PoStnlna plačana v gotovini.
Maribor, ponede//ek 27. aprila 1956
štev. H. Leto X. (XVI!,)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / lalaton uredništva 3440, uprave 245; Uhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 14, uri ' Velja meaečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Di« / Oglaai po ceniku > Oglaae •r>re|ema tudi oglaani oddelek „Jutra“ v Ljubljani r Poitnl čekovni račun Ut. 11.406
JUTRA
huUpmv rmtmm na s/mscu
Deset milijonov Francozov je, kakor Pravijo današnja poročila Iz Pariza, šlo v?eraj volit. Točni rezultati sicer Še niso <nani, toda v smislu poročil izgleda, da včerajšnje volitve prinesle socialistom "3'inanj 2 milijona glasov, komunistom pa Preko 900.000. Volilna udeležba v Parizu samem se je v nedeljo zvečer računala !,a 80 do 85%. Posebno živahen je bil odziv voliicev v severnih francoskih vodili okrožjih. Na predvečer volitev je nr>šlo v raznih mestih province do spopadov, v Maubeuge so socialisti razbili ''°lilno zborovanje radikalnega kandida-*• Nastal je pretep in so bili zabodeni "■!e radikalni pristaši. Fizični spopadi so b|li tudi v Lillu, kjer so levičarji razbili Zborovanje republikanskemu kandidatu. v Bordeauxu so desničarji razbili zborovanje levičarjem. Pri tem je bil neki po-"cifski uradnik pohojen In ranjen. V Bia-fuitzu je bilo večje število oseb ranjenih, !n sicer v spopadu med pristaši ljudske fronte in nacionalnega bloka. Bunke so padale tudi na volilnem zborovanju v Chateau Kierryju, kjer je imel zborovanje Prosvetni minister Guernot, znan iz Sta-iskyjeve afere. V Parizu samem so na-s aJa na volilnem shodu bivšega finančnega ministra Reynauda težka fizična obravnavanja in se je zborovališče spreme-
1.0 v bojišče, na katerem je obležalo 16 ;il,ienih oseb.
Molilna udeležba je bila po dosedanjih e7-ultatih sodeč višja kakor pri zadnjih Parlamentarnih volitvah leta 1932. V Pa-j^u J‘n okolici je bil naval k volilnim skrivam večji kakor, kcdajkoli v povojni °bi. Računa se, da so včerajšnje volitve nnesle le 250 dokončnih rezultatov, do-
1.1 bo v ostalih 350 volilnih okrožjih vadla dokončna odločitev šele Pri ožjih
® 'tvah naslednjo nedeljo. Med drugim foznava, da so pri včerajšnjih volit-i Wli izvoljeni nekdanji minister de liflS .re' *^všl trgovinski minister Rol-
. - minister za pokojnine Besse in nek-Von* trROvinski minister Bonett. Pri ožjih ^ 'tvah prihodnjo nedeljo pa se bo med 'Sini odločala usoda mandatov bivše-b ministrskega predsednika Herrlota, biyJ*a finančnega ministra Reynouda in Sexa prosvetnega ministra de Monzia.
pisarne so otvorile svoja vrata z^utraJ (,b Prezident republike 9 r,Un 3e prispel na volišče kmalu po ia n V vo^no pisarno 18. volilnega okra-ijj ^ VSel‘. strani so se zgrnili fotografi, žavra f°toKraiirajo pri izvrševanju dr-vlari e vo,i,ne pravice. Večina .članov v D e le v°lila v raznih volilnih okrožjih sitj r |Vi,lci- Bil i° Smeren, deževen april-izvr{if".in S() Predvsem pariški volilci d0|. 1,1 že v dopoldanskih urah svojo
v tai?St' ^ bližini dveh volilnih lokalov hi|0a. J)zvani latinski četrti v Parizu je Ifefli	<zredno	živahno	volilno	žlv-
sifra’ ir so Onikaj uprizorile francoske sk<>' ^ . e ognjevito propagando za žen-*t02va°***nO ,,,av‘co* Organizirale so ta-tettl ‘no “Privatno glasovanje« in so pri t)re(i.u.r,ora,)i*e mesto volilnih skrinjic za sitih i!? .^'asovnlc ogromne škatlje žen-Posk/ (>- v' Zanimivo je, da se je teli števtloh VO,Hev "ddežilo tudi veliko bij moških Prvi volilni rezultat je Voiiii vr° n iz Indoklne. V Marseju so ^°rde- Znarno,,iu pretepov. Istotam in v VOH, '■*«- Je že do 15. ure volilo več ie hi, . a °r pa v letu 193?. V Ardenih zvoijen dosedanji radikalno-socia-
smik fMstofakkak
Občni zbor Zveze kulturnih društev — Razveseljiv obračun kulturnih stremljenj ob
naši severni meji
V. dvorani Ljudske univerze v Mariboru so se zbrali včeraj dopoldne številni sejalci in oblikovalci naše narodne prosvete in omike, da položijo obračun svojega nesebičnega in. požrtvovalnega dela it> da si postavijo nove smernice, tla si začrtajo nova pota, po katerih bodo pripeljali naš obmejni narod v lepšo in srečnejšo jugoslovensko bodočnost. Na občnem zboru mariborske Zveze kulturnih društev so se zbrali včeraj sami prekaljeni in preizkušeni kulturni delavci, ki orjejo že nekaj ledino 111 so lahko ponosni, da je njihovo delo rodilo doslej že tako bogate sadove, iz katerih črpa naš obmejni narod svojo kulturno moč, svojo nacionalno silo in zavest.
Občni zbor Zveze kulturnih društev je otvoril in vodil agilni predsednik, strokovni učitelj g. Janko Pirc. Uvodoma je pozdravil zastopnike raznih organizacij iz mesta in z dežele, številne delegate v Zvezi včlanjenih edinic, posebej pa navzočega zastopnika prosvetne oblasti šolskega nadzornika g. Alta, predsednico Ciril-Metodove podružnice iz Splita go. Tilko Lekarjevo in zastopnika ljubljanske posestrime ZKD g. inž. Rusa. Zbrani prosvetni delavci so nato počastili spomin pokojnega dr. Kodermana in šolskega upravitelja Toneta Hrena, ki ju je smrt prerano iztrgala iz njihove srede. Oba bosta po svojih delih še dolgo živela med našim obmejnim narodom.
V	stvarnih izvajanjih je predsednik g. Janko Pirc nato orisal kulturno sliko vsega severnega obmejnega ozemlja. Omenil je vse težave, s katerimi se morajo, boriti prosvetni delavci, zlasti ob narodno mlačni meji, kjer so intenzivno na delu mnogi sovražniki naše narodne svobode, našega narodnega zedinjenja. Razveseljivo pa je bilo njegovo poročilo o uspehih, ki jih žanje mariborska ZKD pod ?e tako težavnimi okolščinami in razmerami. Posebej je povdaril, da bi obmejni problem nikakor ne smel biti samo naša lokalna zadeva, marveč bi morala naši severni meji in našemu obmejnemu ljudstvu prvenstveno posvečati vso skrb in pažnjo država. Narodnost-no obmejno vprašanje je tesno povezano z gospodarskim in socialnim položajem obmejnega naroda. Sveta dolžnost države je, da gospodarsko in socialno podpre severno mejo, ker se bo le gospodarsko in socialno močna meja lahko upirala sosednemu sovražnemu pritisku. Gospodarsko in socialno krepafk obmejni narod bo najzvestejši čuvar države in njenih svetinj. Šele, ko s.e našemu obmejnemu narodu ne bo potrebno več boriti za svoj življenjski obstanek, ko ga ne bodo več morile in slabile vsakdanje skrbi in težave, šele tedaj bo prišel do veljave njegov narodni ponos, njegova narodna zavest. Ob zaključku svojega poročila je predsednik pozval navzoče kulturne delavce, naj zastavijo vse svoje moči in sile tudi za zboljšanje socialnega in gospodarskega položaja našega obmejnega ljudstva.
Ilstični poslanec Courtot. v Becansonu mora dosedanji radikalno-soclallstlčnj poslanec Julien Durand v ožje volitve.
Sledilo je nato skrbno in vestno sestavljeno tajniško poročilo o delovanju Zveze kulturnih društev, ki ga je podal marljivi in požrtvovalni tajnik učitelj g. Fran Golež. Tajniško poročilo je obse-i galo tri dele, in sicer poslovanje uprave in odsekov, društveno organizacijo in delovanje Zveze. Namesto umrlega g. dr. Kodermana je prevzel predsedstvo predavateljskega odseka podpredsednik Zveze g. Špindler. Vsi odseki so tudi v pretekli poslovni dobi intenzivno delovali.
PREDAVATELJSKI ODSEK
je sestavil seznam predavateljev in seznam predavanj. Oba seznama bosta s pridom služila posameznim edinicam. Knjižnični odsek je ustanovil dve novi knjižnici, in sicer v Domanjševcih in v Bohovi pri Hočah. ZKD ima skupno 96 knjižnic, ki štejejo skupno 5890 knjig. Knjige pridno čita zlasti naše obmejno in prekmursko ljudstvo.
DRAMSKI ODSEK
se je pečal predvsem z izposojevanjem gledaliških iger. Dramska knjižnica šteje 702 zvezka. Lani je odsek posodil 73 društvom 354 knjižic in večje število glasbenih partitur. Tajnik je ob tej priliki apeliral na navzoče delegate, naj bi izposojene knjige vračali pravočasno brez urgenc, obenem pa naj bi tudi redno in točno nakazovali itak malenkostno izposojnino. Tudi je dramski odsek posredoval, da so si nekatere edinice izposodile garderobo iz Narodnega gledališča.
Odsek za kino in radio v pretekli dobi ni prirejal samostojnih kinopredstav. Propagandni, telesno-vzgojni odsek in odsek za srednješolsko in visokošolsko
mladino pa so izdali smernice za bodoče smotrnejše in živahnejše delovanje.
DRUŠTVENA ORGANIZACIJA.
V	mariborski ZKD je včlanjenih 344 društev. Od teh je 112 sokolskih edinic, 40 javnih knjižnic, 42 prosvetnih, izobraževalnih društev in čitalnic. 13 dramatičnih društev, 18 pevskih, 6 godbenih, 24 gasilskih, 20 narodno-obrambnih, 45 dobrodelnih, 3 športna društva, 48 stanovskih in strokovnih ter 3 razna druga društva. Med letom jc pristopilo 14 draštev. Včlanjena društva štejejo okrog
26.000	članov. Lastne knjižnice ima 250 društev s 70.000 knjigami. Knjižnic se je poslužilo lani nad 8500 čitalcev, ki so si izposodili nad 100.00 knjig. Včlanjena društva, od katerih ima 120 društev svoj gledališki oder, 15 društev pa svoj lutkovni odsek, so priredila lani nad 600 lutkovnih predstav. Predavanj pa so priredila včlanjena društva nad 1100 v lanskem poslovnem letu. Pevskih in glasbenih nastopov je bilo 300, raznih drugih prireditev, akademij, tombol, tekem, telovadnih nastopov in izletov pa 400, Suhe številke nam zgovorno pričajo, da je bilo delovanje naših društev kljub hudim časom, ki jih preživljamo, izredno živahno in uspešno.
Društveno premoženje včlanjenih društev je precenjeno na okoii 4 in pol mi-
lijona dinarjev; dolgovi društev pa znašajo okrog pol milijona dinarjev.
ZVEZINO DELOVANJE.
Mariborska Zveze kulturnih društev je kot središče in žarišče vsega kulturnega dela podpirala tudi v minili poslovni dobi včlanjena društva pri izvajanju njihovega programa. Zveza je bila z včlanjenimi društvi vedno v stalno kontaktu. Razpošiljala je okrožnice in potom njih vlivala pobudo za kulturno delo med našim narodom. Udeleževala se je po možnosti občnih zborov posameznih društev in dajala nasvete za čim uspešnejše delovanje. V pretekli dobi hi priredila tečaja, pač pa namerava prirediti letos splošno idejni tečaj. Da so tudi javne korporacije priznavale ZKD, je najboljši dokaz, da so jo podprle z izdatnimi podporami, brez katerih bi Zveza ne mogla tako uspešno izvrševati svojega programa. Tajnik se je nato imenoma zahvalil vsem podpornikom, zlasti pa ‘banski upravi, mestni občini mariborski in Posojilnici.
Blagajniško poročilo je podal vestni blagajnik Zveze, učitelj g. Ivan Cvetko. Skupni denarni promet je znašal v preteklem poslovnem letu nad 48.000 dinarjev. Predsednik g. Pirc je prečital poročilo nadzornega odbora in predlog nadzorstva za razrešnico dosedanjemu odboru, kar ie zbor soglasno sprejel.
VOLITVE NOVEGA ODBORA.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Zveze strokovni učitelj g. Janko Pirc, za odbornike pa gg.: sreski šol. nadzornik Ivan Tomažič, novinar Vekoslav Špindler, učitelj Fran Golež, šolski upravitelj Franjo Cvetko, okrajni sodnik Franjo Juhart, učitelj Joško Ški-lan, upokojeni žel. nadreVident Ivan Kejžar, upokojeni podpolkovnik Herman Vidmar, strokovni učitelj Ivan Robnik, odvetniški koncipijent dr. Franjo Krulc, upokojeni učitelj Franjo Bratož in zasebni uradnik .Marino Kralj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.:	višji	davčni
kontrolor Avgust Colič, upravnik Ivan VVomer in učitelj Ivan Cvetko: v častno razsodišče pa odvetnika gg. dr. Franjo Lipold in dr. Igor Rosina.
RAZNOTEROSTI IN PREDLOGI.
Pri raznoterostih se je udeležilo stvarne debate več navzočih delegatov. G. dr. Makso Kovačič iz Ptuja jc med drugim predlagal strnitev nekaterih sorodnih društev na deželi in v mestih v eno društvo. Zavzemal se je nadalje za uspešnejše delovanje podeželskih odrov in priporočal delegatom prirejanje raznih predavani. Sprejel se je tudi predlog, da bo Zveza .prosila prosvetno ministrstva za denarno podporo iz fonda, ki ga ima na razpolago v ta namen, kakor tudi predlog, da se stiki mesta s podeželjem čimbolj požive. Delegat g. Vauda ie stavil več predlogov glede učiteljstva, glede narodno-obrambnega dela in predloge za bodoče intenzivno kulturno delo "a deželi. Vsi sprejeti predlogi bodo prav gotovo mnogo pripomogli še k uspešnejšemu delovanju maribossk© ZKD, ki stopa z novimi načrti, z novim o|itimizmo»n v svoje dvanajsto poslovno le<o.
V	Mariboru, dne 27. IV. 1936.
 	...i—r
Složna manifestacija za pravice oolnih žrfeo, udov In sirot
2bor Združenja vojnih invalidov — Važna resolucija
za Slovenijo — Številna udeležba, klena poročila
Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga ie podal g. Feliks Dornik. Bilanca oblastnega odbora je znašala v preteklem poslovnem letu 212. 329 Din, račun izgube in dobička pa 114.530 Din. Občni zbor je soglasno izrekel razrešnico celokupni upravi Oblastnega odbora.
Po podanih poročilih oblastnih funkcionarjev se je razvila dolgotrajna in stvarna debata o vseh zadevah perečega invalidskega vprašanja. Sprejetih je bilo več predlogov in storjenih mnogo sklepov, ki jih bo moral izvršiti nov oblastni odbor. V daljšem referatu je delegat osrednjega odbora g. Mrvaljevič orisal boj za spremembo invalidskega zakona in težave, ki jih ima osrednja uprava pri reševanju invalidskega problema. Pri .volitvah se je z malimi spremembami izvolil stari odbor s predsednikom g. Štefetom na čelu.
Zbor so pozdravili prošt g. dr. Vraberj v škofovem imenu. G. Fačini v imenu Oblastnega odbora iz Zagreba in g. Bo-J židar Nedič v imenu Središnje uprave. |
Občni zbor je nato soglasno in z veli-, kini odobravanjem sprejel naslednjo resolucijo:
»Delegati 38 krajevnih odborov z oblastnim odborom v navzočnosti mnogoštevilnega članstva, so na podlagi referatov po večurnem zborovanju ugotovili skrajno slab položaj jugoslovanskih vojnih žrtev, za to soglasno zahtevajo:
1. Da se invalidski zakon iz leta 1929 zboljša tako, kot zahtevajo stvarne potrebe. Uredba o spremembah z dne 25. marca 1936 ni zadostna in le malenkostno zboljšuje položaj. Nujno je potrebno, da se invalidski zakon šc novelira, in sicer, da se davčna podlaga za siromaš-nost poviša najmanj na 300 Din, da se vpoštevajo le davki pocdinca in ne celokupne zadruge, da se jemlje v poštev
premoženjsko stanje po sedanjem, ne Pa po vojnem času, da se spremeni § 42, da se staršem padlih prizna pomoč, če* prav imajo še druge sinove, da se dovoli neomejena pravica ponovnega sojenja na podlagi novih dokazov, tudi ako se premoženjske razmere poslabšajo in da se reševanje invalidskih zadev podvrže vsem instancam rednih in posebnih invalidskih sodišč in da se da vsaj pravico zdravljenja tudi 20% invalidom.
2. Da se takoj izplača vse zaostale invalidnine. — 3. Da se Protezni delavnici preskrbijo vnaprej zadostna sredstva '& obrat in materija!, da ne bo ustavljala dela in zavlačevala ortopediranje. — 4. Da se podaljševanje in izstavljanje invalidskih železniških legitimacij vrši v Ljubljani in ne v Beogradu, ker imajo invalidi s tem stroške. — 5. Da se omogoči s podporo zgradba invalidskega doma v Ljubljani, ki naj bo last Udruženja vojnih invalidov. — 6. Da se strogo izvajajo'določbe za vojne žrtve glede prednosti pri trafikah in raznih koncesijah, da se oddajajo vedno po predhodnem zaslišanju Udruženja vojnih invalidov. — ?• Da se naroči vsem oblastvom strogo izvajati določbe za zaposlovanje vojnih žrtev. — 8. Da se zaščitijo predvojni vojaški invalidi, ki so v invalidskem zakonu iz leta 1929 izpadli, pa so ostali popolnoma nezaščiteni. — 9. Da se invalidske zadeve iz naših obmejnih srezov pri invalidskem sodišču v Zagrebu takoj rešijo ali da se ustanovi poseben oddelek za Slovenijo, sploh pa se naj ukinejo invalidska sodišča in se naj zadeve prenesejo na redna sodišča. — 10. Zaščitijo se naj trafike, ki jih morajo dobiti samo vojne žrtve. Zato naj se izvede stroga revizija vseh trafik. Vsem trafikantom, ki imajo še postranske ali druge dohodke, naj se trafike odvzamejo. — 11. Ker je praksa pokazala, da se ni moglo ugoditi številnim prosilcem za kopališko zdravljenje in da morajo reflektanti čakati več let, predno pridejo na vrsto, ah pa si morajo zdravljenje omejiti na kratko dobo, naj se vsakoletne dotacije v to svrho v' drav. banovini vsaj podvoji-—	12. Vojnim invalidom in državnim
uslužbencem naj se prizna v pokojnino tudi služba, ki so jo vršili kot dnevih' čarji.«
Samim i/ftošutja
Invalidska podpora po uredbi 1. aprila 1936
Preteklo soboto in nedeljo so se zbrali v Mariboru delegati 38 krajevnih odborov Združenja vojnih invalidov k oblastnemu občnemu zboru v veliki kazinski dvorani, ki je potekel v znamenju složne manifestacije za pravice vojnih invalidov, vdov in sirot, v znamenju težavno izvo-jevanega novega invalidskega zakona, s katerim so bile vsaj deloma popravljene neštete krivice, ki jih je vojnim žrtvam prizadel invalidski zakon iz leta 1929. Zbor vojnih invalidov iz vse naše banovine je bil zbor najbolj ponižanih in zapuščenih žrtev svetovne vojne, ki so darovale domovini svoje ude, svoje najdražje, svoje zdravje. Pretresljiv je bil pogled na izsušena in vela človeška lica, na pohabljena telesa in dušo presnujajo-če so bife njihove pritožbe in prošnje. Včerajšnji občni zbor je pokazal znova reprezentativno moč in voljo vojnih žrtev, dal je novih pobud za razmah organizacije njihovega združenja in za delo v bodoče.
Delegati krajevnih odborov iz vse banovine so prispeli v Maribor že v soboto popoldne. V soboto zvečer je bila v veliki kazinski dvorani delegatska anketa, na kateri so pripravili vse potrebno za včerajšnji oblastni občni zbor. ki se je pričel ob 9. uri dopoldne. Zborovanja so se udeležili tudi vojni invalidi, vojne vdove in sirote iz Maribora in okolice, ki so z velikim zanimanjem in potrpežljivostjo sledile poteku zbora.
Oblastni občni zbor je otvoril predsednik Združenja g. Matko Štefe. Na predsednikov predlog, ki se je z odobravanjem sprejel, sta bili poslani z zbora vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. irt namestniku knezu Pavlu, pozdravni brzojavki pa ministru vojske in mornarice generalu Mariču in ministru za socialno politiko Cvetkoviču. Nato je oblastni predsednik pozdravil vse navzoče, imenoma pa zastopnika poveljnika divizije podpolkovnika g. Bojiča, zastopnika mestnega poveljnika podpolkovnika g. Nikoliča, zastopnika bana sreskega podit ačehvika g. Modrijana, zastopnika škofa stolnega prosta dr. Vraberja, predstavnika mestne občine mariborske ravnatelja g. Janka Ježa, predsednika osrednjega odbora g. Nediča, zastopnika sreskega načelnika g. Podkubovška, predstavnika organizacije dobrovoljcev upravnika g. Franja Perica, predstavnika Združenja rezervnih oficirjev g. Rodeta in druge.
Občni zbor je izvolil iz svoje srede za predsednika zborovanja g. Geča, ki ie takoj po izvolitvi prevzel predsedniško mesto. Po izvolitvi in konstituiranju verifikacijskega odbora, odbora za prošnje, pritožbe in resolucijo in kandidatij-skega odbor:\ je predsednik g. Geč po-
Humi fkataka!
— Nevarna je in ni treba motiti cepljenja. Sprejmi mirno in molči!
— Ko je bilo cepljenje proti tifusu dovršeno. so se nas lotili drugi zdravniki in nas cepili proti malariji.
Nevarno je in ni treba motiti cepljenja. Sprejmi mirno in molči!
— Vsakomur so ponavljali ene in iste besede.
- Dva dneva ine je bolel hrbet od cepljenja proti tifusu; dva dneva me je trosila mrzlica in uato je bilo vse v redu. Tretji dan so nas odpeljali v skladišča polka in nas oskrbeli z bojno opremo in obleko. 3 štirinajstimi kilogrami na plečih smo se vračali na ležišča. Toda hitro so nam dejali, da morami} zaznamovati svoje stvari. To se je vršilo jako počasi. Še smo čutili štirinajst kilogramov na plečih, čeprav smo jih že davno odložili.
— Naslednjega dne smo sprejeli prvo plačo 250 frrf kov. Takoj so nam dali pro-
dal besedo oblastnemu predsedniku g. Štefetu.
Iz poročila oblastnega predsednika posnemamo, da je bilo minilo poslovno leto polno organizacijskega dela, ki pa ni bilo brez uspehov.
DELO OBLASTNEGA ODBORA.
Oblastni odbor je deloval pri razčiščevanju vseh vprašanj, ki se tičejo članstva. Glavno, kar je Združenje letos doseglo, so spremembe invalidskega zakona. za katere se je borilo zadnja tri leta z vso vnemo. Delovanje Združenja je v splošnem usmerjeno v organizacijsko delo, pravno zaščito in gmotno pomoč. Dočim se je oblastni odbor v preteklem letu močno udejstvoval v organizacijskem delu in pravni zaščiti svojih članov, se glede gmotne podpore ni mogel udejstvovati tako, kakor bi želel.
Oblastno združenje za Dravsko banovino šteje 47 krajevnih organizacij. Število članstva je v preteklem letu večinoma v vseh organizacijah naraslo. Uprava je tudi v preteklem letu imela ogromno delo s prošnjami za razne intervencije v invalidskih zadevah. Tudi so se pošiljali predlogi, resolucije in razne zahteve k invalidskemu zakonu in drugim tekočim vprašanjem. Delegati Oblastnega odbora so se udeležili invalidskega kongresa v Beogradu ter v nujnih zadevah tudi večkrat intervenirali v naši prestolnici.
Glavno akcijo za spremembe invalidskega zakona je vodil osrednji odbor, vendar ie bil Oblastni odbor Dravske banovine stalno v zvezi z osrednjim odborom ter zahteval vedno poročila o situaciji in stavljal svoje zahteve in predloge. Spremembe invalidskega zakona so se naposled vendar sprejele. V zadnjem trenotku, ko je izgledalo. da bodo sprejete, je oblastni odbor poskušal na vsak način vnesti najvažnejše, kar je slutil, da ni v načrtu. Pošilja! je dopise in predloge osrednjemu odboru in direktno državnim predstavnikom, da bi se čim več doseglo. Ker pa je čas zelo neugoden, morajo biti invalidi zaenkrat zadovoljni, da se je vsaj malenkost dosegla, nikakor pa Oblastni odbor ne bo popustil in bo vodil borbo naprej. Oblastni odbor si je tudi preteklo leto zelo prizadeval, da bi dosegel hitra rešenja za člane v invalidskih zadevah. Sestavljala se je statistika o tem, koliko invalidov je sprejemalo invalidnino. Oblastni odbor je razdelil božične iti velikonočne i podpore ministrstva socialne politike In narodnega zdravja v skupnem znesku 40.000 dinarjev. Za konceslie, zlasti ki-nokoncesije je Oblastni odbor energično branil pravice invalidov.
stega časa in prostega zraka. Kakor da so mestni trgovci na to komaj čakali. Naglo smo odšli na ulico, ker srno si želeli čimprej ogledati mesto. Starejši legionarji so nam mnogo pripovedovali o lepih Arabkinjah v Ville Negreju izza mestnega obzidja.
— V našem spremstvu je bil neki legionar z mnogimi odlikovanji. Že dolgo časa živi tukaj in pozna vse to življenje. Pravil je, da se bomo zelo lepo prebili, ako ga bodemo poslušali.
— Kako ga naj ne ubogam? Pred njim smo imeli spoštovanje kakor pred svojim vladarjem.
Najprej nas je povabil v gostilno, kjer smo pričeli hrupno piti. Legionar z odlikovanji je zelo mnogo pil. Na to se je že bil navadil.
— Jel nam je pripovedovati o skrivnostih javnih hiš v naselbini črncev. Z napetostjo smo ga poslušali; saj za nas je bilo to vse novo. V ostalem so nas dolgo držali zaprte in zdaj je bilo potrebno, da sc naša melanholija izkadi. Razen tega smo imeli vsak v žepu 250 frankov
Z novo uredbo se priznava onim vojnim invalidom, ki so postali nesposobni radi bolezni pravica do invalidnine in do ostalih vrst zaščite in pomoči po invalidskem zakonu, če se je ugotovila njihova nesposobnost <fo 17. maja 192.3 in če je slednja znašala najmanj 80%. Vse to pod pogojem, da se ugotovi pri zopetnem nad pregledu, ki se bo opravil, najmanj 80% nesposobnosti, nadalje da so bili taki invalidi prevedeni po invalidskem zakonu iz 1. 1925 ter da so predložili uradne podatke o svoji nesposobnosti pristojnim o-blastem najdalje do 17. maja 1923. Isto velja tudi za njihove rodbine.
Z novo uredbo se priznava pravica do
in zato smo želeli nekaj videti.
— Odšli smo približno dva kilometra iz mesta, dokler nismo prispeli v arabski predel. Ro njem so križarile legionarske straže, medtem pa so nam od vseh strani hitela v naročje črna dekleta. Vedela so ta arabska dekleta, da smo novinci in ti so jirit najbolj dobrodošli. Presenečeni smo bili nad njihovo izredno prijaznostjo in smo tudi takoj občutili nevarnost, ki nam je pretila od njihovega ljubkovanja. Bilo jc toliko arabskih deklet, da se je zdelo, dg bomo med njimi izginili.
Pred vrati Mouliu Rouge sem stal in dolgo okleval, ali naj vstopim. Med tem me je kopica tovarišev prijela in potisnila skozi vrata, da nisem več mogel pobegniti. Notri ni bilo več sile, ki bi me mogla rešiti od mnogoštevilnih arabskih, črnih in evropskih deklet.
#
Naslednji dan so nas uvrstili na velikem dvorišču kasarne, kjer nas je poveljnik polka pregledal in razdelil po različnih postojankah.
državne zaščite in pomoči tudi onim voj' nim invalidom, ki so se onesposobili a priliki vojnih operacij 1. 1913 po Bakla*1' ski vojni, kakor tudi rodbinam ii» staršen' onih vojakov, ki so o priliki teh operacij padli, umrli ali se izgubili.
Nova uredba ureja tudi podaljšanje r°' ka po § 108 invalidskega zakona. Vse take osebe, ki so se bile dolžne v srnisbj § 10-1 invalidskega zakona od l. 1929 rad' priznanja pravice, do invalidnine ali rad' drugih vrst zaščite in pomoči predvide-ni h v § 6 invalidskega zakona od 1. 1929 prijaviti, invalidskemu sodišču do 31. <JeC: 1929, a so zamudile ta rok, morejo sedal v roku od 6 mesecev računano od L a’Pf! la 1936 naknadno predložiti prijavo P*-*' stojnemu invalidskemu sodišču pri štaba oblastne divizijske komande radi prizna' n ja teh pravic. Opustitev tega roka i*1111 zn posledico zastaranje vsake pravice P° invalidskem zakonu. To velja tudi za 0,’e vojne invalide, ki so bili radi rane, P°' škodbe ali pohabe priznani za take P° invalidskem zakonu od 1. 1925 in so P(> tem zakonu dobili odkupnino invalidih' ne, a se niso prijavili pristojnemu sod1' šču, da jim prizna pravico do protez 11 drugih ortopedskih pripomočkov, bre-plačno zdravljenje in vožnjo.
Ameriška posebnost.
V pogledu iznajdb je Amerika ovis^ nalita dežela. Davčna uprava v ne\vy01' ški državici si je omislila len rdeči av^ tomobil za iztirjevalce davkov z okra šenim napisom: »Mi pobiramo nep!aC . ne davke«. Davčni upravniki so na'111”''" dobri psihologi. Računajo z uspe ,cU ker vedo, da nobenemu davkoplflčeva. ni drago, če izvedno njegov* ®osenrj-da še ni poravnal davka. 2e takoj v v oetku so imeli iztirjevulci davkov n°v jetne uspehe.
Jutra
2U3SBBBBB
fk&Mmke in	movU#
Slovenski trgovci so zborovali
Preteklo soboto zvečer je imelo mariborsko Slovensko trgovsko društvo v restavraciji Narodnega doma svoj redni letni občni zbor, ki ga je namesto predsednika g. Mejovška vodil podpredsednik g. Franjo Majer. Občnega zbora se JR udleežilo lepo število mariborskih slovenskih trgovcev in je bil navzoč tudi predsednik stanovskega Združenja s. Ferdo Pinter.
Podpredsednik g. Majer je podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, ki je bilo posvečeno v prvi vrsti akciji »Svoji k svojim! S 8yojim delom si prizadeva društvo nacionalizirati našo obmejno trgovino. Iz tega razloga vzdržuje tudi enoletni trgovski tečaj Hermes«, ki je vzgojil že kader narodno zavednega trgovskega Naraščaja.
Iz tajniškega poročila g. Albina Ambrožiča je razvidno, da šteje Slovensko trgovsko društvo 113 članov in da je Priredilo lani lepo uspel tečaj za dekorativno reklamno pisavo ter ve? dru-2abnih večerov in izletov. Blagajniško Poročilo je poda! blagajnik g. Tanko Preac. Za veselični odsek je poročal g. Anderle. za pevski odsek, ki lepo na-
GOSTOVANJE CIRKOVČANOV V GLEDALIŠČU.
V soboto je odrska družina gasilske cete iz Cirkovc na povabilo gledališke uprave gostovala v tukajšnjem Narodnem gledališču z narodno veseloigro 'Mick; je treba moža«. Talijin liram so Mariborčani popolnoma zasedli in so navdušeno sprejeli igro vrlih Cirkovča-»ov, ki so nudili s svojo igro obilo zalive, smeha in priznanja. Uostje so bili deležni viharnega aplavza. Pred predstavo je spregovoril g. Debenak, ki je “aglašal važnost takšnih gostovanj, ki r®J čimbolj približajo vas mestu in obrat-»o. O predstavi bomo še obširneje poročali.
preduje, pa g. Vilko Weixl.
Poročilo o poslovanju in uspehih enoletnega trgovskega tečaja je podal g. prof. Lojze Struna. Lanski tečaj je ab-solviralo 29 tečajnikov, in sicer 7 z odliko, 15 s prav dobrim, 7 pa z dobrim uspehom. Letošnji tečaj obiskuje 41 učencev in je bil uspeh prvega semestra prav dober.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika društva g. Brankg Me-jovšek, za podpredsednika pa g. Franjo Majer. V odbor so bili izvoljeni gg. Lojze Stražnik, Jan ko Pi •eac, ga. Brišniko-va, Drago Rosina, Albin Ambrožič, Anton Paš, Franjo Goleč, Mirko Feldisi, Karol Jančič, Horvat in Kukovec; za namestnike gg. Pihler, Mavrič in Šoštarič. V nadzorni odbor gg. Rado Lenard in Hochiniiller, v razsodišče pa g. Miloš Oset kot predsednik.
Pri raznoterostih se jc med drugim sprejel tudi predlog, da se ukine za članstvo obvezna naročnina za Trgovskega tovariša«, ki jo je društvo plačevalo doslej iz članarine in se zato zniža letna članarina od 60 na 50 Din. Tudi se je sprejel predlog, da se bo akcija »Svoji
grozna smrt dveletne deklice
l e dni so pokopali v Marenbergu dvoletno Ido, hčerko gospoda Blaznika, me-S;irja v Marenbergu. Mala Ida se je po-ftla z vročo juho ter dobila hude opekli-
po obrazu in vratu. Takojšnja zdravniška pomoč ni mogla iztrgati mladega ^troka smrti. Z Blaznikovo rodbino so-custvuje ves trg.
pGjdma?
^ K>no kavarna. Dnevno koncert, nastop ~1//j amerikanska cowboya, kakor tudi °lesalk. Dobra jedila, izborne pijače, so-'dfle cene, prvovrstna postrežba.
P> t. trgovstvo se opozarja, da bo pre-aval v sredo, dne 29. t. m. ob 20. (8.)
Prof. drž. trg. akademije g. Rudolf \akuša o temi »Umetnost prodajajo«, jn s[cer v lovski sobi hotela »Oreh.
0 Predavanju se bo vršil o referatu sa-n'e,n razgovor odnosno debata z even-
predlogi in nasveti od strani trgovstva, zlasti še z ozirom na dejstvo, a bodo v kratkem povabljeni k pono-,‘tvi tega predavanja trgovski uslužben-Cl >katerim je pravzaprav namenjeno. Z °z'roni na izredno važnost obravnavane-*a Problema prosimo naše članstvo čim 'Jajvečje udeležbe! — Združenje trgov-Cev za mesto Maribor.
, Jl|goslovensko-češkoslovaška liga po-^tva vse prijatelje Cehov, da se no-^°j udeležijo v Ljudski univerzi preda-at'ja gospoda Vaupotiča o češki umetnosti.
Česky klub. Opozarjamo svoje rojake, va se vrši danes zvečer v Ljudski uni-?e.rz' — na inicijativo našega čsl. kon-i' ata — predavanje o češkem slikarstvu p Podobarstvu s skioptičnimi slikami. . ^dava gospod prof. Vaupotič iz Ljub-. uc. Vstopnina Din 4 do 6. Pridi vsak, *j.°[ jnoreš. Nadalje opozarjamo svoje Divi’	lia®a	khvbova knjižnica
"adaljnje število lepih knjig. —
k svojim! še intenzivneje izvajala.
6 trn, m mm
Iz politično upravne službe. Ljutomerski sreski podnačelnik dr. Franjo Mlinar je premeščen za sreskega načelnika v Gornjem gradu. Premeščeni so: sreski podnačelnik dr. Josip Tomšič iz Ptuja v Krško; pristav Stanislav Verstovšek iz Gornjega grada v Ljutomer, dr. Karel Prali iz Krškega v Ptuj.
Iz učiteljske službe. Premeščene so sledeče učiteljice: Marija Jager iz štor k Sv. Juriju ob juž. žel., Filomena Štalcer iz Maribora v Mursko Soboto. Danica Ker iz Prevalj v Slov. Bistrico.
Javna zahvala! G. ravnatelju, profesorskemu zboru kakor tudi dijakom mariborske realne gimnazije, zlasti pa g. prof. Bogoviču se na tem mestu najpri-srčneje zahvaljuje za denarne podpore, ki so največ pripomogle k ozdravitvi najinega sina. Filip m Justina Lesjak.
Gledališke novice. Prva ponovitev Kranjčeve drame »Direktor Čampa« bo jutri v torek, 28. t. m. za red C. Odrsko prav učinkovito delo je ob premieri s svojo aktualno vsebino in razgibanimi prizori doseglo izredno lep uspeh. — Zadnja letošnja premiera bo Švarkinova po vseh odrih z rekordnim številom predstav igrana veseloigra »Tuje dete«. Režija je Kovičeva. Sodelujejo Zakrajškova, Kraljeva, Rasbergerjeva, Savinova, Star čeva, P. Kovič, Gorinšk, Verdonik, Na-krst, Furijan, Grom, Blaž in Košuta.
Nočno lekarniško službo imata danes, v ponedeljek, Albaneževa in Maverjeva lekarna, jutri v torek, Minafikova in Konigova.
Kolo sreče. Pri nedeljski dobrodelni tomboli mariborskih poštnih zvanični-kov in služiteljev je zadel prvo tombolo, in sicer radioaparat, Emil Srtgar, sin raznašalke, stanujoč na Pobrežju, Gozdna ulica. Drugo tombolo, šivalni stroj, je dobil krojač Josip Kac. v Jezdarski ulici. 8. Tretjo tombolo, moško dvokolo, je prejel vajenec Franc Simonič, stanujoč na Frankopanovi ulici 17. 4. tombolo, žensko dvokolo, je zadela šivilja Štefanija Gradišnikova na Pobrežju; 5. tombolo, moško dvokolo, pekovski mojster Ivan Glas s Pobrežja; 6. tombolo, žensko dvokolo, Marija Ranerjeva, Dalmatinska ulica 7; 7. tombolo, aparat za slikanje, Ana Zavel, soproga žel.; 8. tombolo, otomano, tkalec Maks Leber; 9. tombolo, garnituro kuhinjske posode, kletar Ivan Zorec; 10. tombolo, kompletna špecerija za pretirano štirih oseb za en mesec, kaplar graničarske čete Anton Zoatanovič; 11. tombolo, otroško kolo, vajenec Alojz Kosi, Trstenjakova ulica; 12. tombolo, dve fini odeji, postrešček Jože Krošeli, Mlinska ulica; 13. tombolo, štiri metre bukovih drv, pro dajalka Angela Juhartova; 14. tombolo, 1000 kg premoga, pa železničarjeva žena Marija Rotmanova.
Razid ... Na včerajšnjem petem rednem občnem zboru Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev, ki ga je vodil predsednik g. Kerenčič in sta se ga udeležila tudi tajnik zbornice TOI dr. Pless in mestni obrtni referent dr. Senkovič, se je združenje na predlog članov samih zaradi premalega zanimanja prostovoljno razšlo. Trgovci se bodo organizirali pri pristojnih trgovskih združenjih.
Žrtev smučanja je postal geometer Viktor Pohar iz Maribora, ki si je pri smučanju na Korošici str! nogo. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
V Ješenci je gorelo. Sinoči okrog S. ure je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Hojnika v Ješenci pri Račah. Ker ie bilo gospodarsko poslopje prito s slamo, so ognjeni zublii namah objeli tudi poleg stoječo stanovanjsko hišo. Gasilcem, ki so prispeli na pomoč iz Frama. Hotinje vasi, Studencev in Pobrežja, se je posrečilo rišiti živino in razno gospodarsko orodje ter lokalizirati nevarnost požara. Škoda, ki jo trpi posestnik Hojnik, je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal po nesrečnem naključju. V Pesnici je zgorelo gosp. poslopje posestniku Antonu Frasu.
Žrtev napada. V bolnišnico so pripeljali 361etnega delavca Leopolda Dominka iz Maribora, ki sta ga snoči v Košakih napadla dva neznana moška in mu s koli prizadjala težko poškodbo na glavi, zlomila pa sta mu tudi desno roko.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto.
Torek, 28. aprila ob 20. uri: »Djiiefetor Čampa«. Red C.
Sreda, 29. aprila: Zaprto.
GRAJSKI KINO. Samo še nekaj dni Hans Albersov velefilm
»HOTEL SAVOY«.
Od četrtku dalje Gruče Moore v sijajnem nemškem velefilniu »Noč ljubezni«.
Kino Union. Do vključno torka »Rdeči jahač«. Svetislav Petrovič, Kamila Horn. Sredo ljudska veseloigra »Marta« (Poslednja roža).
Žile si je prerezal. Včeraj popoldne si je v duševni depresiji prerezal v samomorilnem namenu žile v levem zapestju 351etni občinski sluga Anton' M. iz Poljčan. Ker je bila velika nevarnost, da obupanec izkrvavi, so ga nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu z operacijo rešili življenje.
Okradena služkinja. Služkinja Terezija Šlebingerjeva je policiji prijavila, da ji je neka njena znanka ukradla iz kovče-ga, ki ga je imela shranjenega na nekem podstrešju, razno perilo in obleko v v skupni vrednosti 1000 Din. Policija je tatici na sledu.
Oluta m svet
H vieemškfUH pOMOskitH vofitvatn:
sliko prinese šele
Porast komunističnih glasov,
3. maj
jasno
PARIZ, 27. aprila. Notranje ministrstvo je danes ob 5.30 objavilo sledeče rezultate včerajšnjega parlamentarnih volitev. Od 618 volilnih okrožij so znani rezultati iz 605 okrožij. Glede 179 mandatov je odločitev že padla. glede ostalih 426 mandatov bodo odločile ožje volitve dne 3. maja. Do-sedaj znani mandati so razdeljeni sledeče: komunisti 9, socialisti 23, neodvisna socialistična unija 5, neodvisni soc. republikanci l, radikalni socialisti 24, levičarski centrum 12, eentrum 37, kršč. dem. 12, desničarski cen-trum 5, skrajna desnica 6. Karakteristična okoluost včerajšnjih volitev je bilo zmanjšano število volilnih abstinentov ter izredno naraslo število komunističnih glasov, ki so svoje glasove ponekod podvojili in celo potrojili. V samem Parizu so narasli komunistični glasovi od 90.000 na 163.000 glasov. Ta porast glasov pa se v porazdelitvi mandatov ne bo najbrže bogve kako odražal, ker bodo odnesli uspeh pri ožjih volitvah najbrže kandidati radikalnih socialistov in skrajne desnice. Vsekakor pa izgleda, da je število komunističnih mandatov naraslo od dosedanjih 12 na 40 do 45. Ta porast pa ne gre na račun centrmna in desničarskih struj, ampak izključno na račun levičarskih strank. Socialisti bodo predvidoma obdržali 100 mandatov, dočim se predpostavlja, da bodo radikalni socialisti od sedanjih 160 mandatov izgubili 30 do 40. Nacionalne skupine so posebno uspele \ pokrajinah ob vzhodni meji in pa na jugovzhodu. V splošnem je oznaka včerajšnjih volitev ta da se je centrum po svojih obeh krilih razcepil na korist levice, oziroma desnice. Kakor pravijo poročila, ni levičarsi kfronta pri volitvah veliko profitirala ter sc število mandatov zaokrožuje na 150. Dokončno jasno sliko pa bodo prinesli ožje volitve prihodnjo nedeljo.
lUMoti ktu&uu . . .
LONDON, 27. aprila. Bitka okoli Sasabaneha se označuje kot največja in najbolj krvava vojna akcija na jugu. Abesinci so branili svoje položaje z neverjetno hrabrostjo in vztrajnostjo. Šele ko so laški letalci vrgli za 16 ton razne eksplozivne snovi na abesinske oddelke, so se umaknili. Značilno pa je, da je abesinska protiletalska obramba beležila prvič od pričetka vojne znatne uspehe. Sedem laških letal jc bilo tako poškodovanih, da so se morala umakniti. Nekateri laški piloti so bili ranjeni.
DESSIE, 27. aprila. Za prodiranje proti Addis Abebi je tukaj zbranih 3000 tovornih vozil. Na severozapadu so laški oddelki prispeli do Baha-durja in so s tem prišli do praga province Godšam. Na jnžni fronti je Sasabaneh padel v laške roke.
VotilBu MfdsfdMktk suausltč
MADRID, 27. aprila. Včeraj so bile v Španiji volitve takozvanlli Com-promlssarios, to je 437 ljudskih zastopnikov, ki bodo v smislu ustave volili dne 1«. maja novega predsednika španske republike. Ker se desnica ni udeležila volitev, gre še samo za to, kako se bo razvil bo] med zmernimi in levičarskimi republikanci na eni strani ter marksisti na drogi strani. Kandidatura predsednika Azane je zadnje dni stopila nekoliko v ozadje. Njegovi politični prijatelji smatrajo namreč za neobhodno potrebno, da spričo obstoječega stanja zadrži predsedstvo vlade.
V Hevi ?48ti sa	teuiuuji
BUDIMPEŠTA, 27. aprila. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Novi Pte-šti, največjem budimpeštanskem predmestju, so zmagale združene levičarske skupine nacionaluih radikalov, demokratov ht socialistov, ki so narasli od 36 na 51 mandatov. Združeni desničarski blok, sestoječ iz krščanskih naclonalcev >n križarjev, je padel od 24 na 9 mandatov.
SjuuUtc p&oujt
Parlament zimskih športnikov
Pri »Orlu« so se včeraj dopoldne obrali delegati klubov, včlanjenih v Mariborskem zimskošportnem podsavezu k rednemu letnemu občnemu zboru. Zborovanje, ki ga je otvoril in vodil neumorni predsednik g. kap. Miloš Gnus, je pokazalo vneto prizadevanje naših zimskošportnih pionirjev za uspeh zimskega športa in zimske turistike, ki naj pripomoreta k izboljšanju blagostanja našega narodnega gospodarstva. Zborovanje samo je poteklo stvarno, brez nepotrebnih debat ter je bilo v pičli uri zaključeno. Predsednik g. Gnus je po uvodnem pozdravu podal v kratkih obrisih splošno poročilo o delovanju MZSP v pretekli sezoni. Zahvalil se je zlasti vsem podpornikom MZSP, predvsem banovini, mariborski mestni občini, mariborski Tujsko-prometni zvezi ter Posojilnici Narodni dom za podpore, ki so omogočale, da je MZSP likvidiral skoraj vse stare dolgove ter redno plačeval vse tekoče izdatke. Podrobno je bilo razvideti delovanje MZSP iz tajniškega poročila agilnega tajnika g. Franja Vetriha. Letošnja v začetku dobro obetajoča zima, katera pa se je nam izneverila baš v času glavne sezone, je po svoje ustrojila naše podsavez-tra delo ter ga proti volji funkcionarjev MZSP opredelila v tri dobe. V dobo priprav, v dobo razočaranja in takozvano načrtno dobo. Doba priprav se je začela meseca septembra ter je trajala nekako do polovice meseca januarja. V tej dobi se je podsavez z elanom vrgel na velike priprave, da bi čim dostojnejše in uspešnejše izvedel svoj veliki program, kateri je obsegal s sodelovanjem vseh elanov nad 25 prireditev, od katerih bi •bilo najvažnejše tekmovanje za državno prvenstvo. Pet let se je MZSP potegoval za državno prvenstvo in ko je bilo že vse zasigurano. ko je MZSP dovršil vse priprave do zadnje podrobnosti, nam je
neugodna zima, kljub dvojnemu terminu, onemogočila izvedbo in je vse delo, položeno v predpriprave za to veliko tekmo, dobesedno splavalo po vodi. Začela se je doba razočaranj in neugodnih presenečenj, ko se je iskal sneg, da bi se izvedle vsaj najpotrebnejše tekme. Določili so se novi termini, tekme so se napovedale in zopet odpovedale in kar se je dalo rešiti, se je za silo izvedlo v brozgi in dežju. Sezona se je začela nagibati h kraju, s čudnim občutkom smo se ozirali nazaj in motrili bilanco, svojevrstno bilanco letošnje sezone:	na eni
strani delo in prizadevanj, kot protipo-stavka — velika ničla! in začela se je tik pred koncem poslovne dobe tretja perioda dela: načrtna doba. Odbor MZSP je sklenil, da se mora ta velika ničla zbrisati, da se mora naknadno vpisati na njeno mesto nekaj pozitivnega, kar bo vidno in ostalo trajno. Podsavezni odbor je osnoval velikopotezni načrt, katerega realizacija je izvedljiva le v poletni dobi, a bo zimskemu športu in zimski turi-stiki prinesel brezdvomno mnogo koristi. Glavni smoter tega načrta je, omogočiti tudi v milejših zimah zimskošportne prireditve, to je graditev zimskošportnih naprav na takšnih terenih, ki vsaj z večjo verjetnostjo jamčijo za stalnejše snežne prilike, kakor so v okolici Maribora. V načrtu ima MZSP kraja Sv. Lovrenc na Pohorju In Ribnica na Pohorju, Naloga novega odbora je, da na licu mesta prouči razmere in pogoje v obeli krajih. Dalje je v načrtu gradnja smuških potov na Pohorju. Število članstva je ostalo v preteklem letu neizpremenjeuo, tako da šteje MZSP 15 članov. Vsi člani skupaj so imeli v začetku sezone 214 verificiranih tekmovalcev. Med sezono se je verificiralo 24 tekmovalcev, tak) da je danes število verificiranih 238. Tudi v letošnji sezoni je bilo opaziti, da se ve-
čina tekmovalcev specializira in navdušuje le za alpske discipline in priznati moramo, da beležimo ravno pri tem br-zinskem in likovnem tekmovanju največ uspehov, V teku na dolge proge žal nimamo ne kvalitativnega ne kvantitativnega napredka in isto lahko trdimo za disciplino skokov. Zimska olimpijada v GA-PA in FIS tekme so tudi na naš podsavez vrgle prav lahek odsev. Udeležili so se teh prireditev tudi tekmovalci, doma iz območja našega podsaveza, žal se niso mogli uveljaviti. V imenu zdravniškega odseka je referiral g. dr. Lutman.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal neumorni blagajnik g. Vekoslav Golubovič. Podsavez je v pretekli sezoni plačal svoje obveznosti v takšni meri, kakor dosedaj še nikdar. Na dolg na skakalnico, ki je znašal Din 6980, je odplačal Din 6000. Celokupen blagajniški promet je znašal 104.740.50 dinarjev, aktiva MZSP pa 23.123 dinarjev.
V imenu nadzornega odbora je poročal narodni poslanec g. dr. Jančič, ki je predlagal razrešnico, ki se je tudi soglasno sprejela. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se je soglasno izvolila naslednja nova uprava:	predsednik	kap.
Miloš Gnus; upravni odbor: dr. Stane Lutman, Tedi Voglar. Jože Fišer, dr. Rudi Kac. kapetan Ilič, Otmar Cvirn, dr. Hugo Velker, Franjo Vetrih, Josip Konic, Vladimir Korbar, Vekoslav Golubovič, Vili Forstnerič, Lambert Aljančič, Janko Krajšek. Vili Vezjak. Anton Čerin. Franjo Kebrič, Otmar Fornezzi in Jože Gladnik. Nadzorni odbor: dr. Jančič in ravnatelj Rodošek. Razsodišče: dr. Tominšek, inž. Šlajmer, ravnatelj Loos in dr. Bergoč. Pri slučajnostih so »c spre-
Štafeta 4X 100 m, junlorji B. C.: 1*
Železničar I. 49.4, 2. Maraton, 3. Železničar II. Met deska, junlorji C: 1. Rado-slavski (Žel.) 32.45. Met kopja, jun. B. C.: 1. Zorko (Žel.) 4422. Met krogle, jun. B.:
I. Zorko (Žel.) 15.29 m. Skok v daljino, jun. B.C.: L Zorko (Žel.) 6.12 ml! V peteroboju (100 m. 400 m, skok v višino in met krogle) si je priboril prvo mesto odlični atlet VI. V en uti (Žel.) z 2561.45 točk. 2. Požar (Primorje) 2461.42, 3. Mohamed (Zel.) 2455.19, 4. Fika (Maraton) 2431.64, 5. Monderer (Rapid) 2379.29. Izven konkurence je dosegel Pleteršek (Primorje) 3168.23, Martini (Primorje) ,» 2805.21 točk. V peteroboju so zasedli prvo mesto, in sicer v teku 100 m Pleter-ešk (P) v času 11.9, v skoku v višino Martini (P) 1.75, v teku 400 m Monderer (R), v skoku v daljino Fika (Maraton) 6 m, v metu krogle pa Vidic (Maratoni
II.19 m.
SK Lendava : SK Mura 3:2 (0:0). Prvenstvena nogometna tekma maribor skega drugega razreda se je včeraj nadaljevala s tekmo Lendava :Mura, ki se je vršila v Dolnji Lendavi. Tekma, ki je bila precej zanimiva, se je pod vodstvoin g. Schnellerja iz Maribora končala s pičlo zmago domačinov.
doandki ud svetu
PRVI USTANOVITELJ NARODNEGA SOCIALIZMA.
Pozabljeno je že skoro ime moravskega Nemca Rudolfa Junga, ki je bil prvi ustanovitelj narodno-socialističnega po-kreta. Jung je bil svoje dni zaprt zaradi veleizdaje na češkoslovaškem, od koder se nru je posrečilo pobegniti v Nemčijo, kjer je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za poslanca, čeprav je še čehoslovaški
državljan. Rudolf Jung je že leta 1904 govorili narodni poslanec dr. Jančič kot ustanovil na Moravskem »Nemško de-zastopnik Tujsko-prometne zveze, rav- lovsko stranko« proti marksizmu. Na kon natelj Rodošek v imenu mestne občine Kresu leta 1922 se je izkazal kot idejni
mariborske in dr. Tominšek.
Dramatična borba ISSK Maribora za druso mesto
VSI NAPORI SO BILI BREZUSPEŠNI. NA DRUGEM MESTU JE OSTAL ČA-KOVEČKI SK, KI BO TUDI KOT DRUGOPLASIRANI V MARIBORSKI SKUPIM SODELOVAL PRI FINALNEM TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LNP.
da bi se umirili — so domačini odločiii tekmo v svojo korist ter se s to zmago
Igrišče v Ljudskem vrtu je bilo vče-. aj popoldne torišče nogometne tekme, ki je odločila drugega udeleženca mariborske skupine v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. Do razjasnitve položaja je prišlo prav v zadnji prvenstveni tekmi v naši skupini, in sicer med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Atletiki v včerajšnj tekmi niso morali ničesar izgubiti in tudi ničesar dobiti. Za nje je bila torej tekma bolj prestižnega značaja. Na izidu tekme sta bila edinole zainteresirana ISSK Maribor in Čakovečki SK. ISSK Maribor je imel še teoretično možnost, da se plasira med klubi, ki bodo končno tekmovali za naslova prvaka LNP, to pa le v slučaju, če premaga Celjane z rezultatom 7:0 ali pa 8:1. Odtod je bila prav poslednja nedelja tekmovanja še najbolj napeta. Potek igre je pokazal, da bi ISSK Maribor rezultat 8:1 lahko tudi dosegel, če ne bi bile na delu »višje sile«, ki so ISSK Mariboru preprečile sodelovanje pri finalnem tekmovanju. Tako bosta mariborsko skupino v bralnih tekmah za prvenstvo LNP zastopala SlK Železničar in Čakovečki SK, in sicer bo že prihodnjo nedeljo moral čSK potovati v Ljubljano, kjer bo nastopil proti novi enajsterici ,SK Ljubljane, SK Železničar pa bo na svojem igrišču igral proti Hermesu.
Dokončna tabela mariborske skupine je po včerajšnji tekmi naslednja:
SK Železničar Čakovečki SK ISSK Maribor Atletiki Rapid
ISSK Maribor
8
8
8
8
8
22:11
22:18
28:24
15:30
19:22
13
9
9
6
3
Atletiki SK 7:1 (2:1). Mariborčani so igrali, zavedajoč se
važnosti izdatne zmage, požrtvovalno, s silnim elanom ter tudi prevdarno, zato koristno. V precej težki atmosferi — saj je šlo za važno stvar, ki ni dala živcem,
izdatno revanžirali za poraz 1:2 v Celju. Ni pa včeraj doseženi rezultat zadostoval, da bi s količnikom prehiteli čakov-čanc in tako bo ISSK Maribor z Rapidom vred moral motriti nadaljnji razvoj prvenstva LNP iz daljave, ne da bi mogel posegati vmes.
ISSK Maribor je včeraj dokazal, da še vedno spada med najboljše naše klube. Sam potek včerajšnje igre je bil silno dramatičen. Domačini so ves čas tekme forsiraii vehementne napade, na drugi strani pa so se Celjani junaško branili ter se pri tem posluževali telesne premoči ter precejšnje ostrine. Po odmoru se je tempo igre celo stopnjeval, pri tem pa zdrknil na golo borbo za dosego zmage 8:1. Pozneje se je pojavila na obeh straneh izčrpanost, igralci niso mogli več obvladati žoge in ob netočnih dodajanjih ter nesolidno zgrajenih akcijah je igra v svoji prejšnji zanimivosti itmogo popustila. Skoro vse do kraja sta se moštvi trudili, da bi na rezultatu 7:1 še kaj olepšali, toda ves trud, zlasti domačinov, je bil zaman. Zanimivo je, da je Maribor dosegel rezultat že v 25. minuti drugega polčasa. V 32. minuti je zabil Maribor povsem regularni gol. pa ga sodnik ni priznal. V 34. minuti je branilec gostov pred golom zaustavil žogo z roko. toda na vse začudenje je izostal pena le. V 38. minuti Maribor zopet zabije gol, pa ga sodnik zopet ne prizna. To so fakt n a dejstva. Kar se pa tiče ostalega poslovanja g. Macorattija iz Ljubljane moramo povdariti, da ni bi! dorastel včerajšnjemu boju in je grešil zlasti mnogo v presoji offsidov in faulov.
Zagreb: Hašk:Sparta 7:2 (2:1), Con-cordia:Hajduk 9:0.
Beograd: BSK: Jed in st v o 4:1. Jugoslavija :BASK 3:2.
Praga: Češkoslovaška:španija 1:0.
Ostale nogometne tekme. Varaždin: Slavija:Gradjanski (Zagreb) 4:1 (2:1).
PRVI LETOŠNJI LAHKOATLETSKI MITING V MARIBORU.
Prvo mesto v peteroboju si je priboril Venuti (Železničar). Dobri rezultati ju-niorjev.
Včeraj dopoldne se je vršil na stadionu SK Železničarja lahkoatletski miting, ki ga je priredil SK Maraton. Startali so atleti Železničarja, ISKK Maribora, Ra-pida. Primorja, celjske Jugoslavije ter Maratona, in sicer skupno 70. Razpored tekmovanja je bil precej obširen in so se v posameznih disciplinah dosegli naslednji rezultati:
Juniorji B. C.:	tek 100 ni; 1. Zorko
(Žel.) 12.1, 2. Radoslavski (Žel.) 12.8. — Juniorji B, tek 1000 m: 1. Ingolič (Žel.). Juniorji C: tek 1500 m: 1. Stoinšek (Maraton) 5.17; 2. Rotner (Žel). Seniorji, tek 1500 m: 1. Kangler (Žel.) 4.35; 2. Štrucl (Maraton); 3. Herič (Žel.). Seniorji, tek 5000 in: 1. Kangler (Žel.) 17.01; 2. Straub (Žel.) 17.40; .3. Podpečan (Žel.) 17.41.
vodja narOdno-socialističnega pokreta. Kot takšen je tudi pripravil pot Adolfu Hitlerju, ki je bil na njegov predlog imenovan za vodjo narodnega socializma v Nemčiji. Jungov pokret je bil torej osnova narodno-socialističnega gibanja v d-' našnji Nemčiji.
Tajfun na Indijskem oceanu.
Pluli smo v morje in zapuščali obalo. Brez prestanka so hropeli ogromni Dic-selovi motorji. Daleč na palubi sem z zanosom zrl v melanholične gibe osamljene done Livije. Kakšen nemir je Pr" ganjal to krasno ženo v samoto?
Spomenik golobu pismonoši.
V Lillu je bil 11. t. m. nacionalni kongres francoskih ljubiteljev golobov, čl' tej priliki so zelo slovesno odkrili spomenik golobu pismonoši. Na kongresu pa so tudi razpravljali o zaščiti golobov, o raznih tehničnih problemih in o prop" gandnih smotrih kongresa
Prometne nesreče v Angliji.
Po statistiki, ki jo je izdalo prometim ministrstvo, je bilo lani v Angliji 402.41* prometnih nesreč, ki so zahtevale 5.86*’ smrtnih žrtev. Število lanskih prome‘" nih nesreč je precej padlo v primeru številom predlanskega leta. Pravijo. sc je promet zboljšal.
Službo iiie
Razno
KANARČEK
ušel. najditelj na) ga vrne proti nagradi. Sodna ul. 30, Gorup.	2059
KAM?
V' gostilno »Prešernovi klet *. ker tam je najboljše vino. 1429
Sobo išče
IŠČEM SOBO
z vso oskrbo s 1. majem v sredini mesta. Naslov pustiti v upravi lista.	2064
ŠOFER
mehanik, z dobrimi izpričevali, trezen in vsestransko zanesljiv, išče službo. Naslov v upravi »Večernika«. 2092
Stanovanle
STANOVANJE
dve sobi, kuhinja, pritikline, oddam s l. majem. Betnavska cesta 39.	2063
Prodam
Prodam večje število STEKLENIC
a 19, 12 in 15 litrov. Maribor  ____________
Nckrepova ulica 8.	2961	PRIDNEGA KONJARl '
PRODAM ŠIVALNI STROJ. sprcjniem. Tičar. Pzdarg Tvorniška c, 22, hišnik. 2058 ul. 19.
Službo dobl_
Sprejmem takoi
VAJENCA.
Mizarstvo Anton Maver. Ko roška cesta 46.	 :_-
NATAKAR.
spreten, mlad, se sprejme m. koj v zadružni restavra-Nabavljalnc zadruge drž. u ^ Rotovžki trg. Pogoji se do v pisarni istotam.
NATAKARICO
samsko, z znanjem
slo ve
skega in nemškega jezika kavcije Din 500.-.	‘a^0.
sprejmem. Smetanova ul-2015
Izdaja kzvtrzorcij »Juttra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, ža mseratni del odgovarja SLAVKO RF,JA. Tiska Mariborska tiskarna d. d
sttivnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
., Prcd'