialistične stranke Mosce bodo so- cialistični parlamentarci gotovo glasovali za Morovo vlado. Mosca sicer ugotavlja, da ima nova Morova vlada precej zavezane roke, da pa daje zadostno jamstvo na področju obrambe demokracije. Po drugi strani pa je vlada glede gospodarskih vprašanj zelo šibka. Zato bodo socialisti njeno delovanje sodili po tem, kako bo Moro znal vzpostaviti odnose z delavskimi množicami, kar bo pogojevalo tudi odnose med PSI in krščansko demokracijo. Socialistična levica pa ugotavlja, da je s sedanjo Morovo vlado popolnoma propadla štiri- DANES n stranska levosredinska koalicija. V javnem govoru ua proslavi 50. obletnice LR Mongolije je generalni tajnik KP SZ Brežnjev izčrpno govoril o odnosih s Kitajsko in zavrnil zadnje predloge pekinške vlade za odprtje pogajanja o normalizaciji odnosov med obema državama Brežnjev je predvsem obža loval, da Kitajci še vedno postavljajo nespcejontlji«» wma, kat ua primer umik sovjetskih mejnih straž s tako imenovanih «spornih področij» Pač pa je Brežnjev potrdil željo sovjetskih voditeljev po obnovitvi prijateljskega sodelovanja s Kitajsko. S podpisom skupnega zapisnika o obravnavanih vprašanjih in ustreznih predlogih, se je sinoči zaključilo na tržaški prefekturi dvodnevno zasedanje posebne študijske skupine italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki deluje v okviru komisije za izvajanje Videnških sporazumov o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Predlog bosta komisiji predložili ustreznima vladama. Misovska poslanca obložena obnavljanja fašistične stranke RIM, 26. — Poslanska zbornica je danes razpravljala o 44 zahtevah po sprožitvi kazenskega postopka zoper poslance. Po daljši razpravi je odobrila enajst zahtev. Med temi sta tudi zahtevi po kazenskem postopku proti misovcema Servellu in Petroniu, ki sta obtožena obnovitve razpuščene fašistične stranke n^ osnovi znanega zakona Scelba. Za to dovoljenje je bilo zahtevano tajno glasovanje. Za sprožitev kazenskega postopka proti dvema misovcema je glasovalo 285, proti pa 93 poslancev. PREDSEDNIK COMELLI JE VČERAJ PREČITAL PROGRAMSKO IZJAVO DEŽELA BO URESNIČILA IZREDNI NAČRT UKREPOV KI PREDVIDEVA 55 MILIJARD LIR INVESTICIJ Poudaiek Ie\i opoziciji in sodelovanju s sindikati ■ laražena želja za čimprejšnjo popolno normalizacijo z Jugoslavijo - Posebno poglavje o slovenski manjšini RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PROF. JOSIPOM TAVČARJEM Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli je včeraj dopoldne prečital obsežno programsko izjavo deželnega odbora. Po krajšem uvodu se izjava nanaša na politično u-smeritev in oris političnega položaja. V tej zvezi se je Comelli skliceval na odločen protifašistični boj in obrambo demokratičnega družbenega reda proti prevratniškim poskusom ter na napore za razvoj in utrditev demokratičnega življenja. Nadalje je v tem okviru govor o novih družbenih pojavih na področju demokracije ter gospodarskih in socialnih odnosov, končno pa izredni položaj zahteva učinkovite ukre pe za omejitev posledic resne gospo darske krize. Politično organsko zavezništvo šti rih strank je tudi sedaj edina možna rešitev in ga zato ocenjujejo kot najbolj učinkovito rešitev. Pri tem pa se v izjavi sklicujejo na široko sodelovanje ljudskih sil, vedno večjo pravičnost in na zaščito šibkejših. Posebno poglavje je posvečeno odnosom z deželnim svetom, kot naj-višiim izvoljenim organom dežele, ki z razpravami, posvetovanji itd. obravnava vsa najvažnejša vprašanja tudi s pomočjo raziskovalnih ko-nrsij. Levosredinska večina je politično zadostna in avtonomna, je pa odprta za vse konstruktivne prispevke ter v tem okviru obstaja jasnost odnosov med večino in opozicijo. Zanimiv je odstavek, v katerem je rečeno, da bo deželni odbor pospeševal razgovor z vsemi silami, ki se sklicujejo na odporniško gibanje, na ustavo in na deželni statut in na pozitivne ter odgovorne prispevke opozicije «še zlasti, kadar odražajo, kot je to primer komunistične partije, široke ljudske težnje». S tem je na nov način urejen odnos s KPI, ki je dobila poseben položaj in posebno vlogo opozicijske stranke. Posebno poglavje je tudi posvečeno odnosom z raznimi socialnimi silami in predvsem s sindikati, s katerimi namerava deželni odbor i-meti stalne stike, zato da se upošteva predloge sindikatov glede reform, deželnega razvoja in glede rešitve raznih gospodarskih ter socialnih vprašanj. V programski izjavi je tokrat vključeno novo poglavje «Slovenska etnična manjšina», o katerem smo podrobno poročali v nedeljo in ki se glasi: «Deželni odbor in večina potrjujeta svojo obvezo, da bodo z ustreznimi ukrepi zasledovali globalno zaščito slovenske manjšine in to na vseh zakonodajno - upravnih ravneh, na vsedržavni, na deželni in krajevni ravni, da zagotove polno uvedbo človečanskih, omikanih in demokratičnih pravic, ki jih je treba manjšini priznati za učinkovito obrambo njenih etničnih in kulturnih značilnosti. Dežela ob strogem spoštovanju 3. člena posebnega statuta, in kolikor je v njeni pristojnosti, namerava priznavati in jamčiti svobodne izraze zavesti in etničnih zahtev, kolikor se pojavljajo na celotnem področju Furlanije - Julijske krajine». Naslednje poglavje se nanaša na program in na konkretne obveze. Pri tem so stranke leve sredine izhajale iz nekaterih osnovnih programskih načel: 1. Nadaljevati je treba obrambo krajevnih avtonomij za premostitev gospodarske krize in za pričetek reform; 2. Dežele zahtevajo od države izvajanje izvršilnih norm ter rešitev osnovnih vprašanj razvoja dežele Furlanije - Julijske krajine; 3. Dežela potrjuje osnovna načela gospodarskega razvoja in to glede gospodarskega programiranja, urbanističnega programiranja in načrta izdatkov kot tudi demokratičnega sodelovanja in o-vrednotenja krajevnih avtonomij; 4. Dežela se obvezuje, da bo izvedla razne ukrepe za razvoj živinoreje, gradnjo stanovanj in reforme avtobusnega prometa; 5. Za uresničitev teh načel bo dežela v prihodnjem letu izdelala izredni načrt u-krepov in odobrila deželni urbanistični načrt; 6. Dežela potrjuje obvezo, da bodo sestavili večletni načrt izdatkov za razdobje 1976 - 1979. V 7. točki so navedeni najbolj nuj-in ukrepi s področja programiranja in med njimi odločitev glede univerze, spor s SIOT, sodelovanje jadranskih pristanišč, razvoj kmetijstva in določitev šolskih okrožij. Osrednje in tudi najbolj sporno ter odločilno vprašanje pa je v celotnem političnem sporu bilo v izrednem načrtu posegov za prihodnje leto, ki predvideva razdelitev 55 milijard lir. V poročilu je rečeno, da je treba skupaj s proračunom za 1975. leto izdelati tudi izredni načrt ukrepov in da bodo 55 potrebnih milijard lir črpali iz: 20 milijard lir na osnovi pasivnih ostankov in 35 milijard lir iz več virov, predvsem omejevanja rednih izdatkov, zvišanja predvidenih dohodkov, odložitve nekaterih izdat kov ter končno natančne preučitve vseh izdatkov dežele. Pri tem je podčrtano, da se deželni dohodki vsako leto povečajo za približno 10 odstotkov in torej za manj kot znaša razvrednotenje lire, kar pa tudi pomeni, da se deželni proračun v resnici zmanjšuje. V tem okviru je tudi rečeno, da se dežela ne bo zadolževala zaradi izredno visoke obrestne mere. Tako zbrana sredstva so razdelili na osnovi dveh kriterijev in torej na sektorje, ki so prav gotovo u-činkoviti ter kjer se bo učinek čim-prem poznal. Na osnovi teh kriterijev predvideva izredni program naslednje izdatke: 1. 10 milijard lir za IACP za izgradnjo stanovanj, za katera so programi že izdelani, 4 milijarde lir pa za gradbene zadru- (Nadaljevanje na 7. strani) .............................................................................„„„„„„„.....................................i.,,,,,,,,,,,,,,,,,.... S PODPISOM SKUPNEGA DOKUMENTA Zaključeno zasedanje o vprašanjih menjave po obmejnih sporazumih Studijska skupina predlaga ustreznejše spiske in večje kontingente - Delo je potekalo v prijateljskem vzdušju - Prizadevanja za širše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo Na tržaški prefekturi se je sinoči zaključilo dvodnevno zasedanje posebne študijske skupine italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki deluje v okviru mešane komisije za izvajanje Videnških sporazumov o maloobmejnem blagovnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Zasedanje se je zaključilo s podpisom skupnega zapisnika o obravnavanih vprašanjih in ustreznih predlogih. Načelnik italijanskega odposlanstva dr. Armando Fracassi je ob koncu zasedanja v pogovoru s časnikarji dejal, da je delo potekalo v izrazito prijateljskem vzdušju, kakršno preveva tudi sicer odnose med sosednima drjž,a,vam^ llazpra-. va je potrdila, da obstajajo na obeh straneh interesi in dobra volja, da se obseg sedanjega gospodarskega sodelovanja v prihodnje še znatno razširi, in sicer tako v okviru splošnih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, kot v okviru posebnih sporazumov, kakršen je tudi Videnški sporazum o blagovni menjavi med obmejnimi območji. Na zasedanju so obravnavali raz- iMiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiii S SINOČNJE SUE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Za bolnišnico na Katinari sredstva že na razpolago? Prihodnji teden se bo začela razprava o občinskem proračunu Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Abate odgovoril na vprašanje svetovalca KPI Spetiča o zastoju gradnje bolnišnice na Katinari, da bo dežela iz včeraj odobrenega izrednega načrta prispevala 5 milijard lir, tako da bo skupaj s predvidenimi nakazili tržaškega sklada zagotovljenih potrebnih 8 milijard lir. Odbornik je tudi zagotovil, da niso odpustili nobenega delavca in da bodo z nakazanimi sredstvi dokončali bolnišnico 1976. leta. Svetovalec Spetič ni bil zadovoljen z odgovorom, ker ta sredstva ne zadostujejo za potrebe, saj se je o osmih milijardah govorilo pred dvema letoma, od takrat pa so vse cene vrtoglavo narasle in se sedaj govori o 13 milijardah. Sindikati so javno obsodili podjetje in javne uprave zaradi odpustov in o tem so govorili celo na kongresu gradbenih delavcev CISL v Vidnu ter odobrili protestno resolucijo. Resen je zastoj pri napeljavi vode, elektrike, plina in pri urejevanju vseh komunalnih uslug, za kar bo potrebnih nekaj milijard lir. Občinski svet je nato razpravljal o prometnem bazenu in se na predlog odbora (komunisti so se vzdržali) odločil za prvo varianto, ki jo je predlagala dežela in ki vključuje celotno tržaško pokrajino ter del go-ri.Ške. Na seji je župan prečital daljšo izjavo v zvezi s sestavo vsedržavne in deželne vlade ter izrazil zadovoljstvo odbora, da so rešili politični krizi, župan je tudi napovedal, da se bo prihodnji teden začela razprava o proračunu občine za finančno leto 1975. OD 1. JANUARJA 1975 Pristaniške tarife za 30 odst. višje Na včerajšnji seji je upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško luko sklenil povišati pristaniške tarile od 1. januarja 1975 dalje po-orečno za 30%. Ukrep, ki ne bo ostal osamljen niti v Italiji niti v tujini, ima namen kriti razliko med izdatki in dohodki, ki jih predvi- deva bilanca ustanove za prihodnje leto. Upravni svet je nadalje sprejel sklep o naložbi 7,5 milijarde lir v nove tehnične naprave. Uprava bo zato najela posojilo, ki ga bo a-mortizirala s prilivom od posebne pristojbine na nakladanje in razkladanje blaga v pristanišču ter s sredstvi, ki jih je dala na razpolago dežela z zakonom štev. 34 iz letošnjega leta. • Drevi ob 20. uri se bo sestala na sedežu, Prosek št. 220, rajonska kon-zulta za zahodni Kras. Na dnevnem redu je razprava o proračunu 1975 in o bodočem delu. voj blagovne menjave po splošnem italijansko - jugoslovanskem sporazumu, razvoj prometa po obmejnih sporazumih, sodelovanje med južnimi predeli obeh držav in možnost industrijsko - tehničnega sodelovanja med obmejnimi področji. Glede splošne blagovne menjave je dr. Fracassi naglasil, da ima Italija ves interes, da jo še nadalje razvija, saj je njen bilančni položaj v odnosu do Jugoslavije ugoden. V tem okviru so na zasedanju obravnavali vrsto konkretnih vprašanj, tako vprašanje splošnih pre-ferencialov, vprašanje bančnih pologov ob uvozu in zlasti vprašanje italijanskega uvoza goveje živine in mesa iz sosedne, republike. Zadnja postavka spada žal na področje, kjer ima glavno besedo Evropska gospodarska skupnost — je dejal dr. Fracassi — tako da ni pričakovati, da bi Italija v doglednem času lahko odpravila obstoječe o-mejitve. Kar zadeva maloobmejni blagovni promet, sta obe odposlanstvi u-gotovili, da so ustrezni blagovni spiski, ki so bili sestavljeni pred skoraj dvajsetimi leti, v dobri meri zastareli in neustrezni. Italijansko odposlanstvo je pristalo na jugoslovanski predlog, da bi spiske primerno spremenili, hkrati s tem pa bi ustrezne kontingente znatno povečali. To je potrebno tako zaradi spremenjenih potreb in gospodarskih struktur tostran in onstran meje, kot zaradi postopnega upadanja kupne moči obračunske valute (lire). Za prilagoditev spiskov «A» in «B» ne bo posebnih težav; za prilagoditev spiskov «C» in «D» (za brezcarinski uvoz oziroma izvoz) pa je na italijanski strani potreben poseben spreminjevalni zakon, kar zahteva precej časa. Zamudam na tem področju bi se lahko izognili s tem, da bi vse obmejne odnose med Italijo in Jugoslavijo prevzela v neposredno pristojnost posebne komisija, ki naj bi jo ustanovili «ad hoc» in ki naj bi sama predlagala ustrezne spremembe. V tem primeru bi zadostovali ministrski odloki, ki se lahko izglasujejo po znatno hitrejšem postopku. Res je, da bi ustanovitev takšne komisije zopet zahtevala poseben zakon, vendar v tem primeru bi bil zadosten enkraten napor. Mimo teh težav pa bosta odposlanstvi predlagali ustreznima vladama, naj se spiska «A» in «B» spremenita v skladu s sedanjimi potrebami obeh tržišč, njuna vrednost pa hkrati nekoliko poveča. V okviru spiskov «C» in «D» pa naj bi se ustrezni kontingenti povečali do vrednosti 8 milijard lir v vsaki smeri. Sama uvozna postavka «goveja živina in meso» naj bi se po- (Nadaljevanje na 7. strani) KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja v dneh od 26. decembra do 2. januarja ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44/111., do petka. 29. t.m., od 9. do 12. ure dopoldne. Uspešni napori za reševanje trenutnih težav Stalnega slovenskega gledališča Razgovor z bivšim ministrom za turizem in prireditve Ripa-montijem • Za prihodnost obstajajo mračne perspektive Po resni zaskrbljenosti za usodo Stalnega slovenskega gledališča je prišlo do nekega zatišja na osnovi zagotovil krajevnih ustanov in dežele, da bodo poskrbele za kritje trenutno najbolj perečih potreb slovenske gledališke ustanove. Prav gotovo zanima naše čitatelje, kakšen je sedanji položaj gledališča in kakšne so perspektive, za kar smo prosili za pojasnila predsednika Stalnega slovenskega gledališča prof. Josipa Tavčarja, ki nam je gleda trenutnega finančnega stanja odgovoril naslednje: Trenutno se uprava in upravni svet ukvarjamo z realizacijo zagotovil, ki smo jih prejeli od krajevnih ustanov. Od dežele smo že prejeli del zagotovljenih sredstev, tržaški občinski svet pa je odobril jamščino v višini 50 milijonov lir, za kar so glasovali svetovalci vseh strank ustavnega loka, ki so slovensko gledališče tudi odločno podprli. Seveda pa je treba to zadevo še izpeljati do kraja, kar pomeni doseči odobritev s strani nadzornega organa v Vidnu in pristanek Tržaške hranilnice, kar vse je teku. Spovedno s tem se vodi postopek tudi s tržaško pokrajino za jamščino v višini 70 milijonov lir, ki je pokrajinski svet še ni odobril, jo pa bo predvidoma še ta teden. V tej zvezi se moram zahvaliti pristojnim organom, ki so pokazali mnogo dobre volje, da se na krajevni ravni vsaj nekaj reši, seveda pa je treba tudi dodati, da gre v obeh primerih za jamščine za posojila, ki jih daje denarni zavod ob običajnih obrestih in pod precej ostrimi pogoji za leto dni. Prihodnje leto nekje oh zaključku sezone se bomo torej znašli z odprtim proračunom ir. nekritimi dolgovi za nazaj ter formalnimi obveznostmi, da jih moramo kriti. Prav to pa zastavlja z novo o-strino vprašanje pravnega priznanja s strani ministrstva za turizem ter predstave. Je na tem področju kaj novega? Pred dnevi je bil v Trstu minister za turizem in predstave Ripa-monti, ki spada med leve demokristjane in s katerim sem imel daljši, oseben in lahko tudi rečem prisrčen ter prijateljski razgovor Ripamonti pravi, da na ministrstvu obstaja odprtost in pripravljenost, da se zadeva reši in to še zlasti po stališču ministrstva za zunanje zadeve (kar med drugim tudi potrjuje pravilnost naših tez, da je bilo treba najprej odstraniti veto zunanjega ministrstva). Vendar pa je tudi Ripamonti govoril o težavah v zvezi z obstojem dveh gledališč v enem mestu in predvsem o težavah, ki izhajajo iz pomanjkanja denarja. Edino rešitev je videl zato v odobritvi zakona o gledališčih, ki bi moral predvideti milijardo in pol lir prispevkov. Ripamonti je zagotovil, da je ministrstvo tak zakonski liiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuititiifiitmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii V TRSTU 00 4. 00 11. MAJA 1975 Razstava ■ kongres o problemih prehrane v sodobnem svetu Prireditev bo na pobudo tržaškega velesejma Tržaški velesejem bo priredil spomladi prihodnjega leta posebno razstavo - kongres o sedanjih in bodočih problemih prehrane v svetu. Na prireditev, ki bo v času od 4. do 11. maja 1975, so že pristale organizacija FAO (Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo). Mednarodna organizacija za zdravstvo in Evropska gospodarska skupnost. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzelo italijansko ministrstvo za zdravstvo. Na razstavnem delu bodo nastopili številni domači in tuji proizvajalci, kongresni del pa bo obsegal vrsto strokovnih srečanj na visoki tehnično • znanstveni in gospodarski imuitiiiiliiliiiimmimiiiliiiimimHiinmiiiuuimiiiiiiitiiiillimimillillinillilllilliiliiiiliiiiinniiiitiitiiniiMuimiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiititihiiiiiiiiiiiitj Tov. Trampuž v našem uredništvu Generalni konzul SFRJ Boris Trampuž je bil včeraj na poslovilnem obisku v našem uredništvu. V imenu uredniškega kolektiva ga je pozdravil Jože Koren, se mu zahvalil za njegovo naklonjenost in visoko upoštevanje vloge tiska in zlasti Primorskega dnevnika za na- šo slovensko zamejsko skupnost ter mu želel še mnogo zdravih in plodnih let. V svojem odgovoru je Boris Trampuž izrazil vse svoje spoštovanje in občudovanje naši narodnostni skupnosti za njen vztrajen in odločen boj za narodnostne pravice in razvoj ter zagotovil, da bo tudi poslej naredil za to skupnost, kar bo v njegovi moči. Našemu dnevniku pa je zaželel, da bi še nadalje bil 'tako odločen glasnik teženj vse zamejske skupnosti, kot je bil vse doslej. Srečanje z odhajajočim generalnim konzulom je poteklo v prijateljskem razpoloženju. ravni. Izvedenci bodo obravnavali vprašanja kot so uravnovešenje med revnimi in bogatimi deželami, prehrana v otroških letih, prehrana v večjih skupnostih, prehrana in delovna zmogljivost, razpečevanje zmrznjene hrane in podobno. Kar zadeva prehrano dojenčkov in otrok, je napovedano sodelovanje tudi posebnega odbora, ki je bil ustanovljen za časa lanskega tržaškega velesejma in ki si je nadel ime «Evropski odbor za določanje standardov za industrijsko pripravo otroške hrane». Skupščina uslužbencev proseške postaje Pokrajinska sindikalna tajništva prevoznikov CGIL, CISL in UIL so zaradi vedno hujšega zaostrovanja položaja na železniški postaji na Proseku ter zaradi sklepa o prepovedi uvažanja goveje živine iz drugih držav, sklenili sklicati skupščino zaposlenih in odpuščenih uslužbencev špediterskih družb, ki delujejo na proseški postaji. Glavni namen skupščine, ki bo jutri ob 16. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Battisti 8 (drugo nadstropje), je preveritev nastalega položaja ter u-gotovitev števila odpuščenih delavcev, ki še niso dobili druge zaposlitve. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Zanimivo predavanje o zarotah v Italiji V okviru torkovih večerov, ki jih prireja Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani, je sinoči govoril o zelo aktualnem vprašanju, o črnih zarotah v Italiji, časnikar Stojan Spetič. Predavatelj, ki dobro pozna snov in je napisal že vrsto zanimivih člankov o črnih mrežah, ki so seveda že pred leti zajele tudi naše mesto, je navedel zlasti zadnje fašistične zločine in nakane ter prve izide preiskav, ki so dovedle do aretacije gen. Micelija, pri tem pa je še posebej orisal politična ozadja in odgovornosti. Sledila je diskusija, med katero so prišla do izraza zlasti vprašanja o možnosti udara in o virih finansiranja fašističnih prevratniških sil. osnutek že izdelalo in da je vanj vključeno tudi Stalno slovensko gledališče «s primernim prispevkom». Seveda pa zakon še ni odobren in tudi «obilnega prispevka» za sedaj še ni ter so stvari še vedno povsem odprte z vsemi mračnimi perspektivami. Pred zaključkom omenjenega razgovora je minister Ripamonti zagotovil, da bo v našo korist «postrgal zadnje ostanke» predno bo ministrstvo prepustil svojemu nasledniku. SINOČI V ROSSETTIJU Pirandello z Rossello Falk Eno manj znanih in igranih, toda za Pirandella zato nič manj značilnih del — «Najti se» (Trovarsi), je zaživelo sinoči na odru gledališča Rossetti z Rossello Falk v glavni vlogi, z Ugom Pagliaijem kot njenim glavnim soigralcem, pa še z Noro Ricci in drugimi v ostar lih vlogah. Pirandello se v tem delu z zanj tipično filozofijo, ki vedno išče resnico med človekovo dvojnostjo, loteva igralčeve osebnosti. Kakšno bo v realnosti življenje igralke Donate Genzi, ki se na odru vsakokrat do kraja poistoveti z osebnostjo, ki jo igra? Dilema med žensko in igralko je star pirandel-lovski kontrast med spremenljivo spontanostjo, ki je v človekovem bistvu in emd tragično konstanto njegovih navad. Donata se zaljubi v mladega Šveda Eli Nielsena, ki ji ljubezen vrača, ki pa hoče imeti Donatino ljubezen samo zase, ki ne more prenesti na njej maske igralstva. Tudi Donata potrebuje pravo ljubezen, ne more pa v sebi zatreti svojega drugega življenja, ne more se odreči ljubezni mnogih, ljubezni množice. Ko Nielsen vidi Donato na odru, kako ponavlja s prav istimi gestami ljubezen, ki mu jo je nudila prej v intimnosti, je razočaran in jo zapusti. Donati ne preostane drugega, kot da spet razdaja igranim osebam ljubezen, ki ji ni bila dana kot ženski. Ostane spet «s svojimi prikaznimi, ki so bolj žive in resnične od vsake žive in resnične stvari.» Tragičen življenjski pesimizem, tako značilen za Pirandellovo filozofijo, ima tu globlji smisel, ki se odraža v spoznanju, da človek ne more živeti dv'éìi' imljenj in biti v obeh enàkò in istočasno srečen: ali živiš v realfiftfti in. z njo, ali v fikciji in z njo. «Najti se in znajti se sam.» V tem je morala tega dela. Rossella Falk je vlogo Donate Genzi podala v klasičnem pirandel-lovskem slopu, z vseskozi prepričljivo igro, ki je dala poustvarjenemu liku Donate Genzi polno verjetnost v njeni dilemski razkladnosti. Ugo Pagliai je težil bolj k realistični interpretaciji, kar je nekoliko motilo slogovno enotnost. Simpatična Nora Ricci, povprečni ostali v na splošno ubrani in režijsko (Giorgio De Lucca) dinamični igri. Zelo lepo in funkcionalno sceno je zasnoval Pier Luigi Pizzi. Precej številno občinstvo ni Siedilo z aplavzi, zlasti Rosselli Falk. • O proračunu za prihodnje leto in o pooblaščenih odredbah bodo danes ob 20. uri razpravljali na rajonski konzulti za Kjadin in Rocol, ki se bo sestala v Ul. Mauroner 2. • V petek, 29. t.m., ob 20.30 se bo na svojem sedežu v Ul. Caprin 18/1 sestala rajonska konzulta za Sv. Jakob. Razpravljala bo o proračunu tržaške občine, s posebnim ozirom na šentjakobsko področje (cona 10), Včeraj-danes Danes, SREDA, 27. novembra BERNARD Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.05 — Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 4.49 Jutri, ČETRTEK, 28. novembra JAKOB Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 7,9, ob 19. uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske strokovne šole sporoča, da se je začelo vpisovanje v I. razred oddelka za šivilje, če bo vsaj 8 vpisanih bodo razred lahko oprli. Društvo staršev in prijateljev mladine, osnovne šole in vrtca v Ulici Donadoni bo priredilo jutri, 28. t.m., ob 20.30 v šolskih prostorih predavanje, na katerem bo dr. Franc Škerlj govoril o temi: «Pooblaščene odredbe in volitve na slovenskih šolah». Vljudno vabljeni! Prosveta Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi od ponedeljka, 2. decembra, do petka, 6. decembra tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Škedenjci iskreno vabljeni! Tržaška folklorna skupina «Stu ledi», moški pevski zbor «Tabor» s sodelovanjem boljunških tamburašev, pod pokroviteljstvom SPZ vabita na večer ljudskih pesmi in plesov «U celem Trste lučke ni...» v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 30. novembra ob 20.30 in v nedeljo 1. decembra 1974 ob 17.30. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu od 12. do 14. ure, v soboto eno uro pred predstavo. Tržaška knjigarna s sodelovanjem PD Valentin Vodnik priredi razstavo slovenske knjige in folklornih predmetov v Prebenegu jutri, 28. t.m., od 16. ure dalje. Razstava bo v srenjski hiši. PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» priredi danes, 27. t.m., ob 20. uri predavanje Bruna Križmana «Današnja stvarnost na Kubi» s prikazom diapozitivov. Vabljeni člani in prijatelji društva. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 8. dec., avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili (po želji) 2 uri. Po kosilu bo miklavževanje. Miklavž bo- sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠD1 — Ul. Ceppa 9/II. Potreben potni list ali prepustnica. Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo, 1. decembra, izlet v Brkine. Pot bo vodila mimo Tubelj. Slop, Artviže, Zavrhka in Škocjana v Divačo. Zbirališče ob 7.45 na' glavni avtobusni postaji. Razna obvestila rahlo pada, veter 7 km na uro ju- govzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, tempera- tura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. novembra 1974 se je v URADNI TEČAJ BANKOVCEV Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je Ameriški dolar 665,— 10 oseb. Funi šterling 1546.— UMRLI SO: 79-letni Tito Fiorde- Švicarski frank 248,25 ponti, 66-letni Libero Fonda, 76-letna Francoski frank 142,60 Giuliana Pikelberger vd. Gerace, 82- Nemška marka 270,50 letni Umberto Gigante, 71-letni Luigi Avstrij’ski šiling 37,50 Delle Donne, 74-letni Natale Grotta, Dinar: debeli 35,50 63-letni Guerrino Moretti, 79-letni Sii- drobni 35,50 vio Maturi, 63-letni Leopoldo Terragnolo, 62-letna Norma Spadaro vd. De Vecchis. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Godina. AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda. Istrska ulica 7; Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124). Bazovica (tel. 226 165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav j Ue (teL 213-137), Milje (tel 271 iaé). I KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Prijave in informacije do 30. t.m. na telefonsko številko 82-66-24 od 20. do 21. ure. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža je najavljen v soboto, 7. decembra, ob 15.30, ko bo v društvenih prostorih delil darilne pakete med naše malčke. Za čimvečji uspeh te akcije bodo odbornice društva obiskale v teh dneh naše člane, podpornike in prijatelje šolske mladine. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in oi-kestraše, da bo odhod avtobusov na gostovanje na Jesenice, v Begunje in na Vrhniko v soboto, 30. t.m., ob 14.30 izpred Bazoviškega doma. Pevci naj se zberejo ob 14. uri. Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole in vrtca v Boljuncu priredi v petek, 29. novembra 1974, ob 20.30 v prostorih slovenske osnovne šole v Boljuncu predavanje o novih šolskih zakonih. Govoril bo didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75 Tretji abonmajski koncert V petek, 29. novembra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Vladimir Krpan Klavirski recital PAHOR: SCHUMANN: ŠULEK: LISZT: Istrijanka Karneval op. 9 Sonata Funerailles Transcendental etude št. 10 Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel 41-86-05) in eno uro pred pn; četkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Gledališča VERDI V petek ob 20. uri bo za red A v pecca, uu m, w (parter in lože) in red B (balkon galerije) premiera Verdijeve opere «I due Foscari», v kateri bodo * glavnih vlogah nastopili R-Malaspina, P. Cappuccini, A. Maddalena, B. Rufo in V. Corda. Dirigent Oliviero de Fabritiis, režija Dana Dalla Corta, koreografija Femande Succo. Orkester, zbor in balet gleda lišča Verdi. POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 20.30 bo dramska skupina Rosselle Falk predstavila P1*?1) dellovo delo «Trovarsi». Poleg rakove nastopata še Ugo Pagliai i® Nora Ricci. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. Rezervacije in V^°P7 niče so na razpolago pri osredni blagajni (tel. 36-372 in 38-547) v ra saži Pretti. Ponovitve bodo do nedelje. MENJALNICA vseh tujih vti/ut La Cappella Underground 19.00-21-30 «El Cochecito». španski film Marca Ferrerija prvič v Italiji- Izven a bonmaja. Ariston I.N.C. 16.30 «Pianeta venere». Barvni film režiserke E. Tatto Igrata Lilla Brignone in Francisco Ratal. Prepovedano mladini pod letom. . .. Nazionale 15.30 «1 fantastici piccoli Superman». Barvni film o kara ju. Prepovedano mladini pod lotom. Excelsior 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.10 «Esecutore oltre la legge», “la Delon in Mireille Dare. Barvni fiW1- Grattacielo 16.00—22.15 «Attenti a Q®« due ...chiamate Londra». Tony Cur-tis in Roger Moore. Barvni film- Tenice 15.30 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra glaV' no vlogo Roger Moore. Eden 45.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Fatti di gente perbene». Barvni fdni-Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve. Ritz 16.00 - 18.00 20.00 - 22.15 «A- more mio, non farmi male». tó'/D0 Walter Chiari. Luciano Salce. Macha Meril. Prepovedano mladini pod 14. letom. . Aurora 15.45 «Stavisky» Jean Pau Beimondo. Barvni film. Capitol 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir Cristallo 16.30 «B cittadino si ribella». Franco Nero. Barvni film- Pre povedano mladini pod 14. letom. Impero 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano tnladinI pod 18. letom. . Filodrammatico 16.30—22.00 «Maria Rosa la Guardona». Isabella Bia gini in Ninetto Davoli. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom- Modeimo 16 30 «Il viaggio di Sinbad». Barvni film. , Ideale 16.00 «L’uomo che venne a lontano». Barvni pustolovski f)101. Igrata Van Cliff in Maddalene »«s. Vittorio Veneto 16.00 «E' una sporca facenda tenente Parker!» J. Wayne. Barvni film. Abbazia 16.00 «li Decameron». Ban ni film režiserja P. P- Pasolini.)3' Prepovedano mladini pod 18- letom. Astra 16.30 «Le figlie di Dracma»-Barvni film. Igra Peter Cushmg-Prepovedano mladini pod 18. letom- Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «H terrore vien dalla pioggia». Barvni film v katerem igra Christopher Lee. Radio 16.00 - 19.00 - 22.00 «Cera u«3 volta il West». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Volta - Milje 16.00 «Silvestro e Gonzales in orbita». Barvni zabavni f“m-Risanka. Prispevki Ob 3. obletnici smrti drage žen® Katje daruje mož Franc 20.000 kr za Dijaško matico. Ob 30-Ietnici smrti Vojke šmuc darujeta sestra Tatjana in Jože Koren 5.000 lir za Tržaški partizanski P6''-ski zbor in 5.000 lir za spomenik NOB v Križu. SOŽALJE PD France Prešeren iz Boljunca izreka globoko sožalje dolgoletni članici društvenega pevskega zbora Željki Smotlak - Klun in družini ob nenadni izgubi dragega očeta oziroma nonota Antona Smotlaka. Ob tretji obletnici smrti KATJE BERGINC se je spominja mož Franc in drugo sorodstvo. GORIŠKI DNEVNIK S SEJE DEVINSK0-NABREŽ1NSKEGA OBČINSKEGA SVETA ZASKRBLJUJOČE STANJE V ŠTIVANSKI PAPIRNICI Odv. Pacia in prof. Lokar predstavnika občine v odboru mednarodnega zavoda LWC V ponedeljek se je ponovno seste! občinski svet devinsko-nabre-žuisko občine. V začetku seje je župan dr. Legiša sporočil, da je Prejel pismo sindikalnih predstavnikov štivanske papirnice, ki so zelo zaskrbljeni zaradi občutnega zmanjšanja proizvodnje v zadnjem času ?n omenjajo možnost, da bi lahko lastnik papirnice celo ukinil proizvodnjo in odpustil vseh 600 uslužbencev. V zadnjem času namreč prodajajo papir, izdelan v štivanu, 2 oznakami drugih italijanskih papirnic in na trgu skoraj ni več mogoče najti proizvodov z oznakami štivanske papirnice. Dr. Legiša je poudaril, da je vprašanje zelo resno in napovedal, da bo občinski svet o tem obširneje razpravljal na eni prihodnjih sej. Med vprašanji naj navedemo intervencijo svetovalca PSI Caldija, ki je prebral poročilo vodstva krajevne sekcije PSI; poročilo zadeva regulacijski načrt devinsko-nabre-zinske občine in zahteva, naj bi odslej izdajali gradbena dovoljenja le tistim, ki že vsaj deset let bivajo v kraju oziroma katastrski občini, kjer želijo graditi, ter poudarja, da le treba za vse turistično področje izdelati podrobni načrt v teku 6 mesecev po sprejetju regulacijskega načrta. Obenem socialisti obsojajo zavlačevanje upraviteljev pri odobritvi regulacijskega načrta. Preden je prešel k dnevnemu redu je župan odgovoril na vlogo svetovalcev KPI, ki so zahtevali, naj devinsko-nabrežinska občina nemudoma izvoli svoje predstavnike v kraško gorsko skupnost. Dejal je, da odlok o vključitvi dela občine v gorsko skupnost ni bil še objavljen v deželnem uradnem listu in bi bila torej izvolitev predstavnikov neve-Ijavna. Dnevni red ponedeljkove seje je predvideval vrsto odobritev sklepov občinskega odbora; med temi naj navedemo nakup zemljišča za gradnjo nove osnovne šole v Devinu, ki bo stala blizu novega otroškega vrtca. Odobrili so tudi sklep za popravilo poljske poti od Prečnika do meje, kar bo stalo 10 milijonov lir, °d katerih bo 9 milijonov prispevala deželna uprava. Devinsko-nabrežinska občina je Poslala solidarnostno izjavo občin: Ovaro, ki ni bila vključena v seznam občin, ki so bile deležne prispevka deželne uprave za proslavo 30-letni-ce osvobodilnega gibanja. Izglasovali so tudi dodatni izdatek 1.097.600 lir za podelitev brezplačnih učbenikov dijakom nižjih srednjih šol; Učbeniki so se namreč v zadnjem dasu zelo podražili in vsota 5 milijonov lir, ki jo je predvideval letošnji proračun, ni zadostovala. Občinski svet je tudi odobril izplačilo zadnjega obroka in vrnitev kavcije podjetju, ki je zgradilo občinsko telovadnico v Nabrežini; ob tem vprašanju so se vzdržali svetovalci KPI, ker je na novi zgradbi nastalo precej okvar. Končno oa ja občinski svet izvolil predstavnika devinsko - nabrežmske občine v uoravni svet mednarodnega zavoda UWC; svetovalci KPI in P^l so predlagali, naj bi izvolitev pre nesli na eno prihodnjih sej, predstavniki večinskih strank pa so Vztrajali pri izvolitvi, ki je b'la na dnevnem redu jesenskega zasedania. občinskega sveta. Na predlog občinskega odbora sta bila tako z večino glasov izvoljena v upravni svet zavoda odv. Pacia in prof. Aleš Lokar. Na pobudo rajonskih konzult Komisija za vprašanja današnje šole pri nas O problemu šolskih svetov in o pomenu, ki ga imajo na našem o-Zemlju, so na svojem sestanku raz-pravljali predstavniki konzult za Sv Vid in Staro mesto, za Sv. Ja kob, za Staro mitnico in za Novo mesto in Novo mitnico. Ob tej priložnosti so rajonske konzulte so-glasno sklenile, da bodo sklicale komisijo, v kateri bodo lahko pred-stavniki vseh konzult, starši, štu- dentje, šolsko osebje, šolski delav ci in predstavniki mestnih političnih in socialnih ustanov in ki bo globlje analizirala probleme sedanje šole. Obenem so vse rajonske konzulte ostro obsodile fašistične provokacije pred nekaterimi mestnimi višjimi srednjimi šolami ter pozvale vse demokratične sile k enotnemu boju proti fašizmu. Za proslavo obletnice osvoboditve Prispevek dežele zgoniški občini Občinski odbor je na svoji redni seji dne 13. 7. 1974 sklenil zaprositi prispevek 1,400.000 lir v smislu deželnega zakona štev. 16 z dne 26. 4 1974 za organizacijo proslave 30. obletnice osvoboditve. V teh dneh je uprava prejela pozitiven odgovor s strani dežele, ki bo prispevala 500.000 lir v ta namen. Ostali del vsote bo krila uprava s fondi svojega proračuna. Svečana proslava, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, bo kot je že običaj. v prvih dneh meseca maja prihodnjega leta. Delavci papirnice za ustanovitev področnega sveta Sindikalne organizacije in razni delavski sveti se že dalj časa potegujejo za ustanovitev področnih svetov, ki naj bi prispevali k reševanju številnih problemov, s katerimi se sooča današnja družba in v prvi vrsti delavski razred. Spričo sedanje gospodarske in politične krize v državi, ko je ravno delavski razred in z njim najrevnejše plasti prebivalstva najbolj prizadet, so takšni področni sveti še boij potrebni. Področni sveti, kot pomembni obrambni dejavniki pred napadi na kupno moč delavskih plač ter na zaposlitveno raven, bi morali postati tudi pomembne teritorialne enote, v okviru katerih bi bilo treba načeti kopico problemov. Med temi naj omenimo vprašanje ustanavljanja krajevnih zdravstvenih enot, konzorcija za prevoze, nove politike o ljudskih gradnjah ter vprašanje demokratizacije šolstva. O vsem tem je pred nedavnim razpravljal delavski svet štivanske papirnice, ki se že dalj časa zavzema za ustanovitev področnega sveta, ki bi obsegal devinsko-nabrežin-sko, zgoniško in repentabrsko občino ter Opčine, Križ in Prosek v tržaški občini. V ta namen prireja svet štivanske papirnice javno zborovanje, na katero vabi predstavnike vseh organizacij tega področja. Zborovanje bo v torek, 3. decembra, ob 17.30 v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini. iiiiiiiMiiiiuiimimiiiiiiiiHiiuiiumiiMuiiimniiminiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiimiii ZA ZGONIŠKO IN REPENTABRSKO OBČINO ZAČEL JE DELOVATI TEHNIČNI KONZORCIJ Prvi sklepi skupščine - Sedež v Zgoniku Februarja letos je bil ukinjen da, ki ga bodo v kratkem uredili konzorcij za tehnično, veterinarsko in zdravniško službo med občinami Devin-Nabrežina, Zgonik in Repen- na občinskem sedežu v Zgoniku. Upravni svet in skupščina se bosta ponovno sestala, ko bodo tabor. Da ne bi ostali brez tehnika, i pristojne nadzorne oblasti odobrile je zgoniška občinska uprava spreje- j sprejete sklepe. la v službo geometra, ki opravlja i -------- to službo tudi za repentabrsko ob- j JUTRI V MILANU čino. Odbora zgoniške in repentabr- : „ , . . ske občine sta nato sklenila, da j MrOKOVllO 235608116 ustanovita tehnični konzorcij. Za- 1 " devna občinska sklepa s priloženim statutom sta bila odposlana nadzornim oblastem, ki so septembra pritrdilno odgovorile. Občinska sveta sta bila nato poklicana, da izvolita svoje zastopnike v konzorcijalno skupščino, ki jo sestavljajo štirje predstavniki obične Zgonik (med katerimi sta župan in predstavnik svetovalske manjšine) in trije predstavniki občine Repentabor (med katerimi je tudi predstavnik svetovalske manjšine). Novoustanovljena skupščina se je sestala v preteklih dneh na občinskem sedežu v Zgoniku, ki je isto-časno sedež konzorcija. V svojem nagovoru je župan Josip Guštin poudaril nujnost ustanovitve medobčinskega konzorcija za tehnično službo, ker so si problemi v obeh občinah podobni. Današnje razmere na tem področju pa so take, da zahte vaio do uprave stalno oudnost in pozornost kar se tiče gradenj novih objektov. Za uresničitev tega pa občinski upravi potrebujeta ustrezno tehnično osebje. V razpravo so posegli tudi ostali člani skupščine, ki so se strinjali z županovim poročilom in so poudarili pomembnost te ustanove in dela, ki ga bo opravljala v splošno korist vseh občanov. Na prvi točki dnevnega reda so bile volitve članov upravnega sveta, kateremu predseduje po statutu župan zgoniške občine. Izvoljena sta bila Srečko Orel za občino Zgonik in Alojz Milič za občmo Repentaoor. Nadalje je skupščina odobrila razpredelnico osebja, ki predvideva tehnika — vodjo urada (ta mora biti geometer ali gradbeni tehnik) in uradnika. Nato so izvolili tajnika konzorcija, ki je po statutu uradnik zgoniške občine. Na zadnji točki dnevnega reda pa je bila še odobritev proračuna za finančno leto 1975. Dohodka konzorcija sta prispevka občin v razmerju 2:1. Med izdatki pa so najvišji stroški za plačo osebja in za namestitev ura- o kontejnerskm prometu čez tržaško luko Odbor za razvoj prometa čez tržaško luko bo priredil jutri dopoldne v Milanu strokovno srečanje na temo «Luška organizacija in kontejnerski promet - izkušnje in perspektive». Na srečanju, ki bo v prostorih trgovinske zbornice, bodo sodelovali tudi predstavniki Združenja Furlanijp, -Julijske krajine iz Milana. Pregledali bodo možnosti hitrejšega uveljavljanja tržaške luke v kontejnerskem prometu,_ zlasti po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Vrsta poročil bo zajela tudi vprašanja pristaniškega dela, kombiniranega prometa, tarif, odnosov s tujimi klienti, bančnega poslovanja, zavarovanja, itd. Pred i-četkom razprave bodo zavrteli film o organizaciji pristaniških dejavnosti v New Yorku in New Jerseyu. VČERAJ TRIURNA SPLOŠNA STAVKA, SPREVOD IN ZBOROVANJE ................................ JUTRI V PRIREDBI IZOLSKE OSNOVNE ŠOLE IN ZVEZE BORCEV V Spomin na Vojko Smucovo ob 30-letnici njene smrti V šoli, ki nosi Vojkino ime, so uredili stalno razstavo o 3. prekomorski brigadi V počastitev 30-letnice junaške smrti partizanske borke Vojke Šmuc iz Trsta, po kateri nosi ime slovenska osnovna šola v Izoli, bo jutri, 28. novembra, ob 8. uri v Kulturnem domu v Izoli spominska svečanost, ki jo prireja omenjena osnovna šola ob sodelovanju občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne iz Izole. Kulturni spored bodo izvajali učenci šole, slavnostni govornik pa bo dr. inž. Bojan Držaj iz Ljubljane, nekdanji Vojkin soborec in oficir v 3. prekomorski brigadi. Letošnja spominska slovesnost ob 30-letnici smrti Vojke Šmuc ima poudarjeno delovno obeležje, saj so na osnovni šoli poskrbeli, da se bodo učenci, ki sedaj obiskujejo šolo, čimbolj temeljito seznanili s prispevkom omenjene tovarišice v naprednem študentovskem gibanju v letih pred pričetkom druge svetovne vojne ter o njenem prispevku V osvobodilnem gibanju v Trstu do , .... njene aretacije ter nato v narodno-1 ko NOB. osvobodilni vojni. Tako so organizirali za višje razrede posebna predavanja nekdanjih udeležencev narodnoosvobodilne vojne in borcev iz 3. prekomorske brigade. Prav tako so poskrbeli, da bo do tega dne odprta stalna razstava na šoli pod naslovom «3. prekomorska udarna brigada in Vojka Šmuc». Za to priložnost bo izšla tudi posebna, na ciklostil tiskana brošura, ki je posvečena 30-letnici Vojkine smrti. Namreč občinski odbor Zveze združenj borcev NOV-Izola in Zveza prijateljev mladine sta tudi razpisala natečaj za učence od tretjih do šestih razredov za najboljši spis na temo narodnoosvobodilne borbe, ki so ga učenci napisali na oodlagi pripovedovanja staršev, starih staršev ali drugih ljudi, učenci 7. in 8. razredov pa so pisali šolske naloge na to temo. 20 najboljših spisov bo nagradil občinski odbor Zveze združenj borcev NOV iz Izole s knjigami, ki obravnavajo temati-Albert Klun Na zborovanju na Travniku so spregovorili Giovanni Radovan, profesor Ivan Bratina (v slovenščini) in Aride Rossi Demokratični študenti proti izzivanjem fašistov Študentje in profesorji trgovske šole Carli so te dni na skupščini izglasovali dokument, v katerem u-gotavljajo kako fašistično izzivanje v tej in drugih šolah že dalj časa moti mirni potek šolskega leta. Zato zahtevajo naj oblasti zatrejo fašistično rovarjenje, vse študente in profesorje pa obvezujejo k stalni antifašistični budnosti v šoli sami. Obenem so ostro obsodili fašistične atentate v Savoni in izrekli solidarnost z žrtvami fašistične strategije napetosti. Skupščino so imeli tudi na tehničnem zavodu «Volta», kjer so predvajali tri antifašistične filme ter razpravljali o ponovnem porajanju fašističnih provokacij. Pozvali so vse šole, vse demokratične stranke in sindikate, naj se jasno opredelijo ob teh novih primerih fašističnega nasilja. Policija medtem vodi vrsto preiskav o pretepih demokratičnih študentov pred raznimi šolami in o grozilnih telefonskih pozivih, češ da so na raznih šolah bombe. Na kvesturi se je javil tudi mlad dijak, ki naj bi ga v nedeljo pretepli blizu njegovega stanovanja. Stvar je nekoliko sumljiva, ker se je fant javil na kvesturi 24 ur po dogodku S sprevodom po glavnih goriških ulicah ter z zborovanjem na Travniku se je včeraj zaključila triurna stavka industrijskega, trgovinskega in javnega sektorja goriške pokrajine. Ta stavka, ki jo je oklicala pokrajinska sindikalna federacija, predstavlja goriški prispevek k vsedržavnemu sindikalnemu boju za ureditev vprašanja draginjske doklade, za ohranitev zaposlovanja, za gospodarski razvoj. Hkrati je včerajšnja stavka opozorila tudi na gospodarske težave v naši pokrajini, ki jih zaradi vpisovanja v dopolnilno blagajno in zaradi draginje občutijo predvsem delavci. V sprevodu so sodelovali delava vseh industrijskih obratov iz Gorice, Krmina, Gradišča in zlasti iz Tržiča. Nosili so številne napise, nekatere tudi v slovenščini, s katerimi so opozarjali na krizo in na potrebo po graditvi drugačnega modela gospodar skega razvoja, pri katerem bodo imeli besedo tudi delavci, torej tisti, ki dobrine neposredno ustvarjajo. Na Travniku je v imenu enotne sindikalne federacije za Goriško spregovoril Giovanni Radovan, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi prisotnosti parlamentarcev, deželnih, pokrajinskih in občinskih predstavnikov, torej ljudi, ki v svojih sredinah uresničujejo delavske zahteve. Pozdravil je udeležbo dijakov, ki spoznavajo, da bodo svoje potrebe uresničili edinole na strani boja delovnih ljudi. Radovan je nadalje povedal, da so sedanjo stavko pripravljali s sklicevanjem skupščin, na katerih so delavcem pojasnili, zakaj stavkajo. Ustavnemu sodišču je dal priznanje za njegovo razsodbo, s katero je upravičena tudi politična stavka, pa čeprav jo zakon, ki je fašističen, prepoveduje. Poleg vprašanj vsedržavnega značaja pa opozarja stavka tudi na domače težave, na zmanjševanje zaposlovanja v celi vrsti industrijskih obratov. Prof. Ivan Bratina, ki je spregovoril v slovenščini, je dejal, da se goriška stavka vključuje v vsedržavno akcijo za reforme, za odpravo razlik v draginjskih dokladah, za obrambo delovnih mest in za ponovni gospodarski razvoj v državi. Ta stavka ima poseben pomen za našo pokrajino, je rekel Bratina, ker z njo danes zahtevamo tudi takojšnjo izgradnjo tistih infrastruktur na Goriškem, ki naj omogočijo povečanje trgovinske menjave z vzhodnimi državami. Prav dobro vemo, da gospodarske bodočnosti naše pokrajine ni mogoče zagotoviti z miloščino, ki nam jo daje država s prosto cono, ampak predvsem z razširitvijo obmejne blagovne menjave s sosednjo Jugoslavijo in v resničnem razvoju trgovine z vso srednjo Evropo. Vsedržavni konfederalni tajnik enotne sindikalne organizacije Aride Rossi je v uvodu svojega govora rekel, da se za prve dni decembra napoveduje splošna stavka v državi, če nasprotna stran ne bo sprejela sindikalnih zahtev delovnih ljudi, upokojencev, gospodinj itd., ki vsak dan sproti o-pažajo. kako se občutno zmanjšuje kupna moč njihovih prejemkov. Tistim. ki podcenjujejo moč sindikalnega gibanja in mu odrekajo vlogo subjekta v italijanski družbeni stvarnosti. tistim je Rossi dejal, da je v 25 letih obstoja to gibanje postalo zrelo in krepko, da raste iz korenin odporniškega gibanja in da je pomemben dejavnik v boju za demokracijo. Obsodil je ravnanje konser-vativnih industrijcev, ki v nesposobnosti, da bi poiskali izhod iz krize, zapirajo tovarne ter pošiljajo denar v inozemstvo ali pa z njim podpirajo prevratniške črne mreže. Govornik je ob koncu rekel, da reforme ne bodo padale z neba. ampak jih bo mogoče uresničevati samo z bojem in s pritiski. V PONEDELJEK ZVEČER Občinska seja v Sovodnjah posvečena krajevnim avtonomijam Avtobus povezuje Vrh z Gorico in Tržičem V soboto obisk delegacije iz Škofje Loke Nove pokopališke tarife za piransko občino Italijanski konzulat iz Kopra nam je v vednost in s prošnjo za objavo poslal naslednje sporočilo: V uradnem vestniku za občine Ilirska Bistrica. Izola. Koper, Piran, Postojna in Sežana iz dne 22. novembra 1974 so bila na podlagi sklepa piranskega občinskega sveta objavljene nove tarife za pokopališke usluge. Nove tarife, ki so stopile v veljavo takoj po uradni objavi in ki veljajo za piransko pokopališče, so sledeče: Začetno obdobje: navaden grob 200 N din grob po izbiri 400 družinska grobnica 1200 kripta 1200 grob za tujce, ki nimajo družinske grobnice 5000 Nadaljne obdobje; navaden grob 3000 družinska grobnica 5000 kripta 6900 Izkop groba in pokop 5'JO Prekop trupla 1970 Kostniza 10 let 200 MLADINSKI KROŽEK — Gorica priredi v petek, 29. novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 PROSLAVO 29. NOVEMBRA z nastopom gledaliških igralcev ter zborov. Vabljeni! Bratine V ponedeljek zvečer se je na redni seji sestal občinski svet v Sovodnjah. V uvodnem poročilu je župan Jožef češčut seznanil svetovalce z ukrepi, ki jih je ožji odbor sprejel v zadnjih dneh. Med njimi je dokončna ureditev avtobusnih zvez z Vrhom. Tako ima od 18. novembra Vrh avtobusno zvezo s Tržičem, Martinščino in Gorico. Zaenkrat je v veljavi začasen vozni red, ki pa ga bodo v najkrajšem času uskladili s potrebami domačinov. Z januarjem prihodnjega leta bodo Sovo-denjci dobili tudi smetarsko službo. Ponedeljek je bil tudi dan, posvečen krajevnim avtonomijam Furlanije - Julijske krajine, zato je so-vodenjski občinski svet sprejel resolucijo deželne zveze občin ANCI, v kateri se izraža zahteva po dejanski avtonomiji pri urejanju javnih potreb. Sovodenjska občina bo z občinama Gorice in števerjanom imela skupno trgovsko omrežje. V tem smislu so vse tri občine poverile arh. Piccinatu nalogo, naj izdela načrt, ki bo predvsem upošteval krajevne značilnosti in potrebe. Na isti seji je občinski svet spre-Ijel še vrsto drugih ukrepov. Med [drugimi je sklenil, da se bo obči- Sindikahsti in javni delavci na tribuni med govorom prof. ............................................................................... OBČINSKA SEJA V DOBERDOBU Nezadovoljstvo občinskih svetovalcev ker je vlada okrnila proračun Izdatki za šolske, športne in cestne potrebe so upravičeni - V petek bodo razpravljali o proračunu 1975 na priključila prometni coni, ki združuje tržaško, goriško in tisti del spodnje videnske pokrajine, ki meji na tržiško območje. V tem smislu je treba pripomniti, da je deželni odbor razdelil celotno ozemlje na štiri glavne prometne cone. Nadalje so svetovalci imenovali Vlada Klemšeja in prof. Jožka Prinčiča za člana prizivne komisije pri davčnem uradu v Gorici. Pred zaključkom seje so svetovalci razdelili podpore raznim skupinam, ki delujejo v občini. Med drugimi so sekciji borčevske zveze AN Pl z Vrha priznali drugi prispevek v znesku 60.000 lir za delno kritje stroškov pri gradnji spomenika padlim partizanom. Sovodenjski folklorni skupini, ki je sodelovala na zahvalni nedelji, pa bo občinska u-prava izplačala 15.000 lir Na koncu seje je župan Jožef češčut povedal svetovalcem, da bo v soboto, 30. novembra, obiskala Sovodnje delegacija iz Škofje Loke, ki bo prišla v zamejstvo na vabilo SPZ. • Kulturni krožek «Umanità» priredi jutri ob 18.30 v dvorani restavracije «Belvedere», Ul. Terza Armata 155, predavanje inž. Egoneja Lodatti-ja o stanovanjskem vprašanju. Sredi poletja je marsikatero občinsko upravo v državi, in med njimi tudi več slovenskih, prizadel državni dekret, ki je iz seznama že odobrenih občinskih del črtal večji del tekočega proračuna. Zaradi te odločitve so bile sklicane izredne seje številnih občinskih svetov, ministrstvu za finance so pošiljali resolucije in protestna pisma. Prejšnji ponedeljek je bil posvečen tem problemom krajevnih ustanov. Za to pobudo sta se zavzeli vsedržavna Zveza demokratičnih občin in deželna ANGL Na izredni seji se je v ponedeljek sestal tudi doberdobski občinski svet, ki je pretresel vprašanje krajevnih avtonomij. Sejo je odprl župan Andrej Jarc, ki je v daljšem govoru označil za nepravično odločitev vlade, da črta občinski proračun skoraj na polovico, potem ko ga je že odobril pokrajinski in deželni nadzorni odbor. Številni izdatki za šolske, športne in cestne potrebe podčrtujejo nujnost del, ki so bile izvedene, zato je vladni odnos do kraške občine neupravičen. V razpravo so še posegli svetovalci večine in opozicije, ki so vsi izrazili podporo županovemu ogorčenju in želeli, da bi vlada v najkrajšem času preklicala svoj sklep. Enotno so nato sprejeli resolucijo Zveze demokratičnih občin, ki je podobna resoluciji ANGL V naslednjih dneh bo občina resolucijo poslala odgovornim organom v pokrajini, deželi in državi. Ponovno se bo na redni seji občinski svet iz Doberdoba sestal v petek, 29. novembra ob 16. uri. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi odobritev proračuna za leto 1975, izvolitev dveh članov v prizivno komisijo davkoplačevalcev in prodaja jusarskih zemljišč zasebnikom. s šolskim skrbnikom dr. Imbriani-jem, kateremu so predočili dijaške zahteve, ki jih navajamo. Prevozi; Dijaki zahtevajo publi-cizacijo prevozov ter brezplačno vožnjo. Šolski skrbnik je v tej zvezi zagotovil dijakom, da je že govoril z deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem ter s pokrajinsko odbornico za šolstvo Ferletičevo. Menze: Treba je ustanoviti v mestu nove in večje menze, ki bodo zadostile potrebi vseh dijakov, ki se jih bodo posluževali. Tudi glede tega vprašanja je dr. Imbriani zagotovil dijakom, da se bo pozanimal ter da bo imel več razgovorov z ravnatelji šol, da bi našli skupno izhodišče pri rešitvi tega vprašanja. Knjige: Dijaki zahtevajo, naj bodo vse knjige brezplačne ter naj se ustanovijo posebne šolske knjižnice, ki bi jih finančno podprla dežela. šolske zgradbe: Tudi tokrat je zahteva dijakov glede gradnje novih šol, upravičena, saj smo v zadnjih letih priča nakopičenju študentov v učilnicah ter uvedbi dvojnih izmen, kar vsekakor škodi pri šolskem uspehu. V nadaljevanju razgovora je šolski skrbnik povedal, da se ne more imeti medšolski odbor kot uradni organ dijakov, kajti tega noben zakon ne predvideva. Kar se tiče večje demokratizacije v šolah, zaradi katere so dijaki večkrat stavkali, je dr. Imbriani zagotovil, da bo do tega vsekakor prišlo z uvedbo pooblaščenih odredb. Srečanje s šolskim skrbnikom Predstavniki dijakov predočili svoje zahteve Kot poročamo na drugi strani, so včeraj stavkali tudi dijaki višjih srednjih šol goriške pokrajine. Velika večina dijakov se je udeležila tudi sprevoda po mestnih ulicah ter zborovanja na Travniku. Skupina sedemnajstih dijakov, to je predstavniki vseh šol, med katerimi tudi treh slovenskih višjih šol, je v jutranjih urah imela razgovor Generalni konzul Boris Trampuž se je poslovil od goričkega župana V ponedeljek zjutraj je goriški župan De Simone sprejel na županstvu, na poslovilnem obisku, generalnega konzula Jugoslavije v Trstu Borisa Trampuža. V prisrčnem razgovoru sta razpravljala o vsestranski povezavi med Gorico in bližnjo Slovenijo. Glede odprtja novega mejnega prehoda je konzul Boris Trampuž obljubil, da se bo še naprej zanimal, da bi se ta objekt čimprej realiziral ter bil še en dokaz prijateljskih odnosov med bližnjima narodoma. Pogled mi Travnik med včerajšnjim zborovanjem V soboto v Ronkah koncert prijateljstva Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» iz Ronk, Pro Loco in Slovenska prosvetna zveza prirejajo tudi letos koncert prijateljstva, na katerem bodo nastopili slovenski in italijanski pevski zbori. Na tem koncertu, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 20.30 v kinodvorani Rio v Roncah, bodo nastopili zbori «Jezero» iz Doberdoba, zabavni ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana, tamburaški orkester iz Škofje Loke, zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk in zbor «Corale S. Ambrogio» iz Tržiča. Lanski, prvi koncert prijateljstva, ki so ga priredili v Ronkah, je privabil v kinodvorano Rio ogromno množico občinstva. Predvsem so se koncerta udeležili vsi Slovenci, ki živijo v Laškem in v Tržiču, saj je bil ta koncert namenjen predvsem njim. Nadalje so se ga udeležili številni pripadniki večinskega naroda skupno z županom iz Ronk, občinskimi predstavniki in družbenopolitičnimi delavci. Njihova navzočnost je prireditev dvignila nad raven običajne prosvetne prireditve ter ji dala značaj prijateljstva in bratstva med tu živečima narodoma. kar je velike važnosti za utrjevanje miru, prav tako velike važnosti pa tudi za medsebojno razumevanje in za uglajevanje poti za uveljavljanje slovenskih narodnostnih pravic. Poleg domačinov pa so bili na koncertu Kraševci, ljudje iz Doberdoba, Jamelj, s Poljan in z Vrha. ki so navezani na te kraje, kjer so zaposleni in kjer imajo sorodnike. Ne nazadnje moramo omeniti tudi veliko število naših ljudi iz Brd, Gorice in okolice. Skozi tako številno prisotnost Slovencev iz Goriške na prvem koncertu prijatelj stva (ki se letos imenuje koncert italijanskih in slovenskih pesmi) se je izkazovala predvsem skrb naše skupnosti za življenje naših pripadnikov v narodno tako izpostavljenem področju. SEJE POKRAJINSKEGA SVETA ISIG bo raziskal protidomokratično kriminalno dejavnost V petek, 29. novembra, ob 18. uri se v Gorici sestane pokrajinski svet. Na sporedu je razprava o celi vrsti resolucij, interpelacij in vprašanj, ki so jih zastavili pokra jinski svetovalci. Svetovalca Semola in Waltritsch sta zastavila vprašanje glede šolskih okrajev, Poletto in Pai za o obmejnem gospodarskem sodelovanju, o delovanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije ter o mejnem prehodu Fernetiči, svetovalec Lugnani o obmejnih infrastrukturah, svetovalec Gian o dokončni razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo. Paiza o pristaniščih v deželi in o ustanovitvi enotnega javnega pristaniškega podjetja. Mariz-za in Paiza o spremembi državne ceste št. 56, skupina svetovalcev KPI o sporu v Snia, svetovalci KPI o položaju v umobolnici, Semola in Waltritsch o nadzorstvu pokrajinskega zdravnika v umobolnici. Svetovalci bodo nato razpravljali o obračunih prejšnjih let in proračunu za prihodnje leto. K starim točkam dnevnega reda so dodali še nekaj novih, in sicer prispevek pokrajini v Trstu za organizacijo manjšinske konference in pooblastilo raziskovalnemu zavodu ISIG, da razišče protidemokratično kriminalno dejavnost v pokrajini Gorica. Revija pevskih zborov v cerkvi sv. Ignacija Ob priliki praznika sv. Cecilije priredi ustanova za kulturne manifestacije drevi v cerkvi sv. Ignacija revijo pevskih zborov. Program predvideva nastop zborov «Seghiz-zi», «Lojze Bratuž», «Ufijei», zbora občinskih uslužbencev, «Monte Sabotino» in «S. Ignazio». Revija se bo pričela ob 20.30. Prosveta Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu priredi danes, 27. novembra, ob 20. uri na sedežu na Valerišču predvajanje kratkometraž-nih filmov amaterja Zdenka Vogriča. Prikazal bo filme z letošnjih o-srednjih prireditev ter nekatere filme o potovanju po raznih deželah. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri, 28. novembra, ob 20. uri, na pobudo domačega prosvetnega društva, predvajanje dolgome-tražnega filma Goričana Miladina Černeta o potovanju okrog sveta. Vabljeni vsi vaščani. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi jutri, 28. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani predavanje o potovanju po Sovjetski zvezi. Zanimive barvne diapozitive bo prikazal Roman Rodaro iz Gorice. V gostilni Ožbot v Rupi bodo v petek, 29. novembra, ob 20. uri na pobudo Slovenske prosvetne zveze, predvajali slovenski film «Cvetje v jeseni», ki je bil posnet po znani Tavčarjevi povesti. Vabljeni prebivalci Rupe in Peči. Na pobudo SPZ bo v Jamljah v petek, 29. novembra, ob 20. uri v hiši Jožeta Pahorja - Smoleta predvajanje filmov o prvomajskem prazniku v števerjanu, o odkritju spomenika padlim na Vrhu in o letošnjem izletu SPZ v Železnike. Filme so posneli Zdenko Vogrič, Save-rij Rožič in Miro Kuzmin. Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu bo v soboto, 30. novembra, ob 16. uri priredilo na sedežu koncert tamburaškega zbora iz Škofje Loke. Razna obvestila Športno društvo «Juventina» v štan-drežu obvešča, da so se pričele v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, plesne čajanke. Kot lani ! vodita zanimive popoldneve Ivo Ber-ì don in Viljem Žezlin. čajanke se pričnejo okoli 19. ure. Gorica VERDI 16 30—22.00 «A muso duro». Charles Bronson. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «La gang dei bassotti». A. Tompkins in V. Curtis. Barvni film Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo mondo». Barvni film. VITTORIA 16.30-22.00 «Le amanti». F. Fabian in J. L. Bideau. Barvni film. Prepovedano mladini ood 14. letom. CENTRALE 17.15-21.30 «Città violenta». C. Bronson in T. Savalas. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «1 nostri soldi quotidiani». Barvni film. EXCELSIOR 16.00 -22.00 «Ditlinger». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Operazione Grossbow». Barrai film. \orn (.orira SOČA «Ženska ki je izginila», ameriški barvni film ob 10 On in 20.00 SVOBODA «Sin», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Slaughterjeva velika borba», ameriški barvni film ob 19 30. PRVAČINA «Metulji so svobodni», a-meriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. LETALIŠČE «TEGEL» V ZAHODNEM BERLINU «Kratke steze» še niso v rabi Ker Nemška demokratična republika ne dovoljuje preletov, je izkoriščanje najsodobnejšega letališča omejeno BONN, novembra. — Ni dolgo tega, ko smo obširneje pisali o še ne popolnoma dokončanem pariškem letališču, ki da je bilo zamišljeno in grajeno že za prihodnje tisočletje, za čas, ko bo samo pariški letalski promet znašal 10 milijonov potnikov na leto. In glej, danes moramo zabeležiti še drugo, baje še večjo novost, kajti v francoskem predelu Zahodnega Berlina so — kakor zatrjujejo — «izročili namenu najlepše in najmodernejše letalsko pristanišče na svetu». In vendar ni vse res. Da je letališče «Tegel» najlepše na svetu, bo držalo, da je najsodobnejše, bo tudi državo, ni pa res, da je bilo «izročeno namenu», kajti letališče je bilo le odprto, toda ne služi svojemu namenu. Vsaj za sedaj ne in ne v celoti. Letališče «Tegel» je pravi čudež sodobne tehnike in arhitekture. To ni nič čudnega. Samo za velikansko pristaniško zgradbo v obliki šesterokotnika so porabili 450 milijonov nemških mark, kar je v lirah nad 120 milijard. Vse, kar je bilo tu zamišljenega in zgrajenega, je bilo storjeno «v duhu najsodobnejše tehnike». In to začenši od signalnih naprav, pa do razkošnih čakalnic. Sama zgradba pa je iz železobetona, velikansko poslopje, ki je neposredno povezano s šeststezno avtomobilsko cesto. Letališče so proglasili za «letališče kratkih stez». Toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da bo letališče služilo le krajevnemu letalskemu prometu, torej kratkim progam. Nasprotno, letališče bo služilo «svetovnemu prometu», toda najdaljša relacija, ki jo bo moral potnik opraviti pri vkrcanju ah izkrcanju, bo znašala — 28 m. Čeprav je letališče povsem nared, smo rekli, da ni bilo izročeno namenu, pač pa le odprto. Na letališču normalno delujeta le pošta in čakalnice, kar se pa resničnega letalskega prometa tiče, je ta omejen le na letala francoske družbe «Airfrance» ter na čarterske polete, vtem ko se ves ostali letalski promet zahodnega Berlina še nadalje razvija na starem že zdavnaj zastarelem letališču «Tem-pelhof», ki je lahko služilo predvojnemu nemškemu glavnemu mestu, ki pa je danes ne le pretesno in neprikladno, pač pa neprimerno tudi zato, ker so ga obdala velika naselja novih stanovanjskih hiš, tako, da je letališče sredi mesta z vsemi ustreznimi posledicami. Pravzaprav se je gradnja novega letališča «Tegel» začela prav zaradi teh «pomanjkljivosti» letališča Tempelho". Toda v petih letih, odkar so novo letališče začeli graditi, so se razmere in tudi pogoji bistveno spremenili. V trenutku «odpiranja proti Vzhodu» je stopil v veljavo tudi sporazum o tranzitnem prometu iz Zvezne republike Nemčije v zahodni Berlin, preko ozemlja Nemške demokratične republike. Potovanje z vlakom, ali avtomobilom je bilo do sklenitve tega sporazuma negotovo. Zato se je potniški promet na tej relaciji vršil v glavnem z letalom. To pa ne s katerimkoli letalom. Pravico do preletanja ozemlja Nemške demokratične republike ro določenih koridorjih imajo le ameriške, britanske in francoske družbe, ki so si s tem monopolom zagotovile tudi velikanske dobičke. Od načrtovanja letališča «Tegel», konec 60. let, pa do današnjega odprtja letališča pa se je potniški promet z letali iz Zahodne Nemčije v smeri zahodnega Berlina zmanjšal za dobrih 25 odst. Družbi «Pan A-merican» in «British Airways», ki vzdržujeta promet med ZE Nemčijo in zahodnim Berlinom, sta se «o-predelili» še vedno za letališče «Tempelhof», ki da za zmanjšani promet štirih milijonov in pol potnikov na leto še vedno zadošča. In tako je nadvse moderno letališče, ki je bilo načrtovano za 8 milijonov potnikov, v nevarnosti, da o-stane brez prometa, ali le na pol izkoriščeno. Tolikšne naložbe pa se ne morejo pustili vnemar. Zato so že našli začasno kompromisno rešitev. Zahodni Berlin bo britanskim in a-meriških družbam dal določeno podporo, da bodo lahko uporabljale letališče «Tegel». Kaj pa ostale družbe? Angleški in ameriške družbe imajo prednost, ker jih «vežejo» pogodbe skupnega zavezništva. Sporazum pa je neizprosen do letalskih družb ostalih dežel. In Nemška demokratična republika za sedaj noče niti razpravljati o tranzitnih poletih drugih letal, celo ne letal zahodnonemške družbe «Lufthansa». V poštev ne pride niti njena linija za Moskvo in Tokio, kar je bilo predvideno s sovjetsko - zahodnonemškim sporazumom o letalskem prometu. Čeprav naletava novo letališče na «birokratske» težave, ki jih ne bo lahko rešiti, bi bilo nesmiselno računati, da ne bodo našli rešitve. Kadarkoli je šlo za rešitev ekonomskega problema, se je našla tudi rešitev političnega problema. V soboto in nedeljo bo v Kulturnem domu nastopila tržaška folklorna skupina «Stu ledi». Na sliki pari tržaškega ansambla med vajo MEXICO CIUDAD, 26. — Kdo bi jim verjel, ko pa se v svojih napovedih tako «križajo» in nam e-den obljublja veliko blagostanje in srečo, drugi pa v isti sapi mračne dni lakote, vojne, največjega zla. In to pod najrazličnejšimi plašči novejših «znanstvenih» panog. Ena teh panog naj bi bila tako imenovana kozmobiologija. Če bi hoteli ta termin razčleniti in ga raztolmačiti, bi iz tega izhajalo, da je kozmobiolog tisti znanstvenik, ki se ukvarja z biologijo ko-zmosa, torej tisti biolog, ki mu ni dovolj naša zemeljska obla, pač pa išče svoje delovno področje v širšem prostoru, v samem kozmosu. Eden teh strokovnjakov je Arnoldo Krumm Heller Mejia. In ta «kozmobiolog» pravi, da bodo «prihodnji meseci» prinesli na ameriško celino strahotno lakoto. Če bi «kozmobiolog» Krumm Heller Mejia govoril o «bodočih desetletjih», bi mu mogli tudi verjeti, kajti v Latinski Ameriki ter na južni ameriški celini nasploh beležimo že danes pomanjkanje hrane, toda Kanada in ZDA imata hrane na pretek in veliko žita celo izvažata. Zato je bolj malo verjetno, da bi ti dve velikanski državi mogli že tako kmalu, že 1967. leta doživeti «strahotno lakoto», saj smo še pred nedavnim ugotovili, da se zaloge žita v ZDA sicer krčijo, da pa imajo ZDA vendarle 20 milijonov ton pšenice «v rezervi», to se pravi iznad trenutnih potreb, pa čeprav je tudi res, da so ZDA letos imele zelo slabo letino koruze. Če je «kozmobiologova» napoved za ameriško celino porazna, se mož tolaži glede Afrike in Azije, kajti prav na teh dveh celinah, kjer smo v zadnjih letih beležili zares strahotno lakoto, napoveduje, da bo v prihodnjih letih «sta nje veliko boljše kot je danes» ali da «razmere ne bodo tako hu de, kot so danes». Kot vidimo, bi možu ne mogli veliko verjeti, toda mehiški «koz mobiolog» Arnoldo Krumm Heller Mejia je točno napovedal Stalinovo smrt, nadalje je vnaprej na povedal umor predsednika ZDA I no uničenje, zaradi celega niza - ' potresov. O tem smo pisali pred- niiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Vesela «lovska veierja» v dolinski telovadnici «Lovska večerja» ali prijeten družabni večer, ki je bil v soboto zvečer v dolinski občinski telovadnici, je prav gotovo dogodek, ki ga mnogi občani dolinske občine ne bodo zlepa pozabili. Dogodka ne bodo pozabili iz dveh razlogov: predvsem zato, ker je bil zares prijeten, pa tudi zato, ker je prišel tako nepričakovano. Sredi meseca je lovska družina «Mala gora» iz Kočevja slavila 20-letnico obstoja in ker je dolinska občina s kočevsko pobratena, so odborniki lovske zveze iz Kočevja povabili na slavje tudi dolinskega župana in skunino dolinskih lovcev. župan Dušan Lovriha, Pepi Žerjal iz Boljunca in Oskar Slavec iz Doline so odšli v Kočevje v petek, naslednjega dne je odpotovala za njimi skuoina devetih lovcev iz dolinske občine. In tako so naslednjega dne, v nedeljo lovci iz dolinske občine odšli s svojimi kočevskimi tovariši na lov po kočevskih gozdovih. Da so kočevski gozdovi bogati divjadi, je znano, nihče pa bi ne bil pričakoval tolikšnega plena. Bo-Ijunskemu lovcu Denisu Tominiju se je posrečilo, da je uplenil lepega jelena, ki so ga Dolinčani pripeljali domov. Lovec Tomini je 180 kg težkega jelena rade volje poklonil dolinski skupnosti. Skoraj teden dni je bil jelen nato v hladilniku, nakar so ga razkosali in pripravili za skupno «lovsko večerjo», na katero so lovci dolinske občine povabili vse občane. Seveda so povabili predvsem člane vseh športnih in prosvetnih društev. In tako se je na večerji v dolinski občinski telovadnici zbralo okoli 300 ljudi. Posamezniki so prinesli na večerjo steklenko dve vina, za prigrizek je poskrbela — kot smo videli — lovska družina. Organizacijo in glavne priprave je vodil Pepi Rici, jelena sta pripravili Olga in Mira, polento za k divjačini pa je pripravil Alfio. Na lepem, neponovljivem večeru seveda ni manjkala godba. Igrali so godci breške godbe na pihala, ki so poživili večer s koračnicami, narodnimi in partizanskimi pesmimi. Ta del programa je dopolnil tudi dolinski zbor «Valentin Vodnik», ki ni bil kompleten in je zato zapel le nekaj pesmi. Razpoloženje na večeru pa je bilo takšno, da se je v poznejših urah vsa množica spremenila v pevski zbor, saj ob dobri kapljici v Bregu ne more biti drugače. M. M. Johna Kennedyja, vnaprej je na povedal potres, ki je 1957. leta hudo prizadel mehiško glavno mesto, točno je napovedal tudi huda potresa, ki sta opustošila Čile in Perù, Potemtakem bi mogli «kozmobiologu» iz Mehike vsaj prisluhniti. In mož se ni ustavil le pri gornji napovedi pomanjkanja v dveh trenutno zelo bogatih deželah, pač pa je njegovih slabih napovedi še kar cel kup. V intervjuju, ki ga je Arnoldo Krumm Heller dal mehiškemu dnevniku «El Heraldo de Mexico», pravi, da bo v prihodnjem letu umrlo kar 25 milijonov j^zayljanoy,, ?Eyš.s, Nadalje meni, da bi se moglo prihodnje leto v avgustu zgoditi nekaj, kar že danes vzbuja v človeku srh: mož pravi, da bi ob 30-letnici eksplozije atomske bombe nad Hiroši-mo in Nagasakijem torej v prvih dneh avgusta 1975 mogla Sovjetska zveza doživeti strahoten bombni napad. Kot bi to ne bilo dovolj, si mož iz mehiškega glavnega mesta privošči še kako drugo mračno napoved: Leta 1965 je «kozmobiolog» Arnoldo Krumm Heller napovedal, da bo 1982. leta na svetu vrsta strahotnih potresov, ki bi mogli povzročiti uničenje sveta. To njegovo napoved «potrjujejo» v seizmološkem inštitutu Združenih držav. kjer so pred časom objavili študijo, ki pravi, da bi leta 1982 Kalifornija mogla doživeti popol- imiiii n im m im Hlini im Hlinili nun,m,n |IUI,„|,I,| Zares čudne Buirtonove sodbe NEW YORK, 26. — Richard Burton, ki igra Churchilla v filmu, ki prikazuje velikega britanskega državnika po scenariju, ki je bil izdelan po prvi knjigi spominov britanskega premiera, nima kdove kako v čislih človeka, ki ga v dokumentarcu pooseblja. Winston Churchill je za Burtona nemogoč človek, ki je nosil v sebi lastnosti Atile, Džingis kana, Lenina, Stalina in Hitlerja. «Kadar je govoril o tistem bolestnem stvoru z genialno krutostjo, ki je bil Hitler, bi Churchill iste izraze, isto terminologijo lahko uporabil tudi zase — meni Burton — posebno v času, ko je imel popolno oblast nad vsem tedanjim britanskim cesarstvom». Burton se nato vprašuje, ali je Churchill, ko je trdil, da bi bilo treba vse Nemce sežgati in vso Nemčijo spremeniti v goro kadečih se ruševin, ali je tedaj mislil zares, ali je to bila le prispodoba. Nekje drugje je Burton rekel, da je bil Churchill v resnici zelo plah, človek z vrojenim strahom, ki se je z vso silo boril, da bi premagal strah. Še in še je takih in podobnih točen», ki jih je Burton dal na račun sicer močno konservativnega, vsekakor pa velikega državnika, ki je znal Veliko Britanijo voditi v zadnji vojni v skupni borbi proti nacifašizmu. Na srečo Burtona vsi poznajo. Vsi vedo, da rad «dvigne komolec» ali «globoko pogleda v kozarec» in mu zato moremo vse gornje sodbe tudi odpustiti, kajti Churchill morda ni bil junak v preprostem pomenu besede, toda odločitve, ki jih je sprejemal med drugo svetovno vojno, so bile odločitve, ki bi jih strahopetec ne mogel sprejeti. Sicer pa je Burton v isti sapi priznal, di se je on sam hotel u-gonobiti s pitjem in to lansko leto, ko je spil tudi do tri steklenice žganja na dan in mu je zdravnik dal lo o kak teden življenja. Tedaj pa se je «pogumni» Burton vsaj do neke meje streznil. časom, ko je ameriški tisk točno označil dobo tega uničenja in to ne leto, pač pa tudi mesec, pa tudi konkretna področja, ki da jih bo potres zajel. Mehiški «kozmobiolog» ne živi o-samljenega življenja v kaki sobici, kjer «meče kvarte» ali gleda v stekleno kroglo. Nasprotno Arnoldo Krumm Heller je v stikih z geologi vsega sveta, pa čeprav je od 1965. leta dalje z njimi v sporu in sicer v zvezi z vzroki potresov. Tega leta je namreč znanstvenik postavil svojo novo teorijo, da potresi niso posledica premikov zemeljske skorje, pač pa da jih povzročajo magnetni vplivi različnih interferenc med Zemljo in Luno. Znano je, da Luna vpliva na vodno maso na Zemlji. Po novejših domnevah se vpliv Lune občuti tudi v zemeljski skorji. Te domneve ne priznajo strokovnjaki, ki so v sporu z mehiškim «kozmobiologom», toda 12. oktobra letos je houstonski vesoljski center potrdil domnevo, ki jo postavlja mehiški «kozmobiolog», domnevo namreč, da med potresi na Luni in potresi na Zemlji obstaja določena povezava. Iz tega bi mogli sklepati, da bo imel prav tudi glede strahotnih napovedi za leto 1982, napovedi, ki pa jih ni dal le on, pač pa so jih dali tudi drugi geologi, ki menijo, da bo Kalifornija doživela tedaj katastrofo, če se bo ujemala ta napoved, kaj potem z drugimi njegovimi napovedmi? Preveč so strahotne, da bi mu mogli verjeti. Vrhu tega nima bombni napad na Sovjetsko zvezo nobene zveze z geologijo, biologijo in še najmanj s kozmobiolo-gijo. Pa tudi lakota v ZDA nima s tem nikakršne zveze. Zato smo «kozmobiologove» napovedi navedli le kot zanimivost, kateri so v mehiškem časopisu posvetili kar celo stran ... NA NOVEM BENEŠKEM BIENALU Retrospektiva Luisa Bunuela ...................mm,.»,,,...........n,......,.,.,.... STRAHOTNE NAPOVEDI MEHIŠKEGA -KOZMOBIOLOGA Lakota v ZDA in Kanadi in atomski napad na SZ Kdo bi mu verjel, pa čeprav ima «v dobrem» kar cel niz uresničenih napovedi - Sicer pa človek raje verjame tisto, kar mu prija... (Naš dopisnik poroča) BENETKE, novembra. — Kot smo že omenili v prejšnjem poročilu, je bila morda najzanimivejša letošnja jilmska manije-stacija v Benetkah retrospektiva, ki je prikazala osem pri nas še neznanih jilmov, ki jih je veliki španski režiser Luis Buhuel realiziral v mehiškem obdobju svoje dejavnosti. Prikazali so obenem tudi dokumentarec-intervju z režiserjem, ki sta ga za francosko televizijsko serijo «Cinéastes de notre temps» realizirala André S. Labarthe in dannine Bazin. Buhuel je eden tistih režiserjev, pred čigar filmi smo prisiljeni biti navdušeni, tudi ko gre za «manjše» filme, kakršni so tisti, ki jih je prikazala ta retrospektiva, se pravi filmi, v katerih je bil režiser prisiljen sprejeti precejšnje komercialne pogoje. Pred njegovimi filmi smo prisiljeni reči: to je največji filmski režiser! Mislimo, da v okviru pričujočega poročila, nima smisla, da podrobno analiziramo le teh osem filmov, ne da bi omenili tudi ostale. Najbolje bo, da naredimo kronološki pregled vse Buhuelove proizvodnje, v katerem bomo teh osem filmov navedli z velikimi črkami in nekaj več poveli o njih. Buhuel je začel svoje filmsko delovanje v okviru surrealističnega gibanja: po nekaterih sodelo-vanjih je leta 1929 režiral svoj prvi film «Un chien andalou», naslednje leto pa «L'age d’on, ki nam ga je lani uspelo videti v Trstu (prvi pa je bolj znan): oba je napravil v Franciji v sodelovanju z drugim Špancem, slikarjem Salvadorjem Dalijem. Sledil je leta 1932 film, izdelan v Španiji, «Las Hurdes» (Tierra sin pan), na prvi pogled dokumentarec, a v resnici film, ki najbolje dokazuje, da je vsak film dokumentarec in obenem plod domišljije, saj je njegov objekt vedno realnost, pogled kamere pa je vedno subjektiven. Sledilo je dolgo obdobje, v katerem je bil Buhuel prisiljen le na delo izvršnega producenta in v katerem je tudi sodeloval pri dokumentarcu o španski vojni, ki se je tragično zaključila, kot vemo. Njegova režiserska dejavnost je lahko spet pričela le po vojni, leta 1946, in sicer v Mehiki, kjer si je služil kruh z režijo filmov, ki so mu jih vsilili, a ki še vedno dokazujejo režiserjevo veličino. Prešel je tako iz čisto neodvisne, avantgardne proizvodnje k .skrajno komercializirani. Prvi mehiški film je tudi prvi film beneške retrospektive (ki jo je organizirala mehiška kinoteka), GRAN CASINO (Tampico), zabavna zgodba, ki vsebuje veliko petja. Sledil je leta 1949 film EL GRAN CALAVERA, komedija in obenem parodija komedijskega sloga. Po teh dveh delih mu je uspelo realizirati nekaj osebnejših predvsem leta 1950 tudi v Italiji znanega «Los olvidados» (I figli della violenza); istega leta pa tudi film SUSANA (Demonio y carne), ki so ga svojčas predvajali v Italiji z naslovom «Adolescenza torbida», a ga kmalu in do pred kratkim ni bilo več mogoče videti. Gra za zgodbo, ki je za Bunuela običajna, o dekletu, ki s svojo lepoto postavi v krizo «normalno» meščansko družino: navidezni pozitivni konec, ki ga vendar Buhuel ni hotel, je v resnici višek ironije. Leta 1951 je režiral kar tri filme: prva dva, LA BUA DEL ENGAf/O (Don Quintin el Amar-gao) in UNA MUJER SIN AMOR (Cuando los hijos nos juzgan) so prikazali v Benetkah, naslednjega, «Subida al cielo», pa smo imeli pred kakim letom priložnost videti v surrealistični retrospektivi tržaškega festivala. «La hija del engaho» je napol melodrama- •iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimimtiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiimiiiiiiiiiiiiia Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne precenjujte svojih finančnih zmogljivosti. Ne zaupajte nikomur svojih težav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nikakor se ne povezujte z drugimi, ker bo ogrožena vaša neodvisnost. Pridobili boste pristaše za svojo najnovejšo zamisel. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaši napori bodo končno poplačani. Skušajte razčistiti svoj čustveni problem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Rešiti boste morali nekaj zapletenih upravnih zadev. Pretirana ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) če je vaš napredek odvisen od študija, potem računajte na uspeh. Najmlajši imajo v vas veliko zaupanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Branite ugled svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo s tem kar lahko dosežete. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interesi ogrožajo mir v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 20.11.) Odločno se boste spoprijeli s pravimi vprašanji v zvezi s sporom, ki vas skrbi. Zanimajte se za težave mlajših. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Manjša napetost med vami in predstojnikom. Ne računajte na obljube, ki so vam bile dane. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z neodločnostjo tvegate, da uničite vse, kar ste dosegli. Skušajte odpraviti svoje nerazpolo- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če se ukvarjate s trgovinskimi vprašanji, jim posvečajte vso pozornost. Čustveno razmerje se u-trjuje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste ugoden finančni predlog. Nepričakovana vesela novica. Učna, napol komična zgodba o očetu, ki išče zapuščeno hčer: torej precej običajni siže najbolj komercialnih filmov, ki ga Buhuel obravnava na popolnoma svoj način. «Una mujer sin amor» pa je morda najpopolnejša operacija znotraj stereotipov sentimentalne zgodbe o ženi, ki se mora odpovedati ljubimcu. Leta 1952 je Buhuel režiral EL BRUTO, s katerim se je povrnil k sodelovanju s scenaristom Lui-som Alcorizo. Film je poln lepih detajlov. Istega leta je režiral še dva filma: «Las aventuras de Robinson Crusoe» (Adventures of Robinson Crusoe), ki so ga svojčas predvajali tudi v Italiji z naslovom «Le avventure di Robinson Crosuè», a ga že dolgo ni več videti, in čudoviti «Eh, ki smo ga pred kakim letom videli na retrospektivi v Fiesolah. Tu so predvajali tudi film naslednjega leta, «Cumbres borrascosas» (Abismos de pasión), po znanem romanu Emily Bronte, katerega smo pred kratkim videli po televiziji ameriško Wylerovo verzijo (v za-nimiven ciklusu tega režiserja), sedaj pa kroži po kinematografih angleška verzija Roberta Fuesta. Leta 1953 je Buhuel režiral tudi film LA 1LUSIÓN VIAJA EN TRANVÌA, izvrstno anarhistično komedijo, leta 1954 pa film, ki je zaključil beneško prekratko retrospektivo (kajti želeli bi si celotno retrospektivo), EL RYO Y LA MUERTE, manj optimistična zgodba o družbenem nasilju, kot bi se lahko zdelo po stereotipnem koncu. Leta 1955 je Buhul režiral film «Ensayo de un crimen» (La vida criminal de Archibaldo de la Cruz), ki smo ga videli tudi v Italiji pod naslovom «Estasi di un delitto». Nato je režiral franco-sko-italijansko deio «Cela s’appelle Taurore» (Amanti senza domani) (1955), ki ga že dolgo ni videti. Leta 1956 je na vrsti francosko-mehiška koprodukcija, film «La mort en ce jardin» (La muerte en este jardin, it. nasi. La selva dei dannati), ki ga je prav tako težko videti. Leta 1958 smo dobili mehiško mojstrovino «Nazarin», ki jo še zdaj lahko gledamo (it. nasi. isti). Leta 1959 je napravil spet franco-sko-mehiški film, ki ga je pred nedavnim prikazala italijanska televizija: «La fièvre monte à El Rao» (Los ambiciosos, it. nasi. L’isola che scotta), leta 1960 pa ameriško-mehiški film, ki še zdaj omejeno kroži^jffhe Young One» (La javen, it."Tlosl «Violenza per una giovane»!. Leta 1961 se ‘fé Buhuel po dolgih letih vrnil-v- Španijo, kjer je napravil eno svojih največjih mojstrovin, «Vindiana» (špansko • mehiška proizvodnja, it. nasi, isti), ki jo je bila španska cenzura prisiljena ustaviti (in tako nekaj časa tudi italijanska). S tem filmom se začenja zadnje režiserjevo ustvarjalno obdobje, ki se sestoji iz nepretrgane serije vrhunskih mojstrovin: leta 1962 mehiški film «El angel exterminador» (L’angelo sterminatore), 1963 francosko - italijanski «Le journal d’un femme de chambre» (Diario di una cameriera); pred kratkim je jugoslovanska televizija nudila Renoirovo ameriško verzijo istega romana), 1965 tričetrturno mojstrovino «Simon del desierto», ki so jo predvajali le festivali (tudi omenjena tržaška surrealistična retrospektiva), 1966 «Belle de jour» (Bella di giorno), 1969 «La voie lactée» (La via lattea) in «Tri-stana» (Tristano), 1973 pa «Le charme discret de la bourgeoisie» (Il fascino discreto della borghesia). Omeniti bi bilo treba tudi veliko načrtov, ki jih Buhuelu ni uspelo realizirati (enega od teh, «Le moine — Il monaco» je pred kratkim režiral z malo prepričljivimi rezultati Ado Kyrou). Medtem se je tudi njegov sin Juan uvedel v filmsko režijo. Sedaj čakamo na Buhuelov novi film, «Le fantome de la liber-té» (Il fantasma della libertà), od katerega lahko precej pričakujemo, saj je Buhuel eden redkih režiserjev, ki je dočakal starost (sedaj je star 75 let) z najboljšimi umetniškimi rezultati in s stalnim izpopolnjevanjem — ne da bi se kdajkoli pasivno ponavljal. S. G. SREDA, 27. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine 12.55 Anketa o poklicih: Kmetijski operater 13.30 DNEVNIK 14.00 Vzgojni problemi učnega osebja 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Mafalda in glasba 18.45 Poljudna znanost: TOGLIATTI Danes bo na sporedu drugo nadaljevanje oddaje, ki govori o Togliattiju. Govor bo predvsem o tistem delu Togliattijevega življenja, ko je vodja italijanskih komunistov moral v begunstvo, to se pravi za dobo od 1927. leta pa do marca 1944, ko se je vrnil v domovino. V tem obdobju, torej od 1927. do 1944 je prišlo v Evropi in v svetu do velikih premikov, do vojn, začenši s špansko državljansko vojno, pa do same druge svetovne vojne, ko so fašistične in nacistične sile sprožile največje klanje v zgodovini človeštva 19.15 ITALIJANSKE KRONIKE 20.00 DNEVNIK 20.40 KRUHU KRUH 21.40 športna sreda 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 Glasbeno - govorni program «SPECIALE PER NOI» Program pripravljata Amurri in Jurgens, v njem pa nastopajo Aldo Fabrizi, Ave Ninchi, Paolo Panelli in Bice Valori 20.00 Večerni koncert Kitarist Guglielmo Papararo bo igral Legnanijeve skladbe 20.30 DNEVNIK 20.55 NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA Film je pripravil William Wyler in v njem igrajo Fredrich March, Myrna Loy, Dana Andrews, Tereza Wright, Harold Russell itd. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.50 in 15.25 Šola: Japonska, Trdnjave in dvorci, Nove knjige. Vzgojno - izobraževalni procesi. Od Varšave do Krete, Ribolov, Ustava, Glasbeni pouk itd. 17.15 VIKINGI, serijski risani film 17.40 Obzornik 17.55 Po sledeh napredka 18.30 To je bila pesem svetlega in vročega jedra 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 Film tedna: UMBERTO D Film Umberto D je eden najboljših filmov, kar jih je ustvaril pred nedavnim umrli italijanski filmski ustvarjalec Vittorio de Sica. Film je de Sica napravil leta 1951 in ga je ljubljanska televizija dala na program sedaj v počastitev spomina velikega italijanskega filmskega ustvarjalca. Skupno s filmi «Tatovi koles», «Čudež v Milanu» in «Sciuscià» predstavlja film «Umberto D» vrh de Sicove filmske ustvarjalnosti in hkrati tudi največji dosežek italijanskega neorea-lizma nasploh. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi pn tem filmu sodeloval kot scenarist Cesare Zavattini, ki je nekoč rekel, da je scenarij za film Umberto D napisal v samih 24 urah. Film zgodbe nima, je pa kratek izsek iz življenja upokojenca tako zgovoren, da bolj zgovoren ne more biti. D6 Sicov «Umberto D» je pa menda tudi poslednje veliko delo tega italijanskega velikega filmskega mojstra 21.40 Miniature: J. M. Leclair: Koncert za violino in godala 21.55 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 "DNEVNIK 20.30 ŠPORTNI DOGODEK 22.00 Trio Barney Kesel TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba pa željah: 17.00 Pro- gram za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Šola: 18 50 Koncert: 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.00 Pesmi brez besed. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 18.30 in 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Mali umotvori; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček: «29. november»; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Politične aktualnosti; 14.10 Plošče: 15.00 V svetu znanosti; 15.45 Poskočne; 16.45 Mladi izvajalci; 17.15 Portret; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v veče ru; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Pisana glasba; 22.00 Pop in jazz. NAClUNALNi PK GRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.10 Posebna reportaža; 11.30 Izbran spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18 00 Pisana glasba; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 G. Rovetta: La trilogia di Dorina; 22.40 Nemška folklora. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 14.00 Plošče; 15-40 Glasbeno - govorni spored; 17.00 Telefonski pogovori; 20.00 Nabožna oddaja; 20.50 Plošče; 22.50 Človek v noči. III PROGRAM 8.30 Koncert za začetek; 10-00 Na sporedu je Čajkovski; 11-40 Dva tenorista in dva basista; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Britten in Paulenc; 15.15 Haydnova Simfonija št. 21; 17.10 «Trio di Como»: 18.25 Ping pong; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Schònbergovo življenje. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15-00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.45 «Loto vrtiljak»: 16.30 Sodobna oprema prostorov; 16.45 Zvoki orkestra Radia Koln; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18-35 Predstavljamo vam; 19.40 Ansambel Žnidaršiča: 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Iz Bachovega opusa; 20.15 Koncert Simf. orkestra; 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Sodobna črnska lirika — VUL : 23.15 Revija jug. pevcev ...........................................................................................nini.................................................................................nun.....mm»...... ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Padcu Jugoslavije je sledil poleti napad na Sovjetsko zvezo in naslednje leto je sledil zahrbtni japonski napad na ameriško oporišče Pearl Harbour na Havajih. Vojna je posegla tudi na ameriško celino, čeprav zaenkrat še samo na severno polovico. Razburjenje je naraščalo celo v odljudnem Amaro-nu. Kjerkoli in kadarkoli so se ljudje srečali, so govorili le o vojni. Kmalu nato so se nekega dne v Amaron pripeljali v dragem avtomobilu ameriški inženirji. Še istega dne se Je po rudniku razširila govorica, da so prispeli ameriški inženirji zato, da bi ugotovili, koliko je še srebrne rude pod zemljo gorskega pobočja. V starih rovih je je bilo namreč mesec za mesecem manj in tudi nova vrtanja niso prinesla pričakovanega uspeha. Ameriški inženirji so ugotovili samo tisto, česar so se delavci najbolj bali: novih plasti rude ni, stare so izKrpane in dela bo le š* *a nekaj mesecev. Tako je rudniški ravnatelj sporočil odposlanstvu delavcev, v katerem je bil tudi Stanko. Dejal je, da bodo postopoma odpuščeni, zato naj si skušajo najti zaposlitev kje drugje. Druge poti ni. primorski dnevnik 5 27. novembra 1974 Davčna posvetovalnica V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-flio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. Neobdavčljive postavke V odgovor bralcem, ki so nam postavili razna vprašanja v zvezi s postavkami, ki jih bodo lahko kot neobdavčljive odtegnili v prijavah «vanoni» ali «preti» za davek na dohodke fizičnih oseb bomo danes zadevo še enkrat povzeli. Za sedaj se bomo zadržali le na primerih, ki bodo najobičajnejši. Neposredni davki: Vsak davčni obvezanec bo kot neobdavčljive Postavke lahko odštel od obdavčljive osnove za davek na dohodke fizičnih oseb davščine, ki jih . spodaj naštevamo. V ta namen pridejo v poštev davki, ki jih je Pričel plačevati na podlagi davčnih povelj («cartelle») v letu, na katero se nanaša prijava. Tako bo lahko odštel v bodoči prijavi za leto 1974 vse neposredne davke, ki jih je začel plačevati med istim letom, neglede na dejstvo, da se bodo obroki raztegnili še v letu 1975. Do razbremenitve bo imel torej pravico neglede na Stvarna že izvršena plačila. 1LOR: Že v prihodnji prijavi bodo lahko davkoplačevalci odšteli od dohodkov za leto 1974 predujem ILOR, ki so ga morali položiti med tekočim letom. Preostanek bodo lahko odšteli v prijavi za leto 1975. Naj pripomnimo, da so delodajalci in upokojenci navedenega davka popolnoma oproščeni, če nimajo drugih dohodnin (npr. od nepremičnin). Premičninski davek («ricchezza mobile»), davki na zemljišča m na zgradbe, kakor tudi občinski družinski davek. Znano je, da so vse navedene davke odpravili in jih takorekoč vključili v davek na dohodke fizičnih oseb, vendar prihajajo in bodo prihajala še vedno razna dopolnila («conguagli») in zaostanki. Naštete davke bodo lahko davkoplačevalci odtegnili od prijavljenega dohodka, vendar samo v polovični meri. Tako vsaj določa pooblaščeni dekret predsednika republike. Ni izključeno, da bodo to določbo proglasili za neustavno, saj zakon o davčni reformi ni pooblastil vla- de, da razpolovi odtegljivost kakršnega koli odpravljenega neposrednega davka. Dopolnilni davek («imposta complementare») ni odtegljiv, kakor ne bo v prihodnjih letih odtegljiv davek na dohodke fizičnih oseb. Prispevki za socialna zavarovanja: Gre za važno odtegljivo postavko, ki jo bodo morali davčni obvezanci odbiti ob svoji letni prijavi, s pripombo, da se za delojemalce že upošteva neobdavč-Ijivost pri vsaki mesečni plači ali mezdi. Opozarjamo pa na določbo zlasti avtonomne delavce-kme te, obrtnike, trgovce, profesiom-ste, da ne bi pozabili v prijav.', ki jo bodo napravili do 31. mar ca 1975, odbiti od prijavljenih dohodkov prispevke, ki so jih za bolezensko in pokojninsko zavarovanje vplačali med letom 1974 Čeprav zakon o tem molči, ni morali biti samoumevno, da se štejejo med odtegljive postavke tudi prispevki za prostovoljno nadaljevanje pokojninskega zavaro-vania, ki je predvideno v okviru INPS. Premije za življenjsko in nezgodno zavarovanje: Premije za življenjsko bolezensko in nezgodno zavarovanje lahko davkoplačevalec zase in za družinske člane, ki so mu v breme, odšteje od svojih dohodkov in sicer v zneskih, ki so razvidni iz zavarovalnih polic. Stroški šolanja na srednjih šolah in na univerzah. Takse in prispevki za šolanje na šolah vseh stopenj so neobdavčljivi. Gre za novost, ki jo je uvedla davčna reforma. Prinesla bo občutnejšo olajšavo davčnega bremena zlasti za šolanje na univerzah, ker je bodo deležni vsi obiskovalci višjih zavodov do 26. leta starosti, kolikor so v breme staršev in niso zaposleni ter brez omejitve starosti, ko postanejo kot davkoplačevalci samostojni subjekti. Zdravstveni stroški. Zdravstvene nege je deležna danes že velika večina državljanov, vendar se mnogi predvsem zaradi nezadostnosti socialnega skrbstva, zatekajo k zdravljenju na lastne stroške (n.pr. pri kirurških posegih, zobnem zdravstvu itd.). Med zdravstvene stroške spadajo v tem oziru tudi honorarji bolniškemu in strežnemu o-sebju za nego trajno in hudo obolelih ali težkih invalidov. Odbitek priznajo na osnovi računov, ki jih morajo izdati zdravniki ali zdravstvene ustanove. Za bolničarje in strežnike zadostuje navedba koristnika in njegov naslov. Stroške bodo priznali tudi za storitve v inozemstvu, Važno pa je pravilo, da so zdrav stveni stroški odtegljivi le za del ki presega 5 odst. letnega dohod ka. Davkoplačevalcu s 3 milij. lir dohodka bodo za primer priznali odtegljaj le na del zdravstvenih stroškov, ki presega 150.000 lir. Za dohodke nad 15 milij. lir se odstotek zviša na 10. Odtegljaj za pogrebne stroške bodo priznavali do najvišjega zneska 500.000 lir. Navedena pravila veljajo za vse davkoplačevalce brez izjeme. Razno: Razložili smo najpogostejše primere naobdavčljivosti. Ostale neobdavčljive postavke bomo zaenkrat le našteli: — obresti na posojila (n.pr. za zgraditev stanovanja ali za zboljšave zemljiške posesti); — sodno določena nakazila zakonca ob ločitvi zakona ali ob razporoki; — izplačila tretjim (če leti izvirajo iz testamenta) in periodične dajatve, ki so določene v darovalnih pogodbah. Vsem svetujemo, da sproti skrbno zbirajo vse podatke in dokumente o postavkah, ki smo jih navedli, da jih bodo ustrezno predložili že v davčni prijavi prihodnjega leta. NOVI FINANČNI MINISTER Finančni minister v Morovi vladi je postal republikanec posl. Bruno Visentini. ki bo nasledil socialdemokrata Tanassija. Doslej je načeloval 30-članski parlamentarni komisiji, ki je nadzorovala izvajanje davčne reforme. štejejo ga med izvrstne poznavalce davčnega področja. Osebno je proti višanju davčnih alikvot in pristaš strožjega nadzorstva nad davčnimi utajami. Baje je v svojstvu predsednika «Olivetti» bil kandidat za predsednika združenja industrij-cev, namesto znanega tovarnarja A-gnellija. Glavna, pravzaprav edina naloga finančnega ministrstva, je zbiranje sredstev za državno blagajno, kot je pristojnost zakladnega ministrstva nadziranje državnih izdatkov. Posl. La Malfi, podpredsedniku vlade, bodo zaupali uskladitev delovanja takozvanih gospodarskih ministrstev. Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriškl odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d’Aosta 42). Za odpravo omejitev pri pričevanja V sodnih postopkih je pričevanje normalen pojav. Priča, ki je poklicana na sodišče, je dolžna pristopiti k obravnavi in odgovoriti na postavljena vprašanja. Kdor bi se skušal izogniti pričevanju, bi se izpostavljal resnični možnosti, da ga pridejo orožniki iskat domov in privedejo na sodišče, kjer bi zaradi takega zadržanja — če je neupravičeno -lahko dobil denarno globo ali celo (redkeje) zaporno kazen. Priča je vedno zaprisežena in če ne izpove resnice, je podvržena težki zaporni kazni; večkrat beremo v časopisju, kako je prišlo pri kazenskih procesih do takojšnje aretacije in obsodbe priče na zaporno kazen (od 6 do 12 mesecev v glavnem), če je bilo u-gotovljeno, da je dala lažne izjave. V kazenskih postopkih mora in je dolžan pričevati vsakdo, tudi ožji svojci sojenca, vendar se ti lahko odpovejo pričevanju, če sami tako želijo; oče, mati, sin (itd.) obdolženca, na primer lahko izjavijo in dosežejo pred sodnikom, da jim ni treba dajati izjav in govoriti o dogodkih, ki so predmet obravnave ali se nanašajo na prestopek, za katerega je obdolžen njih ožji sorodnik. Ta izjema hoče upoštevati posebne človeške in čustvene odnose med pričo in obdolžencem, ki utegnejo vplivati na objektivnost, ravnovesje in instinktivno solidarnost, z možnostjo povzročitve tragične dileme pri priči, da s svojimi izjavami «škoduje» svojcu. Odpoved pričevanju je kot rečeno le možnost, kateri se je možno odreči, in v tem primeru bo lahko vsakdo pričeval, z vsemi posledicami, ki jih zakon določa za katero koli pričo. Pri civilnih postopkih pa je bilo pričevanje čisto drugače urejeno. Svojci in sorodniki so lahko pričali le v zadevah, ki so se nanašale na družinske pravne spore (npr. ločitve, posinovljenja itd.), medtem ko je v ostalih sporih člen 247 zakonika o civilnem postopku prepovedal pričevanje ožjim sorodnikom in svojcem (člen 247 pravi dobesedno; non possono deporre il coniuge ancorché separato, i parenti od affini in linea retta ...). Posledice take omejitve so bile včasih zelo težke, take, da so vplivale na izid pravde. Vzemimo enega ali dva najbolj preprostih primerov sodne prakse: nekdo je z avtom, v spremstvu žene (ali očeta, sina, tasta itd.), povzročil prometno nesrečo s težko materialno škodo, vendar ni mogel dokazati krivde nasprotnega voznika, ker ni bilo očividcev, žena pa ni smela — po členu 247 — pričati... ; drugi je kupil blago pri trgovcu, ga takoj plačal v gotovini, mati prizadetega kupca, ki je bila z njim v trgovini, pa ni mogla tega potrditi . . . Pri takih in drugačnih primerih je vsakomur razvidna krivica, ki jo je utegnil utrpeti pri- zadeti zaradi obravnavane omejitve pričevanja. Ze precej časa je bila med pravdniki in sodniki debata, ali je še dopustna taka prepoved pri pričevanju svojcev, in ali niso stara načela zakonodajalca, ki je hotel z danimi omejitvami jamčiti čim večjo «nepristranost» prič, morda le protiustavna. Končno je prišlo na pobudo o-krožnega sodišča iz Barija do u stavnega spora. Ustavno sodišče je z razsodbo z dne 10. julija 1974 št. 248 (Uradni list št. 201 z dne 31. 7. 1974) izreklo protiustavnost člena 247 ZCP, ker nasprotuje členoma 3 in 24 republiške ustave, po kateri so in morajo biti vsi enaki pred zakonom. Z gornjo razsodbo je člen 247 «izbrisan» iz zakonika ter so vse vsebovane omejitve odpadle. Mislim, da ni treba posebej poudariti izredne važnosti odločitve ustavnega sodišča v smeri sicer počasne, a vendar nezadržne demokratizacije sodne procedure. Prav je, da se o takih dosežkih obvešča javnost tudi preko našega časopisa, posebno v italijanskem družbenem sistemu, ki zahteva od posameznika, da pozna in spoštuje zakone, ne da bi mu tudi nudil zadostne možnosti poznavanja za posluževanje in u-veljavljanje istih. ROKI ZA VOLITVE V ŠOLSKE SVETE Te dni je ministrska odločba odložila za dva tedna že napovedane volitve: namesto 19. in 26. januarja ter 2. februarja 1975 bodo volitve v medrazredne in razredne svete, v svete šolskih okolišev in zavodov 2., 9. in 16. februarja 1975. Do 19. decembra t.l. morajo didaktični ravnatelji imenovati volilne komisije za izvolitev svetov šolskih okolišev osnovnih šol in vrtcev. Ista volilna komisija velja tudi za izvolitev medrazrednih svetov v osnovnih šolah. Do 26. decembra morajo ravnatelji nižjih srednjih šol imenovati komisije za izvolitev zavednega sveta. Do 2. januarja 1975 morajo ravnatelji višjih srednjih šol imenovati komisijo za izvolitev zavednega sveta. Ista komisija velja tudi za izvolitev razrednih svetov. Od 9. ure 13. januarja 1975 do 12. ure 18. januarja 1975 bo potekalo vlaganje kandidatnih list za izvolitev svetov šolskih okolišev. Eden izmed podpisnikov kan- didatne liste mora predložiti listo tajništvu didaktičnega ravnateljstva, istočasno pa predsednikom volilnih komisiji in predsednikom volilnih sedežev seznam predstavnikov liste za osnovne šole in vrtce. Od 9. ure do 12. ure 25. januarja 1975 se mora uresničiti isti postopek za liste v nižjih srednjih šolah. Od 9. ure 13. do 12. ure 1. februarja 1975 velja isti postopek za višje srednje šole. Med 23. januarjem in 13. februarjem 1975 morajo volilne komisije potrditi ali ovreči kandidatne liste in se bo odvijal postopek morebitnih prizivov, potrditev ali dokončnih sklepov glede kandidatnih l’st. Med 28. januarjem in 1. februarjem 1975 bodo posamezni volilni sedeži osnovnih šol objavili kandidatne liste. Med 14. in 18. februarjem 1975 se bo isto zgodilo na nižjih srednjih šolah. Med 11. in 15. februarjem 1975 bo isti postopek potekal po višjih srednjih šolah. VOLILNA KAMPANJA IN PROPAGANDA Od 15. do 30. januarja 1975 bo dovoljena volilna kampanja po osnovnih šolah in vrtcih z možnostjo razobešanja lepakov in delitvijo letakov v notranjosti šole. Od 22. januarja do 6. februarja 1975 bo dovoljena volilna kampanja s propagando po nižjih srednjih šolah. Od 29. januarja do 13. februarja 1975 velja isto za višje srednje šole. VOLILNI SESTANKI Do 15. januarja 1975 morajo predstavniki list po osnovnih šolah in vrtcih predložiti didaktičnemu ravnatelju zahtevo po sestanku volivcev: en sam sestanek za vsako listo in vsako vrsto volivcev (starši, šolniki, pomožno osebje). Do 22. januarja 1975 predstavniki list po nižjih srednjih šolah predložijo ravnatelju isto zahtevo. Do 29. januarja 1975 velja isti postopek za višje srednje šole. Poleg ostalih sestankov je za vsa- ko listo predviden tudi sestanek učencev. Volilni sestanki lahko potekajo od 15. do 30. januarja po osnovnih šolah in vrtcih, od 22. januarja do 6. februarja po nižjih in od 29. januarja do 13. februarja po višjih srednjih šolah. KANDIDATNE LISTE Do 7. januarja 1975 morajo volilne komisije vložiti liste za osnovne šole in vrtce. Do 14. januarja 1975 velja rok vlaganja list za nižje srednje šole. Do 21. januarja 1975 velja rok za vlaganje list za višje srednje šole. Deset dni po vložitvi liste je možen priziv za popravke morebitnih napak. VOLILNI SEDEŽI Do 24. decembra 1974 mora pokrajinski šolski skrbnik javiti volilnim komisijam za osnovne šole in vrtce kraj volilnih sedežev. Do 31. decembra 1974 isto za nižje srednje šole. Do 7. januarja 1975 isto za višje srednje šole. Do 28. januarja 1975 pošljejo volilne komisije volilnim sedežem sezname volivcev in kandidatne liste za osnovne šole in vrtce. Do 4. februarja 1975 velja isto za nižje srednje šole. Do 11. februarja 1975 velja isto za višje srednje šole. Sedeži proglasijo izvoljene kandidate v noči med 2. in 3. februarjem 1975 po osnovnih šolah in vrtcih, v noči med 9. in 10. februarjem po nižjih srednjih šolah, v noči med 16. in 17. februarjem po višjih srednjih šolah. Do 9. marca 1975 mora didaktični ravnatelj sklicati novo izvoljene organe za osnovne šole in vrtce. Do 16. marca mora vsak posamezen ravnatelj sklicati novo izvoljene organe za nižjo srednjo šolo. Do 23. marca mora vsak posamezen ravnatelj sklicati novo izvoljene organe za višjo srednjo šolo. V NEDELJO, 8. DECEMBRA, V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Pevski zbor «Vesna» bo slavil 25-letni co Društvo bo počastilo tudi 25-letno neprekinjeno v delovanje svojega pevovodje Frančka Žerjava V Križu se z vso vnemo pripravljajo na slovesno proslavljanje 25-letnice obnovitve domačega pevskega zbora «Vesna». Ko govorimo o kriškem pevskem zboru, pa ne moremo mimo njegovega požrtvovalnega pevovodje Frančka Žerjava, žerjav je namreč tako povezan s pevskim zborom in sploh z domačim prosvetnim društvom, da dejansko sovpada jubilej zbora tudi s 25-letni-co njegove neprekinjene pevovod-ske dejavnosti. Zato bo slovesna prireditev, ki jo bo prosvetno društvo «Vesna» iz Križa priredilo v nedeljo, 8. decembra, ob 17. uri v Ljudskem domu tako proslava zbora, kot priznanje požrtvovalnemu žerjavu. Prireditev bo predvsem pevskega značaja. Glavno besedo bo imej seveda domači zbor, mladi kriški prosvetni delavci pa so povabili na slovesnost še pet drugih zborov, tako da bo prireditev nekakšna zborovska revija. Predvsem so povabili sosednje zbore. To so «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, «Igo Gruden» iz Nabrežine ter «Rdeča zvezda» iz Saleža. Ostala dva* povabljenca sta pevska zbora «Primorec» iz Trebč ter «Franc Zgonik» iz Branika. S tema dvema zboroma so Križani namreč navezali tesne stike in 8. december bo zato nova priložnost za okrepitev tega prijateljstva. Tudi glede kriškega zbora samega je vredno posebej poudariti dejstvo, da sovpada 25-letnica njegove obnovitve z novim preporodom. Zbor se je namreč za to priložnost ter v vidiku velike svečanosti ob odkritju- vaškega spomenika padlim v NOB, ki bo 1. maja prihodnjega leta, znatno okrepil z novimi pevci. V zbor je vstopilo kar petnajst pevcev, ki se dalj casa niso več udejstvovali na prosvetnem področju. PD LONJER — KATINARA MK LONJER — KATINARA KOLESARSKI KLUB ADRIA priredijo jutri, 28. novembra, ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva v Lonjerju PREDAVANJE O K U B I Predavatelj Bruno Križman bo opisa! svoje potovanje po tej srednjeameriški državi z besedo in barvnimi diapozitivi. Vabimo vaščane k številni udeležbi na tem zanimivem preda-vanju. Po požaru v Soščevi hiši Ganljiva solidarnost s proseškim društvom Požar, ki je močno poškodoval Soščevo hišo na Proseku ter s tem prizadel družbeno - kulturno dejavnost v vasi. je imel širok odmev med celotno zamejsko skupnostjo. Poseben odmev pa je nesreča i-mela med prosvetnimi in športnimi delavci iz sosednjih krajev, ki so proseškemu društvu in pevskemu zboru «Vasilij Mirk» ponudili svojo pomoč. V prvi vrsti so ponudili svoje prostore, da bi društvo in zbor lahko nadaljevala svojo dejavnost. Glasbena vzgoja je v šolskih programih zanemarjena. Zato je še toliko bolj pomembna šolskokoncertna dejavnost Glasbene matice, ki naši šolski mladini približuje glasbo in jo ogreva zanjo. Na sliki dijaki srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini med nedavnim koncertom GM Z ZADNJEGA OBČNEGA ZBORA SVETOIVANSKEGA DRUŠTVA Skrb dela v za najmlajše in nove oblike namenih p. d. «S. Škamperle» Splošnemu mnenju, da je med tržaškimi mestnimi in predmestnimi društvi zavladalo v kultumo-pros-vetnem pogledu precejšnje zatišje, priliva novo upanje predvsem dejstvo, da je mladina, o kateri stalno govorimo, da bi morala postati nosilec ljudskokultumega snovanja ter nadaljevalec dolge in bogate tradicije, preusmerila svoje zanimanje na specializirano delo v okviru skupin, ki so že globoko zaorale v njivo naše prosvetne stvarnosti. Najvidnejši primeri so Slovensko amatersko gledališče, Tržaška folklorna skupina «Stu ledi» in Tržaški partizanski pevski zbor, če se omejimo samo na tradicionalne in najbolj razširjene oblike ljudskokultumega udejstvovanja, kot so folklora ter dramska in zborovska dejavnost. Mladina je v teh skupinah odkrila plodne pogoje za svojo angažiranost. Seveda so vrata na ste-žaj odprta tudi za uvajanje novih specializiranih oblik, ki jih nakazujejo novi časi, prepredeni z zahtevami po tenološko izpopolnjenih sredstvih kulturnega izživljanja, in ki se pri nas še niso udomačila. Pri tem gre omeniti predvsem kino-amatersko ali fotoamatersko dejavnost, za katere so se že začele izoblikovati prve poteze. Po upehanosti v zadnjem obdobju, bogati načrti za bodočnost ■ Krmilo društva soglasno poverjeno Lojzetu Abramu Te misli pišemo v uvod poročila o poteku občnega zbora prosvetnega društva «Slavko Škamperle» od Sv. Ivana, ker je njih globlji smisel izšel ravno na plodni razpravi omenjenega občnega zbora, čeprav je svetoivansko društvo med najaktivnejšimi v mejah mesta, je v njem marsikatera dejavnost zaspala. U-tihnil je pevski zbor. zaspala je dramska dejavnost in opešale so tudi druge dejavnosti. Najhujše pa je, da ni v društvu pritoka mladine. Vse te ugotovitve so bile povod za korenit premislek, ki se ga je članstvo p.d. «S. Škamperle» pogumno lotilo. V tem okviru so se izoblikovale predvsem tri osnovne misli, ki bi morale postati podlaga bodočega dela. Prva misel, iznešena v razpravi, je ta, da bi bilo treba uvajati nove oblike dela, ki bi zbudile zanimanje mlajšega rodu in tudi kakovostno in vsebinsko dvignile raven prosvetnega snovanja in delovanja. Druga misel je. da bi bilo treba posvetiti glavno pozornost doraščajoči mladini z vrsto pobud, pri katerih je treba iskati sodelovanja tako s šolo kot Ifllllllllllllllllllll ..............................................u....llimn........................................................................n.......................i......................... Patronat KZ-INAC svetuje V tej rubriki nai izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. Prostovoljno plačevanje prispevkov Vpr.: «Pred nekaj leti sem delala pri neki tvrdki v Trstu, vendar sem morala prekiniti delovno razmerje zaradi poroda in od takrat dalje se nisem več zaposlila, ker nimam komu zaupati malega otroka. Rada bi zvedela, kakšne možnosti imam, da ob pravem času uveljavim svojo pravico do pokojnine.» S. M. Iz nepopolnih podatkov, ki mi jih nudite, Vam žal ne morem točno svetovati, katera rešitev bi bila za Vas najugodnejša. Kot pravite. ste bili pred časom stalno zaposleni in delodajalec je plačeval za Vas prispevke v pokojninski sklad splošnega obveznega zavarovanja za podrejene delavce. Vprašanje je, koliko časa je trajalo to Vaše delovno razmerje, oziroma koliko prispevkov je bilo plačanih na Vaš račun. če ste vsega skupaj bili zaposleni v svoji «delavski karieri» vsaj 5 let (260 tedenskih prispevkov) ali več, lahko v skladu z zakonom ki je stopil v veljavo 1. julija 1972, zaprosite za prostovoljno plačevanje prispevkov, ki jih boste s privoljenjem zavarovalnega zavoda sami nakazali INPS s poštnim vplačilom določenega zneska. Pri tem ni pomembno. kdaj je bilo nakazanih teh 5 let prispevkov. če pa ni zadoščeno temu pogoju (imate manj kot 5 let prispevkov). pa je predpogoj za prostovoljno plačevanje vsaj eno leto plačanih prispevkov v zadnjih petih letih. Rok teče seveda od dneva, ko predložite na INPS ustrezno prošnjo za prostovoljno plačevanje prispevkov. V primeru, da ni zadoščeno niti temu zadnjemu pogoju, pa Vam preostaja za dosego pravice do pokojnine le ena možnost: da se vsaj začasno ponovno zaposlite in dosežete 1 leto prispevkov v zadnjem petletju, nato pa nemudoma predložite prošnjo na zavarovalni zavod, ki Vas bo pooblastil, da lahko plačujete prostovoljne prispevke, dokler ne dosežete predpisanih zavarovalnih pogojev za minimalno pokojnino. Tako boste imeli gotovost, da boste imeli na svoja stara leta pravico do sicer skromne, vendar včasih življenjsko važne finančne podpore. LETNO ŽIGOSANJE ZDRAVSTVENIH KNJIŽIC KMEČKIH UPOKOJENCEV Vsi kmečki upokojenci, katerim nakazuje posebno upravljanje neposrednih obdelovalcev, polgruntarjev in kolonov starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, in niso več vpisani v SCAU, kot aktivni neposredni obdelovalci, se pravi, da jim je kmečka bolniška blagajna izdala posebno zdravstveno knjižico kmečkih upokojencev, morajo poskrbeti za letno žigosanje teh knjižic. Zainteresirani upokojenci se lahko zglasijo v našem uradu in nato bo Patronat poskrbel za redno in pravočasno žigosanje zdravstvene knjižice, ki ga opravi pokrajinska kmečka blagajna. Upokojencem priporočamo, da se zglasijo čimprej, da bodo imeli vse dokumente v redu. PROŠNJE ZA OTROŠKE DOKLADE Kmečke družinske poglavarje ponovno obveščamo, da je že napočil čas, ko lahko vložijo prošnjo za otroško doklado za leto 1975. Odgovarjajočo prošnjo je namreč treba najprej predložiti na SCAU, ki preveri, če je prosilec še vedno vpisan kot aktiven obdelovalec in da ima kot tak pravico do doklade za otroke, ki jih preživlja. Šele na podlagi te avtorizacije naknadno SCAU dostavi prošnjo na INPS. Poleg tega je treba prošnji priložiti določeno dokumentacijo, sicer prošnja ni veljavna. V vednost navajamo spisek dokumentov, ki jih morajo prosilci priložiti prošnji in izjavi o prevzemu odgovornosti: za otroke do 14. leta starosti zadostuje družinski list; za otroke med 14. in 18. letom starosti je potrebno poleg družinskega lista še šolsko potrdilo; za otroke nad 18. letom starosti, ki obiskujejo višjo srednjo šolo, je treba priložiti družinski list, šolsko potrdilo in nadomestno izjavo no- tarskega akta ki izpričuje, da o-troci niso v delovnem razmerju in da nimajo lastnih dohodkov; za u-niverzitetne študente je treba poleg družinskega lista, šolskega potrdila in notarskega akta priložiti še izjavo davčnega urada o dohodkih. Ko si zainteresirane; preskrbijo navedene dokumente, se lahko zglasijo v našem uradu, ki bo poskrbel, da bo prošnja pravočasno predložena na pristojni urad. OBVESTILO VINOGRADNIKOM Pojutrišnjem (petek, 29. t.m.) zapade rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka. Vse zainteresirane vinogradnike obveščamo, da se lahko zglasijo še danes in jutri v našem uradu, kjer bodo podpisali predpisane obrazce. Prijava vina je neobhodno potrebna, če nameravajo vinogradniki prodati del svojega pridelka ali pa bodo naknadno odprli osmico. OBVESTILO JUGOSLOVANSKIM UPOKOJENCEM Čeprav manjka še nekaj časa, ko je treba dostaviti na Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani potrdilo o življenju in nezaposlenosti, kar je poti ebno za nakazovanje pokojnine, pozivamo vse upokojence, ki redno prejemajo od Jugoslavije sorazmerni del ali samostojno pokojnino, da se v teku tega tedna zglasijo v našem uradu. Tako bomo lahko pravočasno zaprosili za potrebno dokumentacijo na anagrafskem in delavskem uradu. z združenji staršev. Ti trije dejavniki — šola, starši in prosvetno društvo — morajo biti skratka tesno povezam. Tretja misel zadeva odnos šport — prosveta. Med tema dvema področjema čutimo preveliko razliko. Dobršen del mladine se ogreva za športno dejavnost in zanemarja vsakršno idejnost. Ravno zaradi tega je nadaljnja usoda ljudske prosvete v veliki meri odvisna predvsem od pristopa, ki ga bodo imeli prosvetni delavci do športnih društev, medtem ko mora po drugi strani v športnih društvih vzkliti zavest, da so končni cilji, tako enega kot drugega delovanja. isti in da se morata zato ti dve dejavnosti dopolnjevati. Predlog o konkretnem sodelovanju med športnim društvom «Bor» in prosvetnim društvom «Slavko Škamperle», ki si delita iste prostore, je na občnem zboru «S. Škamperle» izšel iz pozdravnega nagovora predstavnika «Bora» Marija Šušteršiča. Če naj bodo te misli izhodišče za popestritev prosvetne dejavnosti v tem predelu slovenske zemlje, ki jo požrešno žre mesto s svojim nekontroliranim prodorom, potem je treba pomisliti še za vzporedno tekočo dejavnost, ki so jo na občnem zboru sicer imenovali «obrobno dejavnost» (to je predavanja, družabni večeri, izleti, razni pevski ali dramski nastopi itd.). Seveda pa je to v prvi vrsti odvisno od dobre volje in požrtvovalnosti odbornikov in članov, ki morajo v bodoče napeti več moči, da bo kulturno delovanje res zaživelo. Kakorkoli gledamo na ta občni zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle», ne moremo mimo ugotovitve, da je ta občni zbor lahko zgled za ostala društva, ker je načel problematiko, ki bi jo morala načeti tudi oruga društva. Predolgo bi bilo opisovanje samega poteka občnega zbora. Predsednik Lojze Abram je v svojem poročilu dejansko nakazal misli, ki smo jih že navedli. Po krajšem orisu težav, s katerimi se je društvo soočalo v zadnjem obdobju in so privedle celo do takšnega ekstrema, da je bil postavljen v dvom sam obstoj društva, je predsednik Abram poudaril predvsem misel, da mora društvo ponovno postati kraj, kjer se bodo ljudje srečavali, Zanimivo je bilo tudi poročilo tajnice Loredane Gec, ki je specifično obravnavala dosedanje delo društva, in iz katerega je razvidno, da je bila ta dejavnost sorazme-roma bogata, čeprav ni izpolnila vseh pričakovanj in upanj in čeprav ni znala pritegniti širših plati mladine. Skupno je društvo priredilo v zadnjih dveh letih enaindvajset prireditev, med katerimi so bile razne proslave, predavanja, filmski večeri, izleti, dramski večeri in razstave. Pomenljivo je bilo poročilo knjižničarke Pavle Kolerič. Z razliko od številnih drugih društev, p.d. «S. Škamperle» še ni opustilo dejavnosti izposojanja knjig, čeprav se je krog ljudi, ki si knjige izposojajo, precej zožil. Knjižnica šteje trenutno 785 knjig (od poljudno -znanstvenih do raznih del slovenske in svetovne književnosti), bolj ali manj rednih čitateljev pa je le 29. Po poročilih blagajnika Alberta Urdiha (iz tega poročila je bilo razvidno, da je društvo v rahli aktivi) ter predstavnice nadzornega odbora Tončke Kolaričeve, se je razvila razprava, ki je bila, kot že rečeno, nadvse plodna in konstruktivna. Med razpravo je poleg predstavnika športnega društva «Bor» prinesel pozdrav občnemu zboru tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Kalc. Najprej je razprava sprožila vprašanje odnosa mladine do prosvetne dejavnosti in to je bila osnovna tema skoraj vseh posegov, ki so v različnih odtenkih in iz različnih zornih kotov načeli vprašanje bodočnosti društva. V razpravo so posegli Žiberna. Škamperle. Dovgan, inž. čok, Mijot. Mihalič, Kolombin, Kravos, Jelarčič, Koleričeva, Kra-vosova, Guštinčič in nekateri drugi. Posebno razpravo je izzval poseg Ivana Verča, ki je ob splošni in poglobljeni analizi sedanjega stanja na kulturno prosvetnem področju poudaril potrebo po specializaciji dela v društvih. Verčev poseg je bil povod za razmišljenja o odnosu kvaliteta — kvantiteta v prosvetnem delovanju, o vprašanju sredstev ter o odnosu šport — prosveta. Razpravo je dopolnilo več predlogov, med katerimi gre omeniti predlog bivšega predsednika škamperla. da bi društvo poleg proslavljanja 30-letnice osvoboditve ter 30-letnice obnovitve slovenske šole, proslavljalo tudi 120-letnico ustanovitve svetoivanske šole. To bi bil tudi povod za navezavo stikov tako z združenjem staršev, kot s šolo samo. Zanimiv je bil tudi predlog Gustinčiča o okrepitvi družabnosti v društvu s prirejanjem raznih družabnih večerov in tekmovanj. Občni zbor je na koncu soglasno potrdil Lojzeta Abrama za predsednika ter izvolil nov odbor, ki ga sestavljajo še Darij Žiberna, Loredana Gec, Albert Urdih, Marino Dovgan. Pavla Kolerič, Pija Hmeljak, Nadja Pertot, Lidija Šušteršič. Silvij Kolombin, Aldo Micali, Elči Abram in Neda Mijot. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Stanko Vuga, Antonija Kolerič in inž. Andrej Čok. SPORT SPORT SPORT 27. novembra 1974 NOGOMET POKAL UEFA Juventus-Ajax glavno srečanje Malo možnosti za beograjski Partizan Pomemben izpit za nogome taše Veleža Za nogometni pokal UEFA se bodo danes nogometne enajsterice iz vse Evrope spoprijele v prvi tekmi osmine finala. V središču pozornosti bo prav gotovo tekma med torinskim Juventusom in nizozemskim Ajaxom. Moštvi sta se že srečali v finalu pokala prvakov v Beogradu, ko so italijanski nogometaši podlegli bodočim prvakom. Srečanje v Turinu bo prav gotovo izredno napeto, saj sta obe moštvi v odlični formi. Italijani so v nedeljo v prvenstvu zmagali proti Romi in so na vrhu lestvice. Ajax ta teden ni igral v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa je odpravil svojega nasprotnika Helmont Sport kar z 8:0! Italijanske barve bo v osmini finala pokalnega tekmovanja branil tudi Napoli, ki bo igral proti češkoslovaškemu Baniku. Ta ima tudi tri državne reprezentante, in sicer vratarja Schmuckerja ter napadalca Knapa in Rjigela. Vprašanje je, kaj bo uspelo napraviti domačim nogometašem Napolija, ki niso preveč prodorni v napadu. Beograjski Partizan bo igral proti Kolnu in je v popolni krizi, saj je tudi v nedeljo odšel poražen z Tako danes za «POKAL UEFA» (Osmina finala) JUVENTUS (It.) - Ajax (Niz.) NAPOLI (It.) - Banik (ČSSR) Hamburg (Zah. Nem.) - Dinamo (Vzh. Nem.) PARTIZAN (Jug.) - Koln (Zahodna Nemčija) Borussia (Zah. Nem.) - Sara-goza (Španija) Dukla (ČSSR) - Twente (Niz.) Derby (Anglija) - VELEŽ (Jugoslavija) Amsterdam (Niz.) - Fortuna (Zah. Nemčija) Prvak: FEYENOORD (Nizo- zemska) — Finale 7. in 25. 5. 1975. — Povratna srečanja o-smine finala bodo igrali 11. decembra 1974. tamkajšnjim prvoligašem Tottenha-mom. Zvezdaši so proti Tottenha-mu enkrat zgubili z 2:0, enkrat pa so že zmagali z golom razlike v Beogradu. MLADINSKE IGRE NA MEDNARODNIM NAMIZNOTENIŠKEM H1RNIRJU ŠTIRIH NAJBOLJŠIH EKIP SVETA V ZAGREBU Kitajci prvi tudi med posamezniki v Jugoslovana Surbek in Stipančic sta bila izločena že v četrtfinalu Deželna trofeja MI Tržačani uspešni tretje leto zaporedoma Reprezentanca tržaške pokrajine si je že tretjič zaporedoma zagotovila deželno trofejo mladinskih iger. Tržačani so zmagali tudi letos na tej veliki in zanimivi športni manifestaciji, ki je namenjena mladini. Tekmovanja so bila na sporedu septembra v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Mladi tržaški športniki so tako resni kandidati za dokončno osvojitev te nagrade. Pravilnik predvideva, da jo osvoji tista reprezentanca, ki se štiri leta uvrsti na prvo mesto. Nagrajevanje je bilo v ponedeljek v Vidnu, zmagovitemu moštvu pa je na gì-a do izročil deželni odbornik za šport in rekreacijo prof. Bertoli. Na letošnji manifestaciji je nastopalo skoraj deset tisoč fantov in deklet od devetega do štirinajstega leta starosti. V končni razvrstitvi je tržaška pokrajina zbrala 86 točk, Viden 60, Gorica 49, Pordenon 47. UlllllllllllllllllllllMllllllllllllllIlllllllllllllMIIIHlIlllIlllllllllllllllIllIllillllllliiiiiiiliiiiiiiiiiuiliiiiiiliiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiillllllillllllllllIlllliimillllllllllllllllllllll KOŠARKA POKALNA TEKMOVANJA Sinudyne se bo boril z Maccabij cm (Izrael) Nastopili bosta tudi Jugoplastika in Crvena zvezda Živahna mednarodna sreda bo tudi za košarkarska moštva. Danes in jutri bo na sporedu vrsta zanimivih tekem za razne evropske pokale tako v moški kot ženski konkurenci. Moški POKAL PRVAKOV Jutri, 28. 11. Wisla Krakov — Alviks Stockholm Hagen — Racing Mahneš Panathinaikos — Maccabi Tel Aviv Partizani Tirana — Balkan Spijkenisse — Mukafiz Ankara Slavija Praga — Zamelek Kairo Wien — Reykjavik Povratna srečanja bodo 5. 12. V četrtfinale so se že kvalificirali: Real Madrid, Ignis, Berck, Zadar, CSKA Moskva. POKAL POKALOV Danes, 27. 11. AEK Atene — Sofija SINUDYNE Bologna — Maccabi Ramatgan Honved Budimpešta — Badalona Dukla Olomouc — JUGOPLASTTKA Split Edegem — Solma Povratne tekme bodo 4. 12. V četrtfinale so se že kvalificirali: Crvena zvezda Beograd in Spartak Leningrad. Ženske POKAL RONCHETTI Danes, 27. 11. Bukarešta — Maccabi Tel Aviv CRV. ZVEZDA Beograd — Vigo Slavija Praga — Montceau Creff Madrid — Pemik Spartak Sofija - Spartacus Budim-F^šta v Povratna srečanja bodo 4. 12. * četrtfinale se je že kvalificira) Spartak Leningrad, ki je prvak tega tekmovanja. SMUČANJE OD 4. DO 7. DECEMBRA Avstrijci v Val d’Iseru INNSBRUCK, 26. - Avstrijska smučarska reprezentanca, ki bo nastopila na «Kriteriju prvega snega» v Val dTseru, v dneh od 4. do 7. decembra, bo sestavljena takole: MOŠKI: Klammer, Zwilling, Cor-din, Tritscher, Walcher, Winkler, Ma-greiter, Hinterseer, Berchtold, Hau‘ ser, Pechtl, Heidegger, Kirchmayr, Morgenstem in Grissmann. ŽENSKE: Annemarie Proli Moser, Drexel, Eberle, Kaserer, Schroll, Tot-sching. Deufi, Spiess, Peter Brand-taetter, Evi Pròli, Haser in Gfòlner. Tekmovanje bo veljalo za svetovn) smučarski pokal. JOHANNESBURG, 26. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Južni Afriki je v finalu ženskih posameznic zmagala Avstralka Melville, ki je premagala svojo rojakinjo Fromholtz s 6:3 in 7:5. ODBOJKA «PLAVI» PRED NOVIM PRVENSTVOM igrišča in se sedaj nahaja na samem dnu lestvice. Proti nemškim nogometašem ne bi smeli imeti Jugoslovani prevehkega upanja na zmago. V Derby Countyju v Angliji po ba mostarski Velež igral proti izvrstnemu domačemu moštvu. Za mostarske predstavnike bo to prav gotovo eden najtežjih izpitov na mednarodnem prizorišču. Med preostalimi štirimi tekmami pa bi moralo biti zanimivo srečanje med Borussio in špansko Sara-gozzo ter med zahodnonemškim Hamburgom in vzhodnonemškim Dinamom. Povratna srečanja pa bodo odigrali čez dva tedna. * * * Beograjska Crvena zvezda je odpotovala v London, kjer se bo danes v prijateljski tekmi srečala s BOR STARTA CEZ DVA TEDNA V PRVENSTVU MOŠKE D LIGE Moč nasprotnikov naših fantov je večinoma še nepoznana Italijanska odbojkarska zveza FI PAV je sestavila skupine za moško prvenstvo D lige in je tudi objavila koledar prvenstvenih srečanj. Tržaški Bor bo nastopal v A skupini, kjer bodo še naslednje šester-ke: Concordia Schio, Codognato Mestre (gasilci). Quattro Torri Ferrara, San Giorgio Marghera, Dona Giobatta Rovigo (gasilci). Ginnastica Pordenon in Merano. Čeprav so borovci v tej ligi novinci, gledajo na letošnje tekmovanje z zmernim optimizmom. Nasprotnikov v veliki večini sicer ne poznajo, če pa vzamemo kot merilo moči podatke lanskega prvenstva, utegne biti najresnejši kandidat za najvišja mesta pordenonska Ginnastica, kateri se je v lanski sezoni le za las izmuznilo napredovanje v C ligo. Nevaren konku- rent bo tudi šesterka Quattro Torri iz Ferrare, saj je Emilija zibelka italijanske odbojke in ekipe iz te dežele skoraj vedno igrajo odlično odbojko. Prvenstvo se bo začelo 11. januarja in se bo po 14 kolih zaključilo 3. maja. V C ligo bo napredovala le pr-vouvrščena ekipa, dve najslabši moštvi pa bosta izpadli. Seznam prvenstvenih tekem Bora je tak (v oklepaju datum povratnih tekem): 1. 11. 1. (16. 3.) Bor - Codognato 2. 18. 1. (22. 3.) S. Giorgio - Bor 3. 25. 1. ( 5. 4.) Bor - Dona 4. 1. 2. (12. 4.) 4 Torri - Bor 5. 8. 2. (19. 4.) Merano - Bor 6. 22. 2. (26. 4.) Bor - Concordia 7. I. 3. (3. 5.) Ginnastica - Bor MIG V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga borovk proti Rijcki B 2:1 Bor — Rijeka B (15:9, 13:15, 15:7) BOR: Bolčina, Kufersin, Prašelj, Kralj, Jazbec, Glavina, Božič, Mesesnel, Rauber. RIJEKA B: Rogulj, Beok, Dev-čič, Goleš, Ščulac, Grandič, Galjak, Brkič, čupuraja. Borovke so v soboto odigrale prijateljsko tekmo na Reki proti drugi ekipi Rijeke. Tudi tokrat so zaigrale nepopolne, saj so manjkale S. Furlanič, S. Pernarčič in M. Jevnikar. «Plave» so prišle na Reko z zamudo in so zato stopile na igrišče neogrete. Zato so v začetku prvega seta zaigrale nezanesljivo in zmedeno. Ko pa so se zbrale so pustile nasprotnice pri devetih točkah. V drugem nizu so začele dobro, vendar se jim je zataknil sprejem servisa in Rečanke so to izkoristile. Borovke so jih sicer dohitele, toda domačinkam je kljub temu uspelo osvojiti set. V zadnjem setu pa «plave» niso imele težav. Zaigrale so zelo dobro, tako ob mreži kot v obrambi. Posebej je treba omeniti blok, ki je bil tokrat res odličen. Tudi Rečanke so igrale dobro, niso pa bile kos razigranim borovkam. Tekma se je tako zaključila z zmago Bora, sledilo pa ji je srečanje za pokal prvakov med Rije-ko in Zaanom iz Aten, v katerem so domačinke gladko zmagale. Sa(da) Naraščajniki: tako so Brežani dosegli enega od obeh golov v tekmi s tržaškim Libertasom ASPEN, 26. — Letošnje svetovno prvenstvo profesionalnih smučarjev, ki bi se moralo začeti to soboto v Aspnu (ZDA), so morali zaradi pomanjkanja snega premakniti na 14. december. Sinoči se je v Zagrebu s tekmovanjem posameznikov končal namiznoteniški turnir, na katerem so sodelovala elitna moštva (v tem športu) Kitajska, Japonska, švedska in Jugoslavija. Tako kot v ekipnem tekmovanju je tudi v tekmovanju posameznikov Kitajska dosegla dve zmagi. Zmagovalca sta Hsu šao-fa, ki je premagal svojega rojaka Li čen-šina s 3:0 in Hu Ju-lan, je prav tako v finalnem tekmovanju premagala svojo rojakinjo Čang Li s 3:1. Jugoslovana Stipančic in Šurbek nista imela sreče z svojima kitajskima nasprotnikoma: zgubila sta v četrtfinalu dvoboj z Li Pengom, oziroma z Liang Ko-lingom. REZULTATI ČETRTFINALA MOŠKI Li Čen-ši — Johansson Liang Ko-Uang — šurbek Hsu šao-fa — Bengtsson Li Peng — Stipančic POLFINALE Li Čen-ši — Liang Ko-liang Hsu Šap-fa — Li Čen-ši FINALE Hsu Šap fa — Li čen-ši ŽENSKE ČETRTFINALE Hu Ju-lan — Helman Ozeki (Jap.) — Čeng Huai-jing 3:2 Gei Sin-aj — Palatinuš 3:0 Čang Li — Yakota 3:1 POLFINALE Hu Ju-lan — Ozeki 3:0 Čang Li — Gei Sin-aj 3:0 FINALE Hu Ju-lan — čang Li 3:1 Na sliki: Jugoslovan Karakaševič (desno) med srečanjem s Švedom Johanssonom KOŠARKA 3:2 3:1 3:0 3:1 3:1 3:0 3:0 3:1 OBVESTILA Kolesarski klub Adria sporoča, da bo drevi ob 21. uri seja odbora na sedežu PD Lonjer - Kati-nara. Zaradi važnosti seje priporočamo točnost. * * * ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 1. decembra 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Ceppa 9/a 1. nadstropje, 4. OBČNI ZBOR in predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Izvolitev volilne komisije 4. Poročila 5. Pozdravi in diskusija na poročila 6 Spremembe statuta 7. Razrešnica 8. Volitve novega odbora 9. Razno. TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH PETERK BOR OSVOJIL ŠEST TOČK DRUGI PORAZ MLADINCEV Radici Arte zanesljivo vodi v promocijskem prvenstvu PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovi člani so v Gradežu osvojili tretji par točk. Po prvem delu prvenstva so torej na sredini lestvice. Kako bi lahko ocenili ta prvi del prvenstva Borove peterke? Nedvomno naši fantje niso izpolnili vseh pričakovanj. Če sta bila poraza proti Libertasu iz Trstà1 in proti Radi-ciju Arte iz Gorice pričakovana, vsekakor pa si borovci niso pričakovali poraza proti Libertasu iz Barko vel j. Sicer pa je ta uvodni del pokazal, da je težko najti pravi ritem igre, ko se moštvo bistveno obnovi. «Plavi» še niso dovolj uigrani, da bi že letos startali na velike uspehe v tem prvenstvu. Moštvo je tako zaigralo občasno v izrednem slogu, večkrat pa je tudi zagrešilo celo vrsto osnovnih napak. kar ga je tudi drago stalo. Izidi 6. kola Grado — Bor 52:73 Umanità — L. Barkovlje 64:78 Villesse — Libertas Ts 53:60 Počitek: Radici Arte Gorica. LESTVICA Radici Arte GO 6 6 0 Libertas Ts L. Barkovlje Bor Villesse Umanità GO Grado 418:317 1 429:352 455:429 481:399 303:349 339:452 341:432 Košarkarska zveza še ni sporočila sporeda drugega dela tega prvenstva. Kaže pa, da bodo ekipe v nedeljo počivale. Borovi strelci Klobas 103, Sosič 93, Ambrožič 78, Fabjan 55, Sirk 43, Guštin 34, Kraus 29, Koren 15, Kralj 12, Vatovec 9, Pertot 4. MLADINCI Borovci so v petem kolu doživeli proti Lloyd Adriatico «A» poraz. Tekmo si je ogledal, poleg številnih Borovih navijačev, tudi trener naraščajnikov Renato Štokelj, ki jo je tako ocenil: «Tekma je bila pri- vlačna in na zadovoljivi tehnični ravni, čeprav sta jo sodnika pokvarila s svojimi odločitvami. Res škoda, kajti to je bila velika možnost, da se približamo vodeči dvojici. V drugi tekmi za sam vrh lestvice je Italsider nepričakovano visoko premagal Italcantieri, ki je v Trstu razočaral domače občinstvo. Servolana pà je proti ekipi Lloyd Adriatico «B» osvojila prvi par točk in potrdila svojo trenutno dobro formo. Izidi 5. kola Lloyd A — Bor 67:61 Italsider — Italcantieri 77:56 Servolana — Lloyd B 60:57 LESTVICA Lloyd A Italsider Italcantieri Bor Inter 1094 Servolana Lloyd B 0 299 207 8 0 278 215 8 1 326 259 2 307 248 3 237 23Ì 4 248 404 5 300 395 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Bor — Italsider (30. 11. ob 17.) Italcantieri — Lolyd Adriatico A Borov košarkar Marko Oblak Inter 1904 — Servolana Počiva: Lloyd Adriatico B Borovi strelci: Klobas 72, Vatovec 57, Koren 44, Guštin 26, Francia 24, Kraus 24, Košuta 21, Ra* žem 16, Lisjak 13, Žerjal 8, Maz-zucca 2. Prosti meti: 33:52. Trofeja Danvil Jutri, 28., in v petek, 29. novembra bo v Trstu zanimiv ženski mednarodni košarkarski turnir za «Trofejo Darwil», ki ga prireja istoimensko društvo. ČETRTEK, 28. 11. 20.00 SGT — Lokomotiva 21.30 Darwil — Slovan PETEK. 29. 11. 20.00 Finale za 3. in 4. mesto. 21.30 Finale za 1. in 2. mesto-V petek bo predsednik društva Darwil dr. Marinšek sprejel igralke udeleženih klubov. , Darwil bo igral brez dveh najboljših košarkaric: Kastner in Ginan-neschi (zaradi družinskih obveznosti). V vrstah SGT bo spet igrala Marini, ki je dokončala ISEF v Bologni. Lokomotiva in Slovan Pa bosta nastopila z najboljšima P0" stavama. BOKS BUENOS AIRES, 26. - Argentinec Galindez in Amerikanec Hut-chins se bosta 7. decembra leto® pomerila v Buenos Airesu v srečanju, veljavnem za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje težke kategorije. * * * Videti je, da bo športna palača v Trstu, v kateri so začeli igrati prvenstvene tekme v košarki in odbojki, sedaj sprejela pod svojo streho še boksarsko srečanje. Prireditelj Tonet iz Vidna namreč upa, da bo lahko organiziral srečanje med Carbijem m Martuccijem. Dvoboj bi moral biti v novi tržaški športni palači 14. decembra. ---- Janko Perat UMIRAJOČI __ CAS ». = Komisar brigade, Gvozden, me je poklical prej, kot sem pričakoval, še preden sem se odločil, da se zglasim pri njem, kot sem bil obljubil Tonetu. Ko sem stopil v njegovo pisarno, sem po vojaško pozdravil in obstal v položaju «mimo». «Na mestu voljno! Ti sl vedno enak. Za vsako ceno hočeš biti vojak. Zdaj pa se usedi, kajti najin pogovor bo dolg. O nečem se morava temeljito pogovoriti.» «Razumem, tovariš komisar » «Nikar tako! Saj se vendar že dolgo poznava, če se bova pogovarjala takole po vojaško, ne bova prišla daleč. Nalogo imam zate. Zdi se mi. da si zanjo najprimernejši. Obenem pa bo to preizkušnja zate in za nas. Star, izobražen vojak si. In mnogo izkušenj že imaš. Mimogrede ti povem, da smo že odposlali predlog za tvoje napredovanje v oficirja. Poleg tega ti lahko povem, da je bil moj predlog, naj bi te sprejeli v partijo kot kandidata, soglasno sprejet. Čestitam ti!» «Hvala, tovariš komisar.» Stisnila sva si roki. «Zdaj pa ti dajem tole nalogo: Čez eno uro bomo sklicali ve borce prvega bataljona, ki so doma s Primorskega in iz Istre. Na sestanek pa boš šel ti. Si razumel?» «Ne popolnoma, tovariš komisar. Sam naj grem? Kaj pa naj jim povem Ne razumem.» «Da, sam se boš moral pogovoriti z njimi. Nikogar izmed nas ne bo zraven. Zato pa dobro premisli, kaj jim boš povedal. Med njimi nekaj ni v redu. Sumim celo, da se v njihovih vrstah skriva provokator. Posebno po zadnjem napadu na Brač nekaj ni v redu. Toda presodi sam! In imej oči odprte! To je za nas velikega pomena. Skrbi te, kaj jim boš govoril? Pripoveduj jim o borbi, o ciljih našega boja. Morda bodo tebe bolj poslušali, kot poslušajo nas. Zaupamo ti. Je zdaj jasno?» «Jasno, tovariš komisar,» sem rekel glasno, medtem ko sem v mislih skušal opravičevati svoje rojake. Da, zbegani so, ker so prepuščeni sami sebi. Zato so nezadovoljni in se zapirajo v svoj krog. Da le ni še kaj hujšega! In jaz naj bom tisti, ki jih bo potolažil? Saj sem sam nad marsičem razočaran, z marsičem nezadovoljen in sam potreben tolažbe. Le zakaj nas vedno obravnavajo takole zviška? čemu ti hazarderski napadi na otoke, napadi, ki so s stališča vojaške taktike brezumni? Čemu vse te žrtve? Borci kritizirajo predvsem takšno početje. Zdaj pa naj jim jaz to pojasnjujem in jih pomirim. Saj sem sam potreben, da bi mi kdo pojasnil in me pomiril. Mar nisem dolžan preprečiti še večji razkol v naših vrstah? Mar nisem tega obljubil Tonetu, ko je umiral? Toda zdaj ni čas za dvome . . . Odločil sem se. «šel bom na sestanek, tovariš komisar. Napravil bom, kar bo v moji moči.» «Vedel sem, da pojdeš. Naročil bom, naj se čez eno uro zberejo v jedilnici, čimprej mi poročaj, kako je bilo. Potem se bova pogovorila še o nekaterih stvareh. Potem, ko se vrneš.» Vedel je, da pojdem Toda, ali je vedel, da nisem še nikoli vodil nobenega sestanka, nikdar imel javnih govorov, še posebno v takih okoliščinah? Polomija bo, o tem sem bil skoro prepričan. Le kako naj začnem? Parol so že siti, zato ne bodo vžgale. Gotovo pa je, da me bodo v vsakem primeru izločili iz svojega kroga, pa naj s sestankom uspem ali ne. Tudi če mi bodo potihem dali prav, bo njihov krog zame poslej zaprt. Hudo bo! Toda, ali ni naša dolžnost rušiti take pregrade? Kaj bo, če se bomo vedno tako zapirali v svoj svet? S tem je treba prenehati. Pojdem, pa naj stane, kar hoče. In vendar sem šel tja s težkim srcem. Ko sem prišel » jedilnico, je bila že nabito polna. Čutil sem, kako me tovariši napeto opazujejo. Zdelo se mi je, da slišim med njimi tudi mrmranje. Vendar sem se zbral, stopil prednje in začel: «Tovariši, lepo vas pozdravljam. Pozdravljam vas tudi z našim borbenim pozdravom — smrt fašizmu, svobodo narodu! Dobil sem nalogo, da se z vami pogovorim o nekaterih vprašanjih, zato vas prosim za sodelovanje. Tovariši . . .» «Od kdaj pa si avanziral za komisarja?» se je ujedljivo oglasil Urbančičev Uroš, ki so ga Primorci v bataljonu močno cenili. «Nisem komisar, Uroš. Borec sem, kot sd ti. Ni prav, da takole začenjaš, še preden povem, za kaj gre. Raje najprej poslušaj, potem pa boš lahko govoril tudi ti.» «Štab čuti, da med nami nekaj ni v redu,» sem spet povzel. «Naročili so mi, naj vodim ta pogovor, da bi se pomenili o naših težavah, kakršne so nastale, odkar smo prišli na Vis Nekaj ni v redu med nami, pravijo . , .» «Nekaj ni v redu! Sam dobro veš, da ni. Lahko bi nas tudi brez sestanka zašpecal komisarju Gvozdenu, ali pa komu drugemu.» Uroš mi je spet padel v besedo. Očitno ima namen, da bi sestanek onemogočil že na začetku Drugi so molčali. Preblisnila me je misel, ali je morda Uroš tisti, ki med moštvom seje nezadovoljstvo in razdor. Uroš, ki je bil doma odkrit, odločen nasprotnik fašistov? Uroš, ki je zbiral fante, da so se shajali po senikih in gozdovih in se učili slovenskih pesmi. ker se sicer niso mogli. Uroš, ki je bil preganjan in velikokrat zaprt, ki sem ga doslej tako občudoval in imel za najboljšega? Če se bom zdajle spustil v besedni dvoboj z njim, ne bo dobro. Ves načrt bo šel po vodi. Moram ga obrzdati, in to takoj. «Uroš, res si po letih starejši od mene. Toda, mar boš samo ti govoril? Kaj pa si, da mi segaš v besedo? Si R141 kak predstavnik, da si tako osat? Te je kdo pooblastil?» «Kaj si pa ti? Si morda njihov podrepnik?» «Moram te opozoriti, da boš dobil po kljunu, če boš žolčen. Žaliti se ne pustim! Dobil sem ukaz. In ker sem vojak, ukaze ubogam, če pa ti misliš, da koga zastopaš, pojdi k Gvozdenu, pa mu vse lepo povej in poročaj. Toda šele po sestanku . - •» «Ne bomo šli h komisarju! Dovolj nam jih je. Šli bomo drugam.» «Drugam? Kam pa, če smem vprašati?» Nekaj trenutkov je bil v zadregi. Morda se je ustrašil, da je zinil preveč. Potem pa sem mu z obraza prebral, da se Je v hipu odločil. Kar butnilo je iz njega: «Na angleško poveljstvo bomo šli! Tam bomo dobili zaščito. Zadnjo priliko imamo zdaj, dokler smo še na Visu. Ko poj demo odtod, ne bo nobene možnosti več če bomo še nekajkrat šli v napad na otoke, bomo vsi padli, in to brez vsake koristi. Hoteli smo v Slovenijo. A prevarali so nas.» «A tako? In kdo sd je prvi Izmislil, da bi se zatekli po zaščito k Britancem?» «Jaz, če že hočeš vedeti. Pravkar smo se o tem pogovarjali-Vso odgovornost prevzamem nase. Sam bom šel tja, toda z mano so vsi, kar jih je tu. Dovolj nam je vsega tega.» Torej je huje, kot sem mislil, me je prešinilo. Gvozdenu je to znano. Hudo je, kar preveč hudo! To je vsekakor Uroševo maslo. Le kdo bi si bil mislil! Toda zdaj ne smem dopustiti nobenega kompromisa. Moram ga nagnati, in to takoj, če ne bo še hujše. (Nadaljevanje sledi) PRED IZTEKOM MANDATA MIROVNIH SIL OZN NA GOLANU Waldheim veruje v pozitivno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu Danes je generalni tajnik OZN obiskal Damask in Jeruzalem - Žolčne izjave izraelskih državnikov DAMASK, 26. — Danes je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim obiskal oborožene sile OZN, ki jim je poverjena naloga, da nadzorujejo razmik čet na Golanskem gorovju ter je nadaljeval svoje pogovore s sirskim zunanjim ministrom Abdelom Halimon Hadamom. Pogovori s sirskim vladnim predstavnikom so se začeli ob 11.30 po krajevnem času. Waldheim je obiskal taborišči holandskih in avstrijskih čet zbora OZN v pokrajini Abei El Fawar na golanskem področju. Glasnik OZN je pojasnil, da sta generalnega tajnika OZN spremljala general Ensio Siilasvuo. ki je poveljnik o-boroženih sil OZN na Bližnjem vzhodu ter general Adnan Tayyara. kef sirske delegacije na pogovorih ■bed Arabci in Izraelci v Ženevi. Malo pred svojim odhodom iz Damaska v Izrael je generalni tajnik izjavil, da so bili pogovori a sirskim predsednikom Hafezom Asadom ter z zunanjim ministrom Hadamom pozitivni in zelo učinkoviti. Waldheim je še izjavil, da je na podlagi teh pogovorov prišel do prepričanja, da bo mandat četam OZN za razmik na golanskem Področju obnovljen za šest mesecev. Po svojem obisku v Siriji se je generalni tajnik OZN podal v Izrael, kjer je s posebnim letalom pristal na letališču Ben Gurion pri Tel Avivu. Pri svojem prihodu v Izrael je Waldheim dejal, da je položaj na Bližnjem vzhodu sicer še vedno zelo resen, toda je prepričan, da bo pobuda prizadetih in drugih držav pripomogla, da bo prišlo do pravične in trajne rešitve vprašanj na Bližnjem vzhodu. Generalni tajnik ni sicer izrecno potrdil, da bo prišlo do podaljšanja mandata silam OZN na golanskem področju, toda omenil je kot popolnoma razumljivo, da je navzočnost mirovnih sil OZN na tem področju zelo pomembna. «Naša naloga je, je dejal Waldheim, da storimo vse kar je pot: jb-no, da se izkopljemo iz sedanje zagate. Upam, da bo moj obisk v Izraelu in na Bližnjem vzhodu pripomogel k popuščanju napetosti na tem področju.» Izraelske reakcije na Waldheimov Poseg so bile seveda precej žolčne. Ko ga je pozdravil, je izraelski zunanji minister Yigal Allon pripomnil, da je bil Izrael zelo prizadet zaradi nedavnega glasovanja na generalni skupščini OZN o palestinskem vprašanju, toda pripomnil je, «da vse to nima nobene zveze z osebnimi odnosi z dr. Wald-heimom, ki je vedno dobrodošel v izraelski državi.» Čeprav še ni prišla nobena pozitivna vest o obnovi mandata mirovnim silam OZN na golanskem področju, je skoraj gotovo, da bo do te obnove prišlo v kratkem. To domnevo potrjuje sirski list «Maa-riv», ki danes piše, da je bil sklep sirske vlade sprejet že prejšnji teden in da je bil sporočen ameriškemu veleposlaniku v Siriji, ki je o tej zadevi obvestil Kissingerja (ta se je tedaj nahajal v Tokiu) ter ameriško državno tajništvo. Po pisanju lista «Maariv» je potem a-meriški podtajnik za zunanje zadeve. Sisco sporočil to vest izraelskemu veleposlaniku v Washingtonu. Takoj po svojem prihodu je Kurt Waldheim odšel v Jeruzalem skupaj z izraelskim zunanjim ministrom Yigalom Allonom. V Jeruzalemu ga je sprejel izraelski ministrski predsednik Rabin skupaj z ministrom za obrambo Peresom ter poveljnikom čet OZN na Bližnjem vzhodu. Sledila je slavnostna delovna večerja v čast predstavnika OZN. Jutri zjutraj se bodo nadaljevali pogovori med Allonom ter Waldheimom. Generalni tajnik bo zapustil Izrael ob 13. uri (po krajevnem času) ter odpotoval v Kairo. Še pred prihodom generalnega tajnika OZN na letališče pri Tel Avivu je izraelski zunanji minister Allon ostro kritiziral organizacijo Združenih naradov zaradi sklepov, ki jih je sprejela v zvezi s palestinskim vprašanjem. V vseh svojih govorih, tudi drugih, ki jih je imel pozneje, je Allon dejal, da obstaja samo ena možnost za ustanovitev kakršne koli arabske države in ta zadeva samo prostor med morjem in puščavo. Ta arabska država lahko vzraste zraven Izraela in ne na mestu Izraela — je dejal Allon. Po pogovoru z izraelskimi predstavniki je Waldheim izrazil, da je bilo srečanje zadovoljivo. VATIKAN, 26. — Pod predsedstvom državnega tajnika kardinala zna vatikanska ministrstva. O čem so razpravljali ni znano, uradno poročilo pa zatrjuje, da je šlo za tedno sejo posvetovalnega značaja. Barnardov pacient na okrevanju CAPETOWN, 26. — Zdravstveno stanje zadnjega Barnardovega pacienta Ivana Taylorja, ki so ga včeraj operirali in mu vsadili, poleg njegovega, še drugo srce, se postopoma izboljšuje. Novo srce je pripadalo desetletni deklici, ki je podlegla poškodbam, ki jih je zadobila v prometni nesreči. Pacient je, kot je sporočil predstavnik bolnišnice «Groote Schuur», pri polni zavesti, kljub majhni komplikaciji med operacijskim po- ZAHTEVAJO 400 MILIJONOV LIR ODKUPNINE Neznanci ugrabili 20-letno hčer ravnatelja zavarovalnice Latina V avtu ugrabljenke dobili zlato moško uro, ki naj bi pripadala enemu ugrabiteljev - Še 9 žrtev v rokah ugrabiteljev Villota je bila danes v dvorani kon- segom. Novo srce prispeva k skup-gregacij apostolske palače seja kar-1 nemu delovanju kakih 45 do 50 odst. dinalov, ki odgovarjajo za posarne-1 dejavnosti. VERONA, 26. — Val ugrabitev se še ni polegel, kljub nekaterim uspešnim akcijam policije po ugrabitvi industrijcev Lucchinija in Sega-freda. V Veroni so neznanci včeraj popoldne ugrabili 20-letno Ilario Melloni, hčer generalnega ravnatelja zavarovalnice «Latina assicurazioni». Za njeno osvoboditev so baje zahtevali 400 milijonov lir odkupnine. Vsa zadeva je še dokaj nejasna, saj je družina Melloni zahtevala od preiskovalnih organov, naj prekinejo preiskavo, dokler ugrabitelji ne izpustijo Ilarie. Prav tako so zaprosili tisk, naj o ugrabitvi ne poroča, da ne bi ovirali morebitne stike z ugrabitelji. V prvih urah, ko se je o ugrabitvi zvedelo, so na vprašanja časnikarjev najprej odgovorili, da nihče ni ugrabil I- larie, nato pa celo, da nimajo nobene hčere, ki bi se tako imenovala. Kakorkoli že, je policija rekonstruirala v glavnih obrisih, kako je ugrabitev potekala. Včeraj popoldne je Ilaria baje odšla na univerzo. Vozila je avto fiat 124 svetle barve, ki ga je policija našla v Ul. Carotto. V njem so našli ženski čevelj, ki, kot kaže, pripada ugrabljeni Ilarii in pa zlato moško zapestno uro z raztrganim paskom, ki jo je baje zgubil eden od ugrabiteljev. Ura je obenem edini indic, s katerim policija razpolaga. Čevelj in ura dokazujeta po mnenju policije, da je v avtu prišlo do prerivanja in do pretepa, saj se je dekle verjetno skušalo braniti. Nekaj ur pozneje, približno ob 22. uri so ugrabitelji telefonirali dru- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiTiiiiiiiuiiiiiiiiiiiaiiii ODNESLA STA DENAR NAMENJEN ZA PLACE BOLNIŠNICE 200 milijonov lir plen drznih roparjev v Foligno Moški in ženska, ki sta vdrla v banko, sta po ropu izginila brez sledi FOLIGNO, 26. — Neznana roparja, moški in ženska, sta danes približno ob 13.30 vdrla v kreditni zavod tega umbrijskega mesta in odnesla 200 milijonov lir. Po prvih ugotovitvah policije kaže, da je zadeva potekala takole. Uslužbenec banke je spustil navojnice, saj je bila že ura zaprtja in se je hotel vrniti v poslopje po stranskih vratih. Ko jih je hotel zapreti, sta ga napadla približno 40-letni moški in nekoliko mlajša ženska. Bila sta oborožgna z brzostrelko in s pišto- lo. Podrla sta ga na tla in stopila v banko, kjer je v tistem trenutku bilo 18 uradnikov. Ker so že zaprli ni bilo v njej strank. Moški je z močnim umbrijskim naglasom ukazal, naj dvignejo roke kvišku, nakar se je napotil k blagajni in naložil v kovček, ki ga je ženska imela s seboj, približno 200 milijonov lir v gotovini. Nato sta se zlikovca vljudno zahvalila ter zbežala z yso hitrostjo z avtom znamke alfa romeo 2000, ki je bil parkiran pred vrati. Policija doslej še ni izsledila avta, ki je po vsej verjetnosti ukraden. Evidenčna tablica, ki je bila na njem pa je napačna in zato menijo, da so jo sneli z drugega avta. Preiskovalci skušajo ugotoviti, če gre za isto dvojico, ki je pred meseci vdrla v Spoletu v ljudsko banko in odnesla približno 30 milijonov lir. Tudi takrat je šlo za žensko in za moškega, ki sta po ropu zbežala z avtom alfa romeo 2000. V banki je bilo toliko denarja, ker so popoldne morali izplačati plače uslužbencem bolnišnice. Arafat v Moskvi MOSKVA, 26. — Predsednik izvršnega odbora PLO (organizacija za osvoboditev Palestine) Jaser A-rafat je danes nadaljeval v Moskvi pogovore s sovjetskimi predstavniki. Srečal se je z načelnikom urada za Bližnji vzhod sovjetskega zunanjega ministrstva Sitenkom. Po arabskih diplomatskih vesteh bo A-rafat ostal v Moskvi še štiri dni ter se bo skušal sestati z najvišjimi sovjetskimi predstavniki, med drugim tudi z generalnim sekretarjem KP SZ Brežnjevom ter z zunanjim ministrom Gromikom. Oba sta sedaj odsotna iz glavnega mesta SZ, ker se nahajata v Ulan Batoru, giavnem mestu Mongolije, kjer slavijo sedaj 50-letnico obstoja tamkajšnje republike. Predsedstvo Vojvodine o odnosih z Avstrijo NOVI SAD, 26. — Predsedstvo avtonomne pokrajine Vojvodine je včeraj na svoji seji pri proučevanju informacije o funkcijah pokrajin v mednarodnih odnosih posvetilo posebno pozornost najnovejšemu razvoju jugoslovansko - avstrijskih odnosov in jugoslovanski noti Avstriji. V zvezi s tem je predsedstvo poudarilo, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za to, da nacionalne manjšine bodo most sodelovanja Toda nacionalne manjšine so lahko tak most samo, y tolikšni meri, v kolikor se upoštevajo in zagotavljajo njihove polne naòiònalne pravice, kar sicer predstavlja enega od postulatov jugoslovanske politike nacionalne enakopravnosti in odnosa do narod-noiti, ki žive v Jugoslaviji. Zato predsedstvo Vojvodine z obžalovanjem ugotavlja, da se tudi po dveh desetletjih od podpisa pogodbe niso uresničile osnovne pravice pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in da se je njihov nacionalni položaj celo poslabšal. KATMANDU, 26 — Okoli 150 ljudi pogrešajo zaradi zrušenja mosta na reki Makahali kakih 375 kilometrov severozahodno od Katmanduja. Doslej so našli šele nekaj trupel. Potrjena ustavnost dosmrtne kazni RIM, 26. — Ustavno sodišče je danes deponiralo razsodbo, ki proglaša dosmrtno obsodbo na zaporno kazen kot zakonito. S tem je ustavno sodišče menilo, da ne obstajajo razlogi nezakonitosti te vrste kazni, ki jih je navedlo porotno sodišče ...................... UPOR V BATERIJI «C» BERLINSKE POSADKE Vojaki ZDA v Berlinu zahtevajo stanovanja za svoje družine Stavkajoči vojaki so povečini temnopolti - Problem brad in dolgih las BERLIN, 26. — Brez incidentov je potekel prvi dan stavke 17 ameriških vojakov, ki so odrekli pokorščino v vojaški službi ter so poslali svojim predstojnikom 15 zahtev. Pozneje so se odrekli eni, se pravi pravici veta na imenovanje častnikov vojaških enot. Izjavili pa so, da ne odstopajo od ostalih zahtev. Število stavkajočih je bilo spočetka večje. Pozneje pa je neki poročnik prišel v sobo, kjer so se zbrali oporečniki ter je prečital besedilo zakona o uporih. Častnik je dejal vojakom, da obstaja nevarnost, da jih bodo obtožili prekrška upora in da v vojnem času gre zadevna kazen do obsodbe na smrt na vislicah. Pozneje je neki vojaški glasnik dejal, da je omenjeni poročnik nastopil brez privoljenja poveljnika enote. Zgodilo pa se je, da je 6 ali 7 vojakov, ki jih je častnik verjetno prestrašil, odstopilo od skupne akcije. Sedemnajst vojakov pa "je ostalo pri svojih zahtevah, čeprav so se odpovedali zahtevi soglasnosti pri imenovanju poveljniških kadrov v enoti. Verjetno so popustili, ker so se bali, da bi jih v nasprotnem primeru prijavili sodišču kot upornike. Pozneje se je zvedelo, da je pred vojaki nastopil poročnik John Lin-sky, ki jim je prečital člen 94 vojaškega zakonskega prava. V ameriških vojaških krogih pravijo, da se ni zgodilo že od leta 1942, da bi se vojaške pravosodne oblasti ukvarjale s kakršnimkoli primerom upora vojakov. Do sedaj se še ne ve, koliko vojakov se je uprlo ter začelo stavkati. Morda jih je bilo 24, ali 27. Gotovo je, da prizadeti niso prišli zjutraj na svoja službena mesta, temveč so se zbrali v snackbaru v vojašnici McNair. Ko je prišel k njim njihov poveljnik topniške baterije ter zahteval, naj gredo na svoja službena mesta, so to zahtevo zavrnili, pač so mu izročili spisek svojih zahtev. Poleg tega, da so uporniki zahtevali pravico veta pri imenovanju častnikov, so zahtevali tudi, da bi bili pregledi znižani na enega na teden, da bi bilo več skrbi za zagotovitev stanovanj za žene in otroke vojakov, da bi kongres ZDA uvedel preiskavo o vseh teh zadevah in še razno drugo. Sedanja stavka ima že svoj zametek v nekem prejšnjem dogodku: pred 4 meseci so nekateri vojaki berlinske posadke protestirali zaradi prepovedi nošenja brade in dolgih las. Zdi se, da se je sedanji protestni nastop začel prav zaradi podobnega razloga: neki črnski podčastnik se je namreč uprl ukazu, da bi si ostrigel brado. Vojaške oblasti so Rifusa Thompsona premestile drugam izven Berlina. Topniška baterija «C», kjer je prišlo do upora, šteje 123 mož. Štirje možje so bili že obtoženi, da se niso pokorili ukazu, naj si ostrižejo brado, proti drugim štirim pa je že v teku preiskovalni kazenski postopek. Trije od teh osmih mož sodelujejo sedaj pri stavki, ki je v teku. Zvedelo se je še, da je v o-porečniški skupini 40 odstotkov črncev ter še 20 odst. «Chicanosov», to je mehiških domorodcev. CAMPOBASSO, 26. — Tukajšnje sedišče je določilo, da ni noben zločin imenovati fašističnega veljaka Almiranteja «klavca in mučite- v Veroni sklicujoč se na člen 22 kazenskega zakona, ki predvideva dosmrtno kazen in za katerega je omenjeno sodišče menilo, da je protiustavno. Sodišče v Veroni je trdilo, da je treba spoštovati člen 27 ustave, po Katerem «ne bi smele kazni nasprotovati čutu človečnosti ter bi morale težiti za tem, da se obsojenec prevzgoji. Ustavno sodišče ni smatralo te argumentacije za pravno veljavne. V razsodbi ustavnega sodišča je rečeno, da bi zakonodajalec lahko ukinil dosmrtno kazen z navadnim zakonom, ki je pa ustava izrecno ris ukazuje. Sodišče je med drugim poudarilo, da člen 27 republiške ustave ri predvideval dosmrtne kazni ter je pustil razsodbo o tej zadevi zakonodajnim organom države kolikor je treba v določenih trenutkih poseči po bolj ali manj strogih kazenskih sredstvih za zatiranje kriminalnosti. V nadaljevanju razsodbe je še rečeno, da je mogoče sicer v nekaterih primerih doseči prevzgojo zločinca, toda v drugih je to praktično nemogoče in se mora zato družba braniti pred kriminalnimi pojavi. Na drugi strani pa člen 176 kazenskega zakona, ki je bil pozneje spremenjen z raznimi drugimi ukrepi nudi obsojencem na dosmrtno ječo, da se lahko ponovno vključijo v človeško družbo. «Pioneer 11» nadaljuje polet proti Jupitru MOUNTAIN VIEW (Kalifornija), 26. — Funkcionarji ameriške vesoljske ustanove NASA so sporočili, da se misija vesoljske sonde «Pioneer 11» uspešno nadaljuje. Sonda se približuje planetu Jupitru s hitrostjo skoraj 40 tisoč kilometrov na uro. Doslej je že oddala vrsto zelo jasnih fotografij tega planeta, kar bo vsekakor razširilo znanje astronomov o njem. V ponedeljek oo «Pioneer 11» dosegel najmanjšo razdaljo od planeta, saj bo takrat oddaljen le 40 tisoč kilomterov od njega in bo potoval s hitrostjo 170 tisoč kilometrov na uro. Prav ta hitrost bo omogočila, da se izogne privlačni sili Jupitra in nadaljuje svojo pot proti Saturnu. Čistka v vrstah marsejske policije PARIZ, 26. — V vrstah marsejske policije je v teku velikanska čistka, kar je posledica škandala, ki je izbruhnil, ko so odkrili, da je 17 funkcionarjev in agentov policije vdiralo v pristaniške magazine in nato prodajalo blago. Kaže, da so naropali več kot 200 milijonov lir blaga. Notranje ministrstvo je sporočilo, da je prijavijo štiri funkcionarje sodnim oblastem, medtem ko bodo druge štiri postavili pred posebno disciplinsko komisijo. Osem funkcionarjev bodo v prihodnjih dneh premestili, sedemnajstega moža, pomožnega policijskega agenta pa so odslovili iz službe. KOVANCI «BOR DI CONIO» Francoska državna kovnica sporoča, da je izdala serijo «Fior di conio - millesimo 1974» z dvema novima kovancema: — najsodobnejši kovanec za 10 frankov (bakro-nikel) z napisom «LA FRANCE», ki ga je izdelal sloviti slikar in kipar Georges Mathieu ter — kovanec za 50 frankov v srebru 900/1000 teže 30 g. Prvi vzorci novih kovancev se ..._____________ , bodo pojavili na trgu v prvih dneh Ija Italijanov». Ahnirante je nam- i decembra, toda kar se tiče srebr-reč tožil deželnega tajnika PSI v nega kovanca za 50 frankov obsta-Moliseju Vasileja, ker je razobesil ja utemeljena bojazen, da bo njegov lepak, v katerem ga tako označuje, dejanski tržni obtok, kljub izdatni Poleg tega bo moral kolovdja ita- nakladi skoraj ničen, ker ga bodo lijanskih misovcev plačati tudi sod ljubitelji skoraj takoj tezaunrah. ne stroške. TANAKA ODSTOPIL TOKIO, 26. — Predsednik japonske liberaldemokratske stranke in predsednik vlade Kakuei Tanaka je danes zjutraj uradno sporočil svojo odločitev, s katero odstopa z mesta predsednika stranke, kar pa, obenem pomeni, da bo moral zapustiti predsedstvo vlade. Politični opazovalci v Tokiu soglasno ugotavljajo, da ga je drago stala velika sla po denarju, zaradi katere je skupaj s finančnikom Osanom izvedel vrsto finančnih špekulacij ter se pri tem poslužil velikega vpliva, ki ga je imel kot predsednik vlade. Tanaka si je v zadnjih letih nagrmadil ogromno bogastvo, saj je postal eden najbogatejših ljudi na Ja ponskem. Za časa svoje vlade je vodil ekspanzivno gospodarsko politiko, ki pa je privedla do pred kratkim cvetočo japonsko industrijo na rob propada. Naraščajoča inflacija povzroča nezadovoljstvo med ljudstvom, pa čeprav zelo malo politiziranem kot je večina Japoncev. Dokončni udarec njegovi politiki je dala energetska kriza, saj ne razpolaga Japonska z nobenim energetskim virom in je popolnoma odvisna od u-voza petroleja in držav proizvajalk. Priznavajo mu eno samo uspešno akcijo in sicer navezavo gospodarskih stikov s Kitajsko, ki je prvič po vojni spet odprla vrata japonskemu gospodarskemu prodiranju. To je bilo za razvoj japonskega gospodarstva nujno potrebno, saj je o-gromno kitajsko notranje tržišče kot nalašč narejeno za japonsko množično proizvodnjo. Tanaka je postal ministrski predsednik julija 1972, predstavil pa se je kot novi človek v japonski politiki, človek, ki se je dvignil do najvišjih funkcij z vztrajnim delom, ne da bi užival posebnih podpor v tistih krogih, ki v Japonski nekaj veljajo, to pa zaradi tega, ker ni pripadal nobeni od mogočnih japonskih kast. Po njegovem odstopu se bo razvila borba za njegova nasledstvo. Kaže, da je slednja omejena na dve osebi: na Tanakovega nasprotnika Fukudo ter na sedanjega finančnega ministra Ghiro. Kdo bo izvoljen za predsednika liberaldemo-kratske stranke in s tem avtomatično predsednika vlade, bodo u-radno odločali izvoljeni predstavniki liberaldemokratske stranke, v resnici pa bodo odločitev v tem smislu sprejeli na sejah upravnih odborov velikih japonskih gospodarskih družb, ki bodo določili človeka, ki si bo najbolj prizadeval za njihove koristi. žini Melloni. Odgovoril je najstarejši od petih Mellonijevih otrok, Al ssandro. Neznanci, ki so ugrabili Ilario so mu sporočili, da je njegova sestra živa in da naj pripravijo 400 milijonov lir. Kako in kdaj jim bodo izročili odkupnino, doslej še ni znano. Zvečer je imel Gherardo Melloni tiskovno'konferenco ob prisotnosti odvetnika Prisca, podoredsednika nogometnega kluba Inter. Zahtevala sta od časnikarjev, naj ne poročajo o ugrabitvi, ker bi se to lahko negativno odražalo na pogajanja z ugrabitelji. V rokah raznih ugrabiteljev je sedaj 9 oseb. Poleg Ilarie Melloni gre še za 11-letno Nicoletto Di Nardi, ki so jo ugrabili 16. novembra, za Giovanni ja Carte, Luigija Daga, Franca Madonio, Emanueleja Ri-bolija, Giovannija Stucchija, Luigija Genchinija in Giuseppa Ragasa. Na prefekturi v Veroni je bilo danes srečanje, ki so se ga udeležili prefekt, podkvestor Musarra, vodja letečega oddelka Antonacci, poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev Janniello in podpo-veljni’: policije Li Donni. Avstrijsko-sovjetski gospodarski sporazum DUNAJ, 26. — Na Dunaju bodo podpisali v prihodnjih dneh sovjetsko - avstrijski snorazum, ki zagotavlja Avstriji dobavo plina iz SZ do leta 2.000 v zameno za avstrij-1 ske cevi. Sovjetsk > delegacijo vodi ' podtajnik za zunanjo trgovino Osipov. Po tem sporazumu, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1978, bo Moskva dobavljala Avstriji najmanj 500 milijonov kubičnih metrov letno, medtem ko bo družba «Voest» dobavila Sovjetski zvezi poprečno 50 tisoč ton cevi na leto. PREVEČ VESELJA ANKARA, 26. — Vesela poroka, ki so jo pred dnevi slavili v instanbulskem hotelu Hilton, je v ospredju polemike v turškem parlamentu. Kaže, da so povabljenci dali duška svojemu veselju s staro turško šego ter da so začeli v hotelskih sobanah streljati v zrak. ' Poslanec Mehmet Arsan je naslovil na predsedstvo vlade vprašanje, da bi zvedel, koliko davkov plačujejo prireditelji slavja, na katerem so spili kar 450 steklenic whiskyja in ki jih je veljalo približno 250 milijonov lir. Arsan je poudaril, da do takih gostij ne bi smelo priti v trenutku, ko mnogi Turki ne morejo kupiti niti zdravila, ki stane 500 lir, ne da bi govorili o tem, da nimajo denarja niti za par čevljev ali za deset dek masla. BILBAO, 26. — Kaže, da je več ko': 120 političnih jetnikov v španskih zaporih začelo z gladovno stavko. Pobuda sodi v okvir prizade-vanj baskovske organizacije ETA, ki bi hotela doseči amnestijo za politične jetnike in izgnance. Med stavkajočimi je, poleg Baskov, še 12 članov KP Španije. BOGOTA, 26. — Zemeljski usad, ki je sinoči prizadel kolumbijsko mesto Pereiro, kakih 350 km južno od Bogote, je porušil trinadstropno poslopje. Po zadnjih vesteh naj bi bilo v nesreči približno deset mrtvih. Usad je povzročil hud dež, zaradi katerega se je odtrgalo pobočje hriba, ki leži nad mestom. DEZELA BO URESNIČILA Odhomika Dal Mas in Volpe pri predaji poslov. Odbornik Dal Mas (socialdemokrat) je v prejšnjem odboru odgovarjal za šolstvo in kulturo, kar je prevzel socialist Volpe, medtem ko je Dal Mas prevzel okrepljeno odbomištvo za delo in strokovno šolstvo (Nadaljevanje z 2. strani) ge, ki razpolagajo z zemljišči; 2. 5 milijard lir za urbanizacijo zemljišč na osnovi zakona št. 167 za potrebo področij za gradnjo ljudskih stanovanj ; 3. V okviru čl. 54 deželnega statuta bodo nakazali 8 milijard lir krajevnim ustanovam kot izredni prispevek za investicije in torej za javna dela; 4. 7 milijard lir bodo nakazali krajevnim ustanovam za javna dela na področjih zdravstva, šolstva in socialnega skrbstva ; 5. 7 milijard lir je predvidenih za intervencij? zs pomoč mali in srednji industriji ter druge gospodarske in kreditne operacije; 6. Za kmetijstvo je predvidenih 7 milijard lir (javna dela, zadruge in kmetijski kredit); 7. Za gradnjo bolnišnic je predviden izdatek 7 milijard lir. Poleg tega predvideva programska izjava še nekatere druge ukrepe in med njimi ustanovitev socialnega sklada za solidarnostno pomoč delavcem, ki so prizadeti zaradi krize, večletne prispevke za IACP, za gradnjo stanovanjskih hiš ter posege za dosego čimprejšnje vsedržavne zdravstvene reforme. V tem okviru je tudi govor o načrtu bolnišnic in deželnem zdravstvenem načrtu Zato da bo dežela lahko posegla j m>lijarde lir letno, proti zvišahju cén in za ohranitev Glede sodelovanja med južmmi pre-življenjske ravni, namerava ovred- večjo duhovno in kulturno vrednoto, ki je temelj razumevanja, sodelovanja in miru. Comelli je nadaljeval: «V tem okviru potrjujemo veljavnost prijateljskih odnosov, ki srno jih ustvarili s sosednjimi deželami Koroško Slovenijo in Hrvatsko in ki jih nameravamo tudi v prihodnje razviti. Poleg tega izražamo željo, da se čimprej popolnoma normalizirajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo s pozitivno ureditvijo vseh odprtih vprašanj». S prečitanjem programske izjave predsednika deželnega odbora Co-mellija se je včerajšnja seja deželnega sveta zaključila. Nadaljevala se bo jutri in v petek dopoldne in popoldne, ko bodo v razpravo po segli svetovalci vseh skupin. Možno pa je tudi, da se bo razprava nadaljevala v soboto dopoldne šele prihodnji teden pa bo — po vsej verjetnosti — prišlo do zamenjave v predsedstvu deželnega sveta in s tem tudi do zadnjega akta v reševanju dolge in težavne politične krize deželne uprave Furlanije Julijske krajine. Zaključeno zasedanj« (Nadaljevanje z 2. strani) notiti svojo prisotnost v pokrajin- deli Italije in Jugoslavije je zasedanje pokazalo, da vlada na obeh Straških odborih za cene, pospeševati j f'1 ^ten interes za njegovo yse-„„ 1 stransko okrepitev. Italijo zanima zlasti nova železniška proga Beograd pobude za ustanovitev potrošnih centrov in podpreti potrošniške zadruge. Naslednje poglavje je posvečeno strokovnemu šolstvu, kreditu in nekaterim drugim vprašanjem. — Bar, ki bo omogočala dobave italijanskega blaga jugoslovanskemu tržišču po najkrajši poti, to je iz Barija čez Jadran v čmo goro in od- Zelo važno je poglavje, ki obiav- tfKj v notranjost države Ita- nava krajevne avtonomije, njihovo financiranje ter nujnost, da se o-hrani avtonomija pokrajin, občin ter njihovih združenj, deželni odbor izjavlja, da se v celoti strinja s stališčem in s cilji vsedržavnega ter deželnega odbora med pokrajinami in občinami. Neposredno glede svoje pristojnosti pa predvidevajo spremembe glede tehničnega in upravnega nadzorstva krajevnih ustanov. Posebej poudarjajo važnost gorskih skupnosti in predvidevajo ustanovitev prometnih bazenov in z njimi povezanih konzorcijev. Po poglavjih, ki obravnavajo notranjo organizacijo dežele in strukturo deželnega odbora, je predsednik Comelli v zaključku tudi podčrtal mednarodno vlogo dežele zaradi gospodarskega položaja, zgodovinskih tradicij, povezav in izmenjave, kar je važen gospodarski in socialni problem, dobiva pa vedno lija je prav tako zainteresirana, da se dobave jugoslovanskega blaga v nasprotno smer pocenijo ustrezno s skrajšano potjo, ki jo bodo morale m evoziti od dobavitelja do italijanskega prejemnika. Kar zadeva industrijsko - tennično sodelovanje med obmejnimi podjetji pr. je dr. Fracassi dejal, da italijanska straii posveča temu vprašanju veliko pozornost. Na tem področju bi obmejno sodelovanje lahko s pridom izpopolnjevalo številne primere industrijsko - tehničnega sodelovanja med podjetji iz notranjosti obeh držav. Za razvoj teh dejavnosti pa so potrebne primerne pobude tud: s strani javnih uprav, katera bi morale nuditi podjetjem tudi u-strezno pomoč Ocena tega prvega skupnega zasedanja po znanih nesporazumih med Italijo in Jugoslavijo — je končno dejal dr. Fracassi — je vsekakor pozitivna. Na obeh straneh obstaja dobra volja, kakor obstajajo tudi konkretne možnosti za znatno povečanje gospodarskega sodelovanja. Predlogi, ki jih bo študijska skupina posredovala pristojnima vladama, naj bi imeli pred seboj toliko lažjo pot, ker so bili na zasedanju prisotni tudi predstavniki osrednjih gospodarskih organizacij iz obeh držav. • Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI vabi vse borce 14. brigade «Garibaldi Trieste» (Tržaška origa-da) na zakusko, ki bo v soboto, 30. t m., ob 17.30 na stadionu «1. maj» na Vrdelski cesti 7. Obenem bo to srečanje priložnost za pomenek o pripravah za proslavo 30. obletnice ustanovitve Tržaške brigade. V zoološkem vrtu v Philadelphii so se pred dnevi rodili trije tigrčki. Gre za mladiče sibirskega tigra, ki postaja čedalje bolj redek in za katerega obstaja resna nevarnost, da izumie. Eliza, Saura in Monty, kot se imenujejo trije mladiči tehtajo približno 7 kg vsak, ko bodo odrasli pa bo teža nihala med 150 in 200 kg OD JUTRI DO 4. DECEMBRA V Trstu zasedale o pisatelju Svevu Z jutrijšnjim dnem se bo v Trstu začelo znanstveno zasedanje na temo rSvevo in tržaška družba njegovega časa». Zasedanje, ki se bo zaključilo v sredo, 4. decembra, prirejata filozofska fakulteta tržaške univerze in ministrstvo za šolstvo. Vzporedno bo potekal tudi poseben dopolnilni tečai za profesorje višjih srednjih šol. Uvodna poročila bodo imeli prof. Elio Apih z univerze v Camerinu (Tržaška družba v letih Sveva), prof. Claudio Magris s turinske univerze (Nemška kultura v Trstu v letih Sveva), prof. Mario Fusco z univerze v Be-sanconu (Svevo in psihoanaliza), prof. Sandro Maxia z univerze v Cagliariju (Prvi Svevo) ter prof. Luciana Martinelli s tržaške univerze (Poznejši Svevo). F tem okviru bodo jutri ob 19. uri odprli v Ljudski knjižnici v Ul. del Rosario bibliografsko razstavo o tržaškem pisatelju. Razstavo bo orisal prof. Elvio Criso, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran S 27. novembra 1974 Za SFRJ Ziro 'račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno " upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroi^i°<. P| oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Odgovorni urednik Gorazd Vesel V Zbor «V. Mirk» po požaru Pevci proseško - kontovelskega zbora so po požaru v Soščevi hiši ostali brez sedeža in prostora za vaje. Na četrtkovem sestanku so se domenili, da bodo z vajami nadaljevali v prostorih, kjer vadi vaška godba. Pesem na vsak način ne bo utihnila Razstava v PD «Slovenec» v Borštu V prostorih PD «Slovenec» v Borštu so v četrtek odprli razstavo slovenskih knjig in izdelkov jugosk. vanske folklore. Ljudi je bilo precej in tudi zanimanje za razstavljene predmete veliko Predavanje v ŠD «Kras» v Zgoniku V sredo je v dvoranici ŠD «Kras» v Zgoniku predaval časnikar Jože Koren o pohodu XXX. divizije IX. korpusa v Beneško Slovenijo v februarju 1944. Razveseljiva je bila prisotnost lepega števila mladih, ki jih očitno zanimajo dogajanja v času NOB j V Kulturnem klubu Cerkveni zbori v Kulturnem domu \/ Slovenskem klubu je v torek predaval dr. Nace Šumi, predstojnik oddelka in inštituta za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti V Ljubljani. Govoril je o sliki slikarja Jožeta Petkovška «Doma» Združeni cerkveni pevski zbori iz Rojana, z Opčin in od Sv. Ivana Zborovsko petje je del naše žive zamejske stvarnosti. To je potrdil tudi nedeljski koncert cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Nastopilo je deset zborov, katerih kvalitetna raven je bila sicer precej neizenačena, a so vsi pokazali ljubezen do petja, v čemer je končno jamstvo, da slovenska pesem ne bo izumrla. Najmogočneje je zadonel združeni zbor pevskih zborov iz Rojana, od Sv. Ivana in z Opčin, ki mu je dirigiral Ubald Vrabec (slika zgoraj), zelo dobro pa se je odrezal tudi zbor iz Rojana, ki ga vodi Humbert Mamolo. Občinstva je bilo, kot na vseh takih prireditvah, veliko in navdušenja tudi ni manjkalo (slika spodaj). Vse navzoče (med katerimi je bil tudi gen. konzul SFRJ Boris Trampuž) in tudi pevce, je pozdravil predsednik zveze cerkvenih zborov prof. Zorko Ha rej. Govoril je o pomenu zborovskega petja pri nas, o plimah in osekah, ki spremljajo njih delovanje, predvsem pa je opozoril na pereč problem zborovodskih kadrov, od katerih je v veliki meri odvisna bodočnost zborovskega petja pri nas, tako v kvantitetnem, kot v kvalitetnem smislu. Ti dve lastnosti hodita namreč vštric in in sta medsebojno odvisni. Pogled na del občinstva na nedeljskem koncertu cerkvenih zborov Govori predsednik Zveze cerkvenih zborov prof. Harej Za prosvetna društva je nastopil čas intenzivne dejavnosti. Pevski zbori so ponovno začeli z vajami, kjer imajo dramske družine, tudi že pridno vadijo, drugod prirejajo razstave, nekatera društva pa so izdelala programe za predavateljske večere, ki se že vršijo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se med ta poslednja društva začenjajo uvrščati tudi nekatera športna društva, kot je to primer v Zgoniku, kar je treba še posebej pohvaliti, saj športne dejavnosti ni mogoče ločiti od splošnega prosvetnega in kulturnega življenja vaške skupnosti. Del te dejavnosti prikazujejo tri priobčene slike s Proseka, iz Boršta in iz Zgonika. Znano je tudi, da se naša prosvetna društva vestno pripravljajo na proslavljanje 30-letnice osvoboditve, ki bo prihodnje leto. Namen teh proslav je oživiti spomin na tiste veličastne čase v naši preteklosti, obenem pa iz teh spominov črpati moč in navdih za današnje delo. Lovska večerja v Dolini Ob 20-letnici obstoja lovske družine «Mala gora» iz Kočevja so člani te družine povabili na svečanost dolinskega župana in dolinske lovce, ki so se seveda vabilu prav radi odzvali, saj je znano, da sta dolinska in kočevska občina pobrateni in da imata intenzivne medsebojne stike. Tako so se dolinski lovci skupno s kočevskimi udeležili lova v prostranem kočevskem gozdu in enemu od njih se je široko nasmehnila lovska sreča. U-plenil je namreč kakih 180 kg težkega jelena. Plen so triumfalno pripeljali v Dolino, v soboto pa so se z okusno pripravljenim jelenom gostili na družabni večerji v občinski telovadnici. Vsakdo je prinesel po nekaj litrov vina, polento pa je skuhal nihče drug, kot občinski svetovalec. Za veselo razpoloženje je skrbela godba na pihala iz Brega pod vodstvom Dušana Strajna, peli pa so fantje domačega zbora «Valentin Vodnik». * Šolski otroci v tiskarni ZTT Po obisku slepih otrok zavoda «Rittmayer» iz Barkovelj so obiskali našo tiskarno v soboto tudi otroci V. razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu. T# je bil njihov prvi stik s «črno umetnostjo». Seznanili so se z nastajanjem časopisa O gorskih skupnostih v Trebčah V četrtek je bilo v Ljudskem domu v Trebčah javno zborovanje o gorskih skupnostih, na katerem je imel poročilo deželni, svetovalec KPI in. dolinski župan Dušan Lovrih« Na lovski večerji v občinski telovadnici v Dolini se je na povabilo domačih lovcev zbralo veliko domačinov, ki so krepkega jelena in okusno polento tudi dobro zalili z novo domačo kapljico. Pravijo, da hi bilo treba večkiht upihniti kako divjačino...