E^ar xxviT5;
PROSVETA
CUS/IO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urodaiflti to cveevalškl prosi Ml I. LavadaW A to»
Offtot of Hfcttsatloai INT S«rth Uwadalo A v«.
Chicago, III., petek, 13. oktobra (October 13), 1933.
Teert*
STKV.—NUMBER 201
Komcnlaiji
^Htta delavska federacija « ^toela 25 milijonov čla-
JiacriAka delavska federaci-, H «daj zaključuje svojo let-Kvanje v Washlngtonu, r je po »voji eksekutivl po-¿¡ ob začetku svojega «bodi ima zdaj okrog štiri mi--edlanov. Od zadnjega apri-Tpridobila poldrugi milijon J Cilj federacije zdaj je, „jeno članstvo naraste na gt milijonov, njen nadaljnji j pa je petindvajset milijonov
prednik Green je tudi na-da eksekutiva nasprotuje ,i in uspeh Nire zavisi od ^»ga organiziranja vsega ,vgtva v Združenih državah forsiranja trideseturnika v Od zadnjega marca je Ho uposlenih okrog tri milijo-l delavcev, Ae vedno pa je fcigt milijonov delavcev brez
ijUo bi bil uveden tridesetur-
PploAnem, bi se večina nih lahko vrnil* na de-1 Federacija bo torej vztrajali boju za trideseturnik, da pa jre fim prej zmagati v tem i«, se morajo povečati njene
*	na deset milijonov članov, rje prihodnji cilj federacije, fc pa je cilj 25 milijonov lov.
je zelo velikopotezen pro-Na podlagi federalnega (ljudskega Štetja) se sva, da je 40 milijonov ih delavcev v Združenih Federacija j Ur ima milijone, v drugih unijah, linajo stikov s federacijo, p* skupaj mUijefffto popi, da je komaj pet milijonov kovno organiziranih delav-vZdruženih državah, dočim tt milijonov delavcev zunaj ik organizacije.
te bi federacija dobila v svo-pte 26 milijonov, bi bila to* organiziranih. Petin-pt milijonov organiziranih »vcev bi že bila lepa arma->ki bi lahko dominlrala ne Murtrije, temveč vso repub-l Taka armada bi lahko potoma kontrolirala kongres, ■mino administracijo in u-
*	vseh industrijskih držav; » bi uzakonila in izvedla
P-bir bi hotela. Ampak to nI
i......
. —	m, nuijian iu lit
Ameriftke delavske federa-
odborniki z <lobrimi
imeli plača-
j«' predsednik Green hoče federacija naj-^«h milijonov in potem pilijonov članov, hoče orga-N vmc delavce v Ameriki ut°. da lahko izvede tri-"fnik in da l>o Nira uspeš-To Je cilj federacije. l*n*ka delavska federacija Petdeset let za svoj cilj «*n«tv0, ki bo prejemalo ■ mezd<- in plačevalo pri-M «talne unijake prispev-
Lr 60(10 številni lokalni in
unijski »luži*
za kar se je fede-
»"tanovila in ¿a kar ob-
- * Vo<Wljem federacije
J ™ o na misel, da bi de-
' ■Mi zahtevati več ko
J«> Karanja, da bi lah-|T7bl1' sv°io organizirano * ,rtld"tvo za doaego viš-J; J*'ne. Po njihovi lahko meril z ore-^P-n«. mora biti delavec
*n' '1**1® in prejema a' dl 1)0
■ /!* *r nihče določil), ds
"" Plačuje prispevke —
Bff " dobi Ameriška
Ph *m fl*
'«rugM glnlala 1 |J4 ' kakor zre 7 **"»nela eksekutiva. ' "Panje, da ee •Isvstvo kdaj zdra-W Vk ^nega spanja.
d	zboravnnie
«»
BRUTALNO RAZ BU ARJEJEKLAR SKIH STAVK
Nad 200 deputijev "počiatilo ceste" v Ambridgu. Trgovec u strel jen ki 16 oaeb težko ranjenih. Tudi ohijakhn atav-karjetn w ne godi bolje

— fttfrlnaj-
,ru Lige narodov ^Jjuc^na.
Am bridge, Pa. — (FP)—.Odkar je tukajšnja "postava" puškami, solzavicami in krepel-ci napravila velik juriš na jeklarske stavkarje in "počistila ceste" liki teksaški orkan, se še mnogim vrti v glavi in ne morejo zapopasti, kako je prišlo do krvavega incidenta. Tudi debeli plašč terorja se še nI dvignil nad mestecem.
Bila je pravcata vojna, ki je divjala pred jeklarsko tovarno, kjer ao bili na plketni straži stavkarji, zahtevajoči priznanje Steel and Metal Workers Industrial unije, na trotoarjih pa večje število žena in otrok, ki so opazovali stavkarje.
Prav za prav ni bila vojna, ampak brutalen napad na stsv-karje, ki se lahko meri z najbolj ciničnimi industrijskimi poboji. Uprizorilo ga je nad dvesto oboroženih deputijev v službi jeklarskih baronov. Nikomur niso prizanašali in udrihali s količki, katere so dobili od Laughlin Jones Co., na levo in desno, streljali na slepo in množico razganjali s plinskimi bombami.
Ko se je razkadil dim in se ljudstvo rasbešalo, je bilo na cestah 14 oseb -težko ranjenih, med njimi tudi neki deček s razbito glavo, mrtev pa Adam Pis-traszeski, trgovec s drobnjarijo. Ubila ga je krogla. Povelje za napad je dal šerif takoj, ko se stavkarji niso hoteli, raz iti.
Da so pravi gospodarji mesta jeklarski baroni, je to pokszsl župan Caul v razgovoru z odborom atavkarjev. Njim je povedal, da je star unionist, že 31 let član unije in simpatizira s stavkarji. "Ampak sedsj sem župan in moram skrbeti za red." Odbor mu je sugestiral, naj za deputije nastavi stavkarje,. ki bodo skrbeli za mir.
Ta sugestija pa je naletela na gluha ušesa in sploh je bila prepozna, ker je bilo za napad Že vse aranžirano in učite!jstvu naročeno, naj drže otroke v Šo-lah, okna pa zaprejo. Oblasti s županom na čelu so le orodje jeklarskih baronov.
Tudi jeklarskim stavkarjem v Steubenvillu, O., in Weirtonu, W. Va., (oba mesta si stojita nasproti ob reki Ohio) se ne godi bolje. Policija jih Je že par-krat napadla s količki in solza-] vicami.
Časopisje, posebno pittsbur-ško, se iz jeklsrskih stavksrjev norčuje in pravi, da ne vedo, za-kaj stavkajo. Resnics je, da stavkajo za priShanje unije, o čemer pa jeklarski baroni no-če jo nič slišati.
Znižanje davkov v čiksškem okraju
Chicago. — Dne 10. t. m. je okrajni asesor Jacobs naznanil, da so posestni davki v okraju Cook znižani okroglo 26% za leto 1032. Toliko je znižana o-cenjena vrednost stavbišč In po-slopij za obdavčenje. Celotna redukcija vrednosti znaša okrog 644 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je davek za leto 1932 v skupni vsoti znižan približno 40 milijonov dolarjev.
Mento dobilo od elektrarne čed no vsoto
Harrisonburg, Va. — V zad njem fiskalnem letu je meat na elektrarna prispevala večjo vsoto za kritje stroškov mestne vlade kakor pa so jo prispev ali dav-Izplačevalci. Dobiček od elektrarne je znašal po odbitku vseh obveznosti 948,980 trike za razsvetljavo j* «edem centov kilovat na ura ia »d pol-do treh centov za po-
«s»saf posta— proridod for tesssMsa list, AM si Ost, t, MT, a^hortaod ta Jaas 14. 1SU.
Stara garda ostale v kontroli
Reforme v vodstvu fedevndje odklonjene
VVashington. D. C., 12. okt.— Na včerajšnji seji konvencije Ameriške delavske federacije je propadel predlog Johna L. Le-wisa, predsednika rudarske unije, da se eksekutiva poveča is enajstih ne petindvajset Članov in "da pride nova kri v vodstvo" federacije. Malo prej je konvencija zaključila, da federari» ja podpira vladni program Nire z dodatkom, da se uvede splošen 30-urnik za delavce.
Debata glfede povečanja ek-sekutive je bila vroča in ob koncu glasovanja so se razlegali po dvorani klici: "Mašina domini-ra, mašina je ostala in mašina svete družine bo še nadalje držala federacijo za vrat!"
Držav«! moaoiml pijai prihaja v Moattal
Načrt določa, da se žgaaie močna vina prodajne le državnih dlapensarijlh
Helena, Mont. — Država Mon-tana ima zakonodajni načrt glede razpečevanja alkoholne pijače po preklicu prohibicije, ki le edinstven v Združenih državah. Načrt je državni monopol. Drsava sama bo prodajala opojne pijače. Pivo ne bo uključeno med opojne pijače in lahko 1 bo prodajalo v privatnih trgovl* nah, toda žganje in močna vina bodo na prodaj le v državnih dls-penzarijih proti permitu, k) bo stal dva dolarja letnb. Osebe, ki bivsjo le začasno v drŽavi, lahko dobe permit za SOc za mesec dni.
V vsakem okraju bo eden dls-venzarij, v mestu, kjer je sedež uprave. Državni kontrolni odbor bo vodil trgovino s pijačami. V tem odboru bodo govemgr, državni tajnik in državni blagajnik. Vsak kupec dobi pljalo v steklenicah, ki jih mora odnesti s seboj in piti sme It doma. Vsako pitje v prodajnih proeto-rih ali kjerkoli v javnih krajih bo prepovedano In kasnjivo. Kronični pijanci ne bodo dobi'1 pijače. Kontrolni odbor določi regulacijo, koliko pijače in kako pogosto sme kupiti vsaka o-seba. Ves dobiček pojde državi.
MIHJaa dalarjav doblika
JIIL Laagaa
00 propanim domov
Kako ae špekolantje v Wall Street« raspštUl brazlleke dolžalee, M ao danes v default«
Washington. D. C„ 19. okt — Preiskava pred senatnim finančnim odsekom glede špekulacij v Wall Streetu v dnevih "pro-speri tete" je nadalie odkrila do-bičkanosne transakcije investicijske tvrdke Dillon, Read k Co. z bondi mesta Rio de Janeiro v Braziliji leta 1921* Ferdtaand Pecors, pravni zastopnik odseka. je izvlekel iz Roberta O. Haywarda, predsednika oawnje-ne tvrdke. ds je tvrdka prekupl-la bonde. katerih vrednost na papirju (par) je bila dvanajst milijonov dolarjv. Za vsak sto-dolarski bond je plačala M9. a-merlški nubllkl jih je pa prodala po «97.75 in naredila je •!,-050,000 dobička. Te dolšnke ao že davno prenehale s plačevanjem obresti, to ae pravi, da so v default u ali baakrsUr»!».
HITLERJEVA ROKA VIIHA NA KONVENCIJI MF
Suiljsjoča kampanja proti napovedanemu bojkotu Nemčije.
Državni Ujnlk zanika veet, da I vlada %kuša vplivati na federacijo
Waahington, D. C. — (PP) — Hitlerjeva senca je očlvldno dosegla tudi delegate 53. redne konvencije Ameriške delavske federacije v podobi vesti, da bi sprejetje resolucijo4 sa boj kotiranje fašistične Nemčije Mdelalo neprllike državnemu departments"
Ta vest je pričela krožiti po Waahlngtonu pred par dnevi in je bilo vprašanje že tudi zpro-ženo na konvenciji. Državni department je odločno zanikal, da Je bila ta vest rojena v njegovem uradu ali da je dal ali bo dal kakšen namlgljaj glede stališča, ki ga zavzame federacija napram hltlerski Nemčiji, Znano pa je, da bi bilo državnemu tajniku Hullu eelo povolji, če bi imel na svoji strani močan antl-hltlerski sentimeht«
Da je Hitler pričel pritiakatl In terorisirati ameriške Nemce, ki imajo svojce v stari domovini, Je povedal Herman Rldder, publicist v New Yorku. On je t ekel, da je Hitler forslral ursd-nike 60 nemških organlsaoij v Ameriki, da so sprejeli njegovo diktaturo. Pridobil jih je s grožnjo, da bodo posledice trpeli njih svojci In sorodniki v Nem-fiijL M m podprejo njegovega režima.
To je bilo razvidno tudi na konvenciji federacije, ko Je neki delegat, rojen v Nemčiji in "a-rljsksga" Izvora, odgovoril na stavljeno vprašanje glede opozicije proti bojkotnl resoluciji. "Res Je med nami močnejši ssn-t imen t, ds nsm ta bojkot ns bo prinesel nič dobrega. Nekateri pravijo: 'Zakaj naj bi pričeli g novo svetovno vojno ssto, da pomagamo Judom V Oompers je bil dober človek (bil je 2id), ampak je mnoeo Judov, ki so nsm neljubi." Ta Človek ni nikdar prej Izrazil podobnih sen-tlmentov. Pojasnilo Je, da Ima svojce v Nemčiji in Jih najbrž hoče s tem nastopom protekti-rati.
Pred odsekom sa resolueljs Je prišlo že do vročih debet o resoluciji za bolkotirsnje fašistič-ne Nemčije. OposociJo proti nji vodi John Frey, oatalnttc kovl-narskega department« federacije. Na drt^gi *traof p« kroži med delegati daUša izjava v prilog resolucij«» V nji,so našteta razna grozodeistva Nemških fašistov o trpinčenju unijsklh voditeljev. Pod to Izjavo sta med drugimi podplssna tudi Thomas Kennedy, tajnik UMW, In Tho-mas MeMahon, predsednik unije tekstilnih delavcev.
Neskončni pogajanja^ med rudarji in baroni
Outer proieat proti
Američane v Nemčiji
Washington. D. C. — Ameriški državni Ujnlk Hull je v sredo poslal poslaniku v Berlinu navodila za energično postopanje proti nadjskim napadom na ameriške državljane v Nessčiji-Hitlerjeva vlada mora pojasniti, zakaj ne drži bea«d* ki jo j« dala in zakaj ne kaznuje na-
Halja se zatekla na sodišče radi aretacij ' Gallup, N. M. — V sled aretacije odvetnika in pet rudarskih voditeljev po vojaških oblastih, je American Civil Mbertiea u-nija pričela a sod nj lak i m postopanjem. Proti državnim oblastim je zaprosils sodnijsko pre-l»oved in vložile tožbo za odškodnino. Državns milica, ki protektira akebe, je do sedaj razbila *se »hode stavkarjev, vpada v njih stanovanja in Jih te večkrat napadla na stavkovni straži s aolzavicami. Rudarji atavkajo za priznanje National M1 ne rs um
Mlhmtfki iapaa pobija laiajlvo kampanjo
Odgovarja reakciji, ki akt*a die-kreditirati aoclallatlčno meet-no upravo
Milwaukee, Wla. — Milwau-škl župan Hoan je stopil v ofenzivo proti kampanji, s katero skuiajo reakcionarne sUe dis-kreditlratl socialistično msstno upravo. Kampanja je v teku po Časopisih štrom dešele In odmev je dobila že tudi v radiu v Buf-falu.
Buffalskemu županu, ki Je v kampanjskem govoru po radiu kasal na "bankrotiran Milwaukee" In agitiral sa lsvolltev republikanskega župana, je odgovoril pismeno župan Hoan ln o-snačll njegovo reflektlraje na Milwaukee sa "gorostasno laž." H osnovo pismo js objavilo tudi buffalsko čaaoplsje. Buffalskl župan Char I es
Del rudarjev ie vedno vodi stavko. Stavke v drugih Industrijah ln krajih. Krvavi spopadi t več meetlh. Pet atavkarjev ustreljenih v Csllfor-nlji
Pituburgh, Pa.. 18. okt — Pogajanja med podpredadnikom rudarske unije Murrayjem In predaednikom Frlckove družbe Mosesom se nadaljujejo. Pogajanja so tajna, niti besede ne pride na dan, kaj se obeta ru-dsrjem. Med tem ss stavka v Frickovlh rovih nadaljujs.
Jeklarske družbe poakušajo obnoviti obrat v Weirtonu, W. Va., in Steubenvillu, O., kjer stavkajo jeklarski delavci u prisnsnje unij«. Družbe poročajo, da se j« "več tisoč" vrnilo na delo, sastopnlkl unljs pa pravijo, da j« šlo le okrog 600 de-lavcev nazaj.
Včeraj so bili v Wsirtonu va-liki nemiri. Policija se je le trt-
tjič poelužlla aolsavle, da Je mo-
Roesch se Je v svojem poUtlčnem &	4000 ^ _______ I-1—11 - w>v pred tovsrnsmi.
govoru dotaknil Mllwaukeaja temile besedami: "Poglejmo Mihvaukee, ki js le prad tremi leti slovel sa vsgled dobre mestne uprav«, sedaj pa J« le več mesecev v finančnem pdomu ln nesmolsn vsdrlevatl neobhodno potrebne funkcije, plačevati s?o-js dolgove ln dobiti denar ss svojs uslužbence."
Hoan pravi buffalskaaiu lu panu, da j« ta lsjava "goroatas-na lal. Dvomim, še je šel kakšen ¿aaopls tako daleč a laganjem o Mllwsukeeju kakor ste šli Vi. Rsdl tega želim, da na kakš«n način popravita storjeno Škodo." Buffalskl župan do ssdaj I« nI "Imel časa," da bi odgovoril na Hoanovo pismo.
Hoan v pismu nadalj« pravi, da je mesto MIIwauks« poravnalo vss svoj« obvesnosM "točno tisti dan, ko so obligacija dozorele." Lansko ln lotoftaj« leto le «manjšalo dolg sa štiri mili lons dolarjev, ns da bi v to svr-ho izdalo novs bonde; sa financiranje mestne uprave si nI letos Isposodllo niti enega eente od bankirjev; ni ukinilo nobene važne funkcije ln da so msstnl uslužbenci plačani do da«va.
Hoan pa v pismu prlsnava, da so mllwsu4ko administracijo skušali ogrožati kapitalistični Interesi, ki so zadnjo spomlad organizirali kampanjo sa dav-koplačevalno stavko. To jo edina resnica v antiaoclallstlčni kampanji, ki Je rasšlrjens po deželi. Ts stavka bogatih dav-koplačevalcev pa je akrahlrala, sicer ne docela, vendar pa toliko, da je mesto isplsčalo vss zaostale plače svojim uslužbencem. Hoan pravi v pismu, da vodijo reakcionarne sile preraiunjeno kampanjo proti mllwaulkl ad-minlstraclji, ker hočejo s njo diskreditirati s o c s 11 a t e In zmanjšati ugled Mllwaukeeja, katerega so oni zgradili.
Trgevri predlagajo 91« u dolg delavnik
Waahington — Verižne trgo-! Abraham Cahan. urednik Židov
Govorice o priznanju Raeije
Washington. — Med delegati konvencij« Ameriške delavske federacije krožijo govorice, ds bo ameriška vlada priznala Rusijo dne I. novembra. 80 pa le govorice, - Konvenciji nI bila predložene nobens resolucija ne za priznanje ali proti prftnanju aovjetov.
Room** elt M moral biti aarlallat, pravi Cahan
New York. — "Predsednik Rooaevelt bi moral biti na podlagi svojega dela, ki ga Je do-sUj izvršil, socialist," Je Izjavil
vlne na jugu so proti temu, da bi pravilnik določal več ko 910 pla-če za trgovske pomočnike, de-krvnik pa naj bi znašal od «3 do 7K ur na teden. Mesarske delavce zastopa pri sestavi pravilnika M. J. Ket!y od meaarsk* u-
akega dnevnika "Dally For ward" na ahodu oblačilnih d<-laveev, katerega se Je udeležilo nad 20,000 ljudi. Oblačilni delavci se aklirali U shod, da praMuJejo zmago v stavki« ki Jo Je n klicala njihova organizacija
Hcranton, Pa. — Glen Aldsn Coal Co. je sagrotlla, da upre rove, če ss rudarji ns vrnejo takoj na d«lo. V Haseltonu Je «a-stavkalo 800 rudsrlsv, ko J« Lshlgh Vsllsy Coal Co. odklonila njih sahtsvo, da pomnoži Število delavcev.
Buffalo, N, T. - Enajst da-lavcev j« bilo rsnjsnlh v sredo v sponadu • nolleilo prad tovarnami Republlc Steel korporacl-je, kjer je «lavka v teku.
Terre Haute, Ud. — Krajevne rudarske unija v tem okrožju so odfktsovals sa "prssnlk" kljub temu, da s« vodlUlJl dls-trlktn« unlls protiv|Jo tsmu, V okraju Bulllvan so Is dalj daaa nemiri zaradi spora med ualjo ln "kooperaterjl," ki obratujejo nsjste rove.
Fraano, Csl. ^ Pet mehllklh stsvkarjev, ki trgsjo bombaž, Js bilo ustreljenih v sredo po "ču-tečnlklh," to je farmzklh lastnikih, ki so se domsnlll, da sami poravnajo štralk trgsčsv bombaža s tem, ds Jih enostavno isženejo Is okraja. Policija je menda brez moči proti "ču-Ječnlkom."
Ameriški fašisti odlikovali oaem "Junakov"
New York. — Osem članov khakl Shirts of America, ki Je organisacija ameriških failstov, kateri načelujs "general" Art J.. Bmith, je bilo odlikovanih s "fašističnimi zaslužnimi križci sa svoje Junaštvo" v spopadu med njimi in sntifsMstl na shodu v AstorlJI, Long Islsnd, N. V., kjer je bil ubit mladi antl-fallet Anthonio Ficrro.
Oblasti so prijele njegovega prijatelja Athosa Tersanlja na povelje fašistlčnsga "generala" Hmitha, dasi se Je slednji pozneje postavljal, da so fašisti na dotičnem shodu napravili "dobro delo", kar pomeni, da so Fierra sami ubili. Koliko so "odlikovanja" v zvezi s tem u-morom, je saenkrst še uganka.
Tersanljevl zagovorniki sah-tevajo od distriktnega proseku-torja, da Jim pokaže prstne odtise, kateri so bili vzeti z revolverje, ker Terzanl pravi, da niso njegovi. Obrsvnsvs se prične 27. novembra.
Rooaevelt velel zatžaaje filmskim zvezdnikom
Washington, D. C. — Pred-sedalk Rooaevelt se zanima sa o. gnomn« plače nekaterti vodilnih filmskih igralcev In upraviteljev. Te plače v mnogih primerih praaegajo Rooeeveltovo letno plač/) 9100,000. Na primer Igralka Constance Bennett Je lani prejela ia svoje delo v dveh filmih 9*00,000. Rooaevelt me-ni, da so tako visoke plače nepotrebne in NRA mora skrbeti, da se
"Pit*! vrt** v Ne* York«. čigar la»laik je agttiral aa kandidata pnrfUamanllake «k upi ne. (¿srffcVli so prostore korenito ras-dejali.
i»««"—»■•>■
\ 'A
^ROKTOBKi
8topn 1 k 1 kapitalistov ^
m° k	Uko da
i rudarji pogaja z *
drugega kazalo, so Tk ltl Podali, šu *> v •
'»«tali na rudarske zahu Sedaj držav ne oblasti pr, JO, če kapitalisti res ne m, •ugače izhajati. Drža, ipovedala, koliko morajo iU rud*rjem in koliko jij ) zaposlijo. Dosedaj so ikor so sami hoteli & drugače. Pri vsem tem j veHko politike. Mislili so , do delavcem manj plačali i vzeli zadnje pravice, da laze dosegli kar so dolgo namreč to, da bi uvedli jevako oblast.
Vem, da vam je znano i nikov, kaj Hitler počei Nemčiji. Nekaj takega b tudi avstrijski naciji up pa se jim ne bo posrečil časnikih beremo, da je ameriški predsednik zače gače delati ko njegov pr da je tudi on nekoliko pr na kapitaliste. Radovedei kaj bomo še doživeli, nas ne čaka nič dobrega.
Gornje pismo, kot že o; no, mi je pisal brat iz dorfa pri Leobnu dne L t. 1. Ker je v njem poda cej jasna slika sedanjih med rudarji v Avstriji, zdelo pismo dovolj značil ga objavim. John Hi
Ciganske razmere Moon Run, Pa.—CepraJ rodarji vajeni bolj sukati] in kramp ko pero, nam njih Časih ni treba lopai več sukati. V tej oblj^ deželi sem približno ie ps se ne spominjam tako | skih razmer kot vladaj« v Ameriki. To pa zato: držimo skupaj, 2. se ne zs lastne interese in 3. izobrazbe, da se bi nar napredne delavske liste.
Lahko se reče, da več jina delavcev upošteva j pravo, da vsak bodi svojemu predstojniku, zato pa tudi gotci ae pač ne razmere, oni se profite.
Tukajšnji rov je imel z delom 2. oktobra, pa stavkarji iz drugih ao delo preprečili. Ihie ae je delo obnovilo. Pa nja, da se bo delalo brez izgredov. Razlog sta dve rudarski NMU. Seveda niso taki v prid rudarjem, kajti rali biti skupaj v enem in skupno se bojevati.
Naša naselbina ni ška. Imamo štiri štva, ki precej dobro jo, in soc. klub, ki je ven.
Dnevnik Prosveta najboljših listov, zato zahajati v vsako Prosveta je naša Ijica v vseh ozirih, da zahaja v vsako Šo, da bo učila resnico pravo delavsko pot vsem skim delavcem.
Urban
Hrvatska radijska Akron. O.-Vsako tem mesecu ob 9.80 oddaja z radijske BN iz Youngstosraa, ski program v govoru, godbi.
LISTNICA
New Alexandria, fc-. Kolikor so listi odatotkov lastnikov krpa premoga be » rudarsko unijo Kako stoji stvsr pri bodo nsjbolje pm*"» ki lokalm- unije, ki deti. če jc unijs priiasaij
Za m «črn» zado»""
sodnike ai
Washington 7 Loan korporsrus r* magati prey*+ nim poac«tsikom. >r r
pMdsedn.k W J **
konvenciji ADF ima ns prt*" $6000. dolfs P»
jie moP * for^.^
vrednosti	»
korihifsc»* Pemsgs
ki jmaj" s»snj^
Loan
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke Is časnik krajev
koj na deio ln obnovimo United Wine Workers of America unijo, na vodatvo pa postavimo progresivne može, ki bodo trdno in neomahljivo stali za trpeče delavstvo in ga vodili po poti napredne delavske izobrazbe mednarodnega svetovnega socializma ter ga usposabljali boriti ae proti sedsnjemu krivičnemu sistemu."
Gornjo resolucijo j* predložil s. Nace žlemberger.
S. Vehsr predlaga, da se pobirajo prostovoljni prispevki za Proletarca. V ta namen se habere vsota $6.05, — Sprejelo, da se vsi stari odborniki tega okrožja ponovno izvolijo aoglas-no, z dodatkom, da je s. Joseph fckoff izvoljen podtajnikom. — Sprejeto, ds smo proti vsaki spremembi Proietarca in JSZ. — Konference se bodo v bodoče vršile le kadar vidi konferenčni odmor potrebno, ne manj ko dvakrat na leto.
Prihodnja konferenca za to okrožje se bo vršila v Power Pointuf O., s sporazumom kluba ln konferenčnega odbora glede datuma.
S. Tušek priporoča, da bi vsi zavedni delavci sodelovali prihodnje leto, kadar bodo društva 8NPJ praznovala 80 letnico SNPJ ali pa društveno 80 letnico, kajti SNPJ je našim delavcem veliko pripomogla do izobrazbe. S. Rebol priporoča, da še nadalje ostanemo na straži za SNPJ. On vidi, da so nekateri ljudje vedno pripravljeni tej jednoti škodovati. Sodruginja Kravanja povdarja, da je potrebno, da stojimo na straži za našo jednoto, ker ji njeni sovražniki želijo škodpvati.
Ob zaključku zborovanja je s. Nace žlemberger prejel mnogo čeatitk in pozdravov k njegovemu 05. rojstnemu dnevu.
M*tt Tušek, zapisnikar.
Pismo rudarja iz Avstrije
Yale, Kana. — Te dni sem prejel bratovo pismo iz Leobna, Avstrija, v katerem mi sporoča o rudarski stavki. Ker nas je v Ameriki precej" rudarjev, ki smo pred 20 leti delali v Leobnu, aem uverjen, da bi Vsak rad slišsl o tamkajšnjih sedsnjih rudarskih razmerah. Brst piše med drugim:
"Četudi živite v najbogatejši deželi na svetu, vas tlačijo slabe razmere. Ako bi bila kakšna pravica, tega ne bi smelo biti. Tudi pri nas ni veliko boljše. Res, da delamo s polno paro, kolikor nas je zaposlenih. Toda kaj nam pomaga, če pa moramo skoro zastonj delati. V ameriškem denarju ne zaslužimo niti en dolar ns dsn. Živež se draži in zs našo socislno za-varovanje moramo vedno več prispevati. Vsak mesec moramo narediti štiri šihte samo za to zavarovalnino, potem pa je treba plačati stsnovanje in luč vzame en Šibt.
Sedaj so napi hoteli od že itak pičlegs zaslužka znižati našo penzijo. Jeza delavcev je prl-kipela do vrhunca. Zato smo zastavkali. V teku je bila stavka, kakršne še menda ni bilo v Avstriji. Polovica rudarjev je bila v jami, polovica pa zunaj. Oni, ki so oatali v jami, so rekli, da ne gredo prej ven, dokler ne doaežemo naših zshtev. Tako ao oatali devet dni v jami. Seveda smo jim vedno donašali hrano, četudi ao alpinarji branili, oblaati pa ao dovolile, in tako jim ni drugega manjkalo ko solnčne svetlobe. Imeli ao električne svetilke vedno s seboj. Sklenili so, da ne gredo iz js-me, tudi 6e jih vzame pol leta, samo da bodo zahteve rudarjev priznane. Mi smo jih s vsem potrebnim zalagali. Pomagali ao nam celo trgovci iz vaega mesta in tudi iz J udendorfa ao nas krepko podpirali. Toliko živeža so prinesli k rovu, da bi sado-stovalo zs rudarje v jami Še za cele štiri tedne. Tako ae je godilo pri treh jamah, v katerih je bilo skupsj 1,600 rudarjev ns stsvki.
Ko ao videli kapitaliati, da ao rudarji odločni pri avojih zahtevah, ao izjavili, da ae ne bodo z delavskimi zastopniki prej pogajali. dokler ne pridejo vsi rudarji is prizadetih jam. Mialili ao, da bodo na ta način rudarje dobili iz rovov, toda delavstvo se ni dalo premotiti, temvet so rudarji zahtevali, da ne gredo prej ven. dokler ne pridejo zs-
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
S LAS I LO I* LASTNIKA SU>V«*S*B MASOOSs rouroBNB JSDNOta
OrsM *	MUM *
NaÜMMtl nmMi Socio«/
ItaMalu: r» MruUix	(taooo CM»
mm) la Mimé» m M». M.00 m M* mt II.m m éotrt Uit; trn CbtaMo i» Ctaoro 97J» M MÍO uto. M l» ~ p* m — nms« a s
I I 11I rim t for ibo l.iMS Oki***o)	Con*4«
ffclr—- •»<( ClMM |IJ» v
mmmtrim l»M por S«
Com og\mo* po
¿¿»«rtu!»* rim o» ------ ------
tcrlpu «vili sot b« rotoreoS.
Kult, M na. k*/ imm oUk • PBOHVETA UI14I S». low.4oU Ar«.. CWcogo. UUMfe
vkusek or ms rtcDKSATgp rasas.
Domač drobiž
Obiskovalci razstave
Chicago. — Svetovno razstavo in urad 8NPJ so obiskali: Frances J. Samson, Cleveland, Ohio; Mary Kržišnik, Rock Springs, Wyo.
Smrtna nesreča
Pueblo, Colo. — Frank Besel, star 25 let in sin znanega Jde Beslu, je pred nekaj dnevi zraven ixsdopja, kjer je bil usluž-ben, po nesreči prijel za žico z močnim električnim tokom in obležal mrtev. Zapušča starše i 11 sestro. Pripadal ni k nobenemu slovenskemu društvu.
Novi grobovi
V	Rock Springsu, Wyo., je u-mrla Katarina Tavčar, stara 48 let in doma iz Lučen na Gorenjskem. Tam je bivala 25 let in zapušča moža, dva sinova in hčer.
V	Jolietu je umrl Martin Zügel j, star 53 let in doma iz Podzemlja v Beli Krajini. Zapušča ženo in devet otrok.
V	Canonsburgu, Pa., Je umrl Stanialav ftušteršič, sin Jos. Šu-šteršiča.
V	So. Chicagu je umrl petletni Donald Kovačič, sinko Franka Kovačiča.
Zadušil se v garaži
Herrn i nie, Pa. — Tu se je zadušil od plina v garaži Viktor A. Skrabski, star 22 let in rojen tu. Zapušča starše, tri brate in dve sestri.
Poroka
Hed I/odge, Mont. — Tu sta se poročila Mike Golob in Frances Zobec iz Round upa, oba Člane SNPJ.
Dr. Mivo napovedal 'nur-Im' žarke za bakterije
Kmalu pride čas, ko električna kopelj ozdravi bolnika
Chicago. — Dr. Charles H. Msyo, glasoviti direktor klinike v Rochcsterjju, Minn., je v sredo zvečer na javnem shodu v Studiu mu rekel, da pride kmalu čas, ko bodo "smrtni žarki" pobijali bolezenske bakterije v bolniku. Shod je bil sklican |mkI av-kpičijo organizacije ameriških kirurgov, ki zborujejo v Chica-gu, in udeležilo se ga je čez 10,-(MM) oseb, kar je rekord za čika-Ško občinstvo; toliko ljudi ni še nikdar prišlo poslušat znanstveni* govore v interesu zdravja, (lovorik) je okrog tucat zdravnikov In poleg drja. Maya je govoril tudi dr. Crlle iz Clevelanda.
"Dognano dejstvo je." je re-kel dr. Mayo, "da imajo bakte-rije (mikroskopni organizmi med katerimi so tudi l>olezensk^ bacili) negativno električno silo. Kadar jih imamo )>od mikrosko |x»m v tekočini, v kateri se svo ImhIiio gibljejo, jih privlačuje pozitivni pol. Tedaj luhko merimo brzino njihovega gibanja; največjo brzino imajo tmktcri Je. ki ns padajo človeške mošga ne in živčni sistem. Kakor hitro medicinska veda spozna valovne dolžine električne energije ra/nih bakterij, bo v «tanju a-ranžirati proti v ne dolžine ii e-nergle radia. X-žarkov ali drugih form električnih valov, k1 ubijejo bakterije T«» se pravi, da ne tiolnik posluži |M»trehne e I« ktrične kapeli, kj bo zanj primerna in boleaen lagine.'*
I)r Crile je govoril o možnostih kontrole rasti in fitičnt nature uma ter «»sebnostl brtkr pridemo do dna procesom raznih žlet in delovanja hormonov.
Stavka v državi N. Mežico
Dawson. N. Me*.—Vsem jugoslovanskim rudarjem želim naznaniti, da smo vsi rudarji pri Phillips Dodge Corp. na štrajku. S top ročen t no smo šli vsi tukajšnji rudarji na stavko. Niti eden jugoslovanski rudar ne dela. Mnogo je tuksj mehiških naseljencev. Vsi skupaj trdno držimo. Družba, ki jo omenjam, je podobna Fordu, ki noče priznati unije ne pravilnika, da se delavci smejo organizirati v svoji uniji.
Mi smo se vsi skupaj trdno odločili, da ne gremo na delo, dokler ne bodo priznane naše zahteve in pravice, ki nam grede sedaj tudi po pravilih modrega orla. Delavci vsepovsod bi morali na plan in zahtevati, da družbe priznajo njihove zahteve in pravice. Sedaj je čaa!
Jakob Grubešlč. tajnik društva 188.
Agitacija za starostno zavarovanje
Bridgeport. O.—Shod zastopnikov različnih organizacij v prid starostnega zavarovanja na 6. oktobra je bil dobro obiskan. Zadevni odbor t>o imel pred volitvami do 7. novembra Še 28 shodov v ta namen v različnih naselbinah okraja Belmont. Za nas pri društvu št. 13 SNPJ se bo tak shod vršil 14. oktobra v naši bližini, v Pi-škovi dvorani, Stop 19. Druge naselbine bodo pravočasno obveščene s plakati.
Dolžnost vseh društvenih in klubovnih uradnikov je, da pomagajo agitirati za te shode v svojih okrožjih, da se ljudstvo doseže v največjem številu. Kdor je bil navzoč na shodu v Bridgeportu, mora priznati, da jo bil govornik Morelsnd tako dober, da se je zdelo, kot bi slišali Normana Thomasa. . More-land ni socialist, govoril pa je v istem smislu. Rekel je, da moramo priznati, da so zahteve soc. stranke pravilne in da mo-rajqr priti. Dobro je obdelal državno legislaturo, ki je v službi kapitalizma. Ako txmio čakali, je dejal, ne bomo po njtti nikdar doživeli starostnega zavarovanja. Mi sami ga moramo pridobiti s tem, da dne 7. novembra vsi glasujemo zanj.
Govornik Moreland je žel za svoja izrazita izvajanja gromo-vit aplavz, kar je v polni meri tudi zaslužil.
Rojaki, bratje SNPJ, pojdite na shode, ki se obdržavajo v prid starostnega zavarovanja. Agitirajte zanje, da bodo vsi vaši prijatelji in znanci vedeli, da gre za njihove koristi.
Na omenjenem shodu sta društvo št. 18 SNPJ zaatopala John Rebol in L. Susteršič, federacijo SNPJ in Prosvetno matico tega okrožja pa je zastopal podpisani.
Vsi na delo za starostno zavarovanje, o katerem se bo
lilo dne 7. nov.!
Joseph Snoy. .
Prireditev treh pevakih zborov
Milwaukee. Wk».—Prva velika prireditev letošnjo sesono bo koncert treh milwauških pevskih zborov: Napreja, Planinske rože in Zvona, dne 29. oktobra v S. 8. Turn dvorani. Uprizorjena bo tudi Milwaučanom najbolj priljubljena narodna igra "Rokovnjati."
Ker vemo. da je marsikomu, zlasti onim, ki |>osečajo naše priredbi iz sosednih naaelbin, kakor Sheboygan, Port Washing-tonl^'sukegan itd., težko čakati puano v noč na konec igre, bomo «Tia tej priredbi uprizorili "Rokovnjače" že popoldne, koncert " bomo |>a izvajali zvečer. Začeli lH»mo s predatavo točno ob p&l treh popoldne, a koncertom |ta točno ob pol osmih zvečer. In točnost bomo tokrat Izvajali.
Oni (teh je dosti), ki po navadi pridejo v dvorano celo uro po določenem času, češ: saj se tako ne bo priCelo pravočasno, so prole nt,' da pridejo v dvorano pred določenim Časom, ker drugače bodo pač del igre ali pa koncerta zamudili.
Marsikdo bo vprašal, kaj je privedlo zgoraj omenjene pevske zbore do skupnega nsstops. Vzrokov za to Je ršč. Prvi Je ta,"d* z združenimi močmi naše občinstvo lažje zadovoljimo ka-
ki uba št. 2. S. Kravanja obljublja, da bosta s soprogom še nadalje člana soc. stranke in bosta delovala v njeno korist.
Za klub št. 9 v Power Pointu, O., poroča s. Kari Bogataj, da je njihova naselbina mgjbna, tako tudi klub in njega blagajna. Upa, da je obstanek klubu zagotovi jen, in če bo storjen kakšen korak, bo naprej, ne nazaj. — Zs klub št. 11, $ridge-port, O., poročajo aa. J. Rebol, J. Skoff in F. Kravanja. Priporočajo, da volilci v Pease Townahipu glasujejo za s. Lopls Beznoska pri prihodnjih vpli-tvah. On kandidira v občinski urad. S Beznoska je navzoč in pojasnuje, da se sam ne sili v občinski urad, nadlegovali pa so ga drugi, zato je sprejel nominacij o. Obljublja, sko bo izvoljen, da se bo zavedal svojik dolžnosti.
Za klub št. 25, Powhatan Point, O., poroča s. J. Omerza, za klub št. 95, Piney Fork, O., pa s. N. Žlemberger. Sklenjeno, da se poročila Vseh zaatopnikov sprejmejo.
Sledijo poročila društev. Za društvo št. 13 SNPJ, Bridgeport, O., poroča Martin Kos, društvo št. 275 SNPJ, Maynard, 0.4 je poslalo pismeno pooblastilo s. Snoyu, s. N. Žlemberger ju pa voščila in čestitke k njegovi 65 letnici. Za društvo št. 189 SSPZ, Power Point, O., poroča Jakob Tauchar, da so člani tega društva, ki ga on zastopa, tudi člani SNPJ in sta lani obe dru-šavi plačali letno članarino Prosvetni matici, letos pa je društvo št. 358 SNPJ naročifb svojim brezposelnim dnevnik Pro-sveto, zato ni prispevalo k Prosvetni matici. — Sklenjeno, da se poročila društvenih zastopnikov sprejmejo na znanje.
Pod točko v korist organizacije s. Žlemberger obširno pojasnuje zastopnikom in jih vzpodbuja za strokovno organiziranje. Nato predložil sledečo resolucijo, ki je bila tudi sprejeta:
-"'Ker si delavstvo v vzhodnem Ohiu in zapadni W. Virginiji po večini s^uži svoj kruh* v premo-gojcopih, kjer je rudarska organizacija UMWA po krivdi konservativnih voditeljev propadla, kar je za ostale rudarje veliko razočaranje in šola, in ker je prišel čas, da si rudarji spet zgradimo oz. obnovimo močno rudarsko organizacijo, ki bo odgovarjala sedanjemu času na^ predka, je treba, da postavimo na odgovorna mesta progresivne voditelje, ki bodo delovali po sedanjem toku razvoja, zato smo sklenili na konferenci soc. klubov in društev Prosvetne matice J&Z dne 24. sept., da apeliramo in obenem pozivamo vse zavedno delavstvo organizirano v soc. staMlki in na njih simpatičarje ter prijatelje, da gremo vsi ta-
kor pa posamezno. Drugi je, da je obžinatvo v tek slabih časih že itak obremenjeno s prepogostimi prireditvami, zato mislimo, da mu bomo uatregli, ako mesto treh napravimo samo eno prireditev in to v kolikor mogoča velikem obsegu in po smernih cenah.
Dslje nsj še omenimo, da ne bomo za to prireditev pobirali nikakih oglasov, ker dobro vemo, da naši obrtniki in trgovci v ča-au piškave prosperitete izrednih izdatkov nikakor ne pozdravljajo.
Upamo, da bo cenjena publika vae to upoštevala ter nam 29. oktobra napolnila dvorano.
Pub. odsek.
Zapisnik konference JSZ
Power Point, O. — Iz raznih vzrokov se je konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio vršila pri s. F. Zaveršniku, mesto pri s. N. Zlembergerju, v Piney Forku, O., dne 24. aept. 1933. In ker je bil a. J. Snoy Se vedno bqlan, je pooblastil s. Žlemberger j a, da ga zaatopa v tajniških poslih na konferenci.
S. Žlemberger otvori konferenco točno ob 10. dopoldne. Udeležba je povoljna. Predseduje s. J. Rebol, zapisnik pa vodi s. M. Tušek. Zapisnik bridgeportske konference z dne 30. aprila t. 1. sprejet v celoti. Radi bolezni ni navzoč s. Snoy, kot že omenjeno, pošlje pa pismeno poročilo in zanimivo ter konstruktivno in vzpodbujajoče .priporočilo. Omenja, da ni mogel toliko storiti za pokret kot bi, če bi bil zdrav. Dostavlja, da je to prva slična konferenca, katere se ne more udeležiti. Zahvaljuje se oddaljenim Piney-forčanom, ker so prišli dvakrat v Brigeport na piknik, ki se je iipel vršiti v prid Proletarcu, pa obakrat ga je dež preprečil. Obakrat je seveda bilo tudi nekaj škode s pripravami.
Takrat je Nace Žlemberger zagrozil vremenskim bogovom, da bo toliko čaaa hodil» v Bridgeport, da bo dežja zmanjkalo. In v resnici, tretjič se je posrečilo Nacetu in klubu, da so "zadeli" lep dan in Proletarec je dobil povoljno podporo.
Finančno poročilo tajnika in nadzornikov sprejeto kot podano.
Sledijo poročila ' zastopnikov soc. klubov. Sodruginja Albina Kravanja iz Glencoe, O., poroča, da sta še samo dva člana pri klubu št. 2, ona in njen soprog, vsied Česar klub na Glencoe ne more več eksistirati. Predlagano in potrjeno, da se da s. Kra-vanji vao moč, da uredi vse potrebno 1 gl. uradom JSZ glede
OKTOJBRA.
Pravi, da ga predsednik ne more odstaviti. Vprašanje sane se na sodišče
tW7-5f So. Lawadale At.., Cklcage, 1U.	Tet. Rockacll W4
GLAVNI ODBOK S. N. P. J.
UPRAVNI OPSKh: VINCENT CAINKAR. predaednlk... 2«57 8. Lawndale Ave., Chicago, 1».
FRED A. VIDER, «I. tajnik.}.......2657 K. Uwndale Ave.. Chicago. 111.
LAWRENCE ORADISllKK.taJ.heUdd.2057 S. Uwmlale Ave., Chicago, 11L
JOHN VOQRICH, »1. blagajnik......2667 8. Uwmlale Ave., Chicago, Iii.
FILII' GO DINA, upravitelj glaaila... .2057 8. Uwndal« Ave., Chicago. 111. JOHN MOLEK, urednik glasila......W57 8. Uwndal« Avt., Chieago, 111
ODBORNIKI!
FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......\m\ E. 74th St., Cleveland, O.
JOHN E. LOK AR JR., drugi podpredsednik 119* E. 170th St., Cleveland, O.
0081*0 D A R8KI ODSEK i
MATH PETRO V1CH, predaednlk...........5l»5 E. UOth St., Cleveland, O.
ANTHONY CVETKOVICH..............VMS Scneca Ave., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP...................142 S. I'roapect Ave., Clarendon Hill«, lit.
POROTNI ODSEKi
JOHN OORlEK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, DL
ANTON SÜLAR...................................Bo* 27, Arma, Kan».
JOHN TRÓSLJ..................................Box M7, 8 traban., Ph.
FRANK PODBOJ.................................Boa «1, Parkhlll, Pa.
FRANK BARBICH........................121« E. 170th St., Cleveland, a
NADZORNI ODBEKt
FRANK ZAITZ, predsednik..................3030 W. 26th St.. Ckloago, IlL
FRED M ALG AI..............................25 Central Park, Pern, III.
JACOB AMBROZICH......................418 Pierce St., Eveleth, Minn.
Waahington. — (FP) — Prvi, ki - se je Roosevoltu postavil po robu in mu groii s todbo ter političnimi konsekveucami, je Wm. E. Humprey, katerega je pred-sadnik odstavil od federslne o-brtne komisije, dasi njegov rok poteče šele čez šest let.
Administracijaki krogi pravijo, da je Roosevelt odstavil Humpreyja vsled njegove ob-strukcije pri iivajanju tako zvs-nega Securities Fraud Act, ki je naperjen proti prodajalcem bondov in delnic. Zakon zatite-va od promocijakih bankirjev, da morajo inveatorjem dati točne informacije, ki pokaiujejo pravo vrednost bondov ali sa» dolinic, katere skušajo prodati. Ta zakon je Humprey sabotiral, pravi administracija, in bil vsled tega odstavljen.
• Humprey je starogurdist naj-reakciqnarn«jšega krila. Predno je dobil mesto v obrtni komisiji, je bil lobist. Pred več leti so je komisiji postavil po robu in jo forsiral, kakor tudi ju-stični department, da je umaknila tožbo proti krušnemu tru-stu, ki je bil obtožen kršitve an-titrustne zakonodaje.
Skrival tudi ni svojih nuzo-rov. Javno lastništvo je označil za boljševizem in sploh vse, kar ni bilo v skladu z anarhističnim kapitalizmom, katerega je Hoover krstil za "robustni indi-vidualizem".
Zdaj pravi, da predsednik ni imel nobene pravice ga odstaviti in bo stvar gnal na sodišče. Zagrozil je tudi, da bo njegova odstavitev igrala važno vlogo v prihodnji kampanji. Na njegovo mesto je Roosevelt imenoval jnekega republikanca.
Konvencija vstala v spomin Morrisu HIIU|ultu
Washington. — V znak soža-Ija je konvencija Ameriške de-lavske federacije stoje sprejela resolucijo v spomin smrti Mor-risa Hillqulta, ameriškega vodilnega socialista.
"8 smrtjo Morrisa tjlllqulta," pravi resolucija, "ja ameriško delavsko gibanje izgubilo enega svojih največjih zagovornikov ln branlteljev. Tekom svojega
javnega delovanja, kl.presega pol stoletja, Je generosno in konstruktivno posvečal svoje velike zmožnosti delavskemu po-kretu kot Industrijski svetovalec, pisatelj In kot neprekosljiv zagovornik pred sodnljsklml tri-bunali."
Resolucijo je sestavil poseben odsek pod vodstvom Davida I)u-binskyjs, predsednika International Ladles Garment Workers unije, katere pftavdnl svetovalec j« bil Hillqult nad tfvajset let.
i knni i aega oavai-
Jjnunalmga tipa. -J V
** * HfT ar«.tiran odvet-»ruškovič, ki ima 2 tvojo piaarno v Skop-Aretiran je jj^o fk<,p|janske poTI-
, ■¡■tonske zapore. Ob-ZT™ eele v rate go-t» * izvajal v Skopi ju ¿T ^o, kakršne m» Roparji, kl se jih ^imjo nagovarjati. In i*1 bil odvetnik, i ¿T ** H* zvrnilo nanj * -etirsn, pri-^ , T ¡«ve .vadbe mnd-! u "fivetnik I. „ ' Ift '"Ia pr«pn>-i L	p.sarniški U.1
K i «lučaj, ds Lm k»r# lak» lahko »Jrfojo in da gore tako e»»ak«»»n^»#»«». Kajti tasks in |>h»«ih<*»ii« l<«<ly je «Mtro uapolajrna — nsbeaano do kotira e eladkimi, irrlitui,
mehkimi »r»lami turikrga in <lonia/'«*ga tobaka, (jkrugln,
t
trd* - Hrnt graliljaoili koiiest, \ aledirga »o Luckie« lak«
VtD.NO nmjfint jit éoimk
\ |J>.\0 nfijfwc ¡it itJelar* VtU.NO Luiktc» "<f«j*J*
It« toanted m
MA aMJIV UUA -IA JMHJM oatf
V DŽUNGLI
AVTOWOORAFUA A*Eftl*K£GA FftUUCUKMCA Poslovenil Stanko L«ban
službi in da je bil telo gadovo-
FKOSÄETÄ

"Prijatelje imam v jezuitskem iedu," je nadaljeval -trie Martin, "ln kakor je Prej dejala mati, upam, da jih bom pregovoril, da bo-L zirte zastavili .voj vpliv. Upam. da jih bom prepHčal, da ai dober fant in kljub vsemu, kar rTe zgodilo, reaen, marljiv dijak. Sprejema-To namreč samo izredno dobre <Wke,kiae ho-¿♦jo posvetiti Bogu. Z drugimi besedami po-v^no? veliko čast bi pomenilo zate in za tvoje «tarše in za me samega, če bi te sprejeli . Poleg tega očetu ne bo več treba plačevati za iTno, sUnovanje in druge i^tke jok^r bo* v vzgojevališču. Z vsem te bo prtakrbtf zavod, s hrano, prenočiščem, obleko, knjigami itd Kakor ti je gotovo že znano, ne smejo učenci zavoda nikoli samovoljno zapustiti, nikoli ne smejo med zunanji svet, dokler niso posvečeni. Zste, ki si sedaj šele v tretjem letniku gimnazije, pomeni to, da ne boš smel iz zavoda devet ali deset let. Očetu pa in materi in meni seveda tudi bo dovoljeno, da te pridemo obiskat ob določenih dnevih ... Si razumel T'	trnrnmmU
"Razumel sem, stric Martin."
Mati se je zopet smehljala. "PriAla te bom obiskat, kar se da pogosto," je rekla.
Pogledal sem jo. Potem očeta. Potem strica Martina. Nato dolg molk. Najraznejše misli so se mi podile po glavi. Jezuitska šola - toliko, kakor če bi se dal za devet, deeet let zapreti v ječo! Spominjam se, da ni bilo v meni nobenih jasnih in določnih protiverskih nazorov* le nagonsko se mi je upiralo, da bi dolgo vrsto let preživel za zidovi jezuitskega zavoda. .Prešinila me je misel na Ameriko . . , Peter Molek . . . Janko Radin . . . Jankov brat Štefan, ki je v Ameriki . . .
"No, kakor* je povzel oče. V njegovih očeh sem veljal za "izprijenega" študenta. Sedaj nisem za nobeno rabo več, razen če vstopim v jezuitsko šolo. Državne šole so zame zaprte, za delo na kmetiji sem neporaben.
Materini pogledi in nasmehi so prosili, rotili.
Stric Martin je rekel: "Ce te je volja vstopiti, bom neutegoma stopil do svojih prijateljev med očoti jezuiti ln čez osem ali deset dni boš ie lahko nadaljeval učenje. Ali naj grem?" • "Pa pojdite," sem rekel. "Hvala vam, stric."
Materi so se udrle solze, tako je bila srečna. Objela me je, ml vzela obraz med svoji roki ter dolgo zrla vame, kakor je brta vajena, ko som bil še manjši. Zaradi gorke ljubezni, ki me je navdala, ln pa ker je bila mati tako lepa v svoji naravni preprostosti, sem bil za trenutek vesel, da sem se odločil vstopiti v jezuitski zavod.
VI	f
Odšel sem domov v Blato. Ko sem čakal, da ml bo stric Martin sporočil, ali so me očetje jezuiti aprejell ali ne, se me je začelo lotevati globoko kosanje, da sem se vdal in privolil v jezuitako šolo. Devet, deset let! Saj sem vedel. da so as jezuitskimi zidovi vrtovi ln Igrišča, tods ves čas ne bom videl ne polj ne gora ne gozdov. Ali bi se mogel premisliti? Težko. Mater bi bolelo. Oče bi klel. Stric Martin se je že toliko trudil, da bi me spravil v zavod. Prepričan je bil, da me bodo jezuiti sprejeli ; šlo je le za nekaj formalnosti, ki so zavlekle vstop za nekaj dni.
Beden in potrt aem blodil preko golih Jesenskih polj skozi gozdove za vasjo.
Govoril aem s Petrom Molkom, toda zapazil aem, da mi odgovarja manj prostodušno in odkrito, odkar je slišal, da bom šel morda k jezuitom. Vendar mi je povedal, da se mu je zdravje zadnja tri in pol leta Izboljšalo (in brez dvoma je bil videti mnogo zdravejši), da misli na povratek v Ameriko. V Pennsylvanlji in po drugih krajih da ima nekaj prijateljev, o katerih misli, da mu bodo poslali denar, potreben za prevpz.
"Mislim, da spadam tjakaj," je dejal. "Hvaležen sem domači vasi, ker mi je vrnila zdravje, ki sem ga izgubil v Ameriki, toda . . " Skomignil je z ramami. Najbrže je mislil, da gu razumem.
In zopet me je vsega prevzela čudovita in prelepa misel, da bi se napotil v Združene države. Peter Molek se vrača tjakaj! Zakaj bi ne mogel z njim? . . . Amerika! ... Ta edina beseda in pa pomen te besede, bogate vsega, kar sem bil slišal o tej deželi, sta mi utripala v možganih.	i.
„v"
Naposled je nekega 4ne prišlo iz mesta sporočilo, da sem sprejet pri jezuitih. Da naj takoj odrinem v Ljubljano.
Starši in stric Martin so bili zelo srečni. Morda je bilo pa le v moj blagor, so ugibali, da sem bil izgnan iz državne gimnazije. Ce bi živel po dijaških stanovanjih v mestu, so menili, bi bil na milost in nemilost predan vplivom slabe tovaršije; sedaj pa, v jezuitskem zavodu, bom zavarovan in rešen; skrbno bodo čuvali mojo nesmrtno dušo ter jo pripravljali za službo in čast božjo. Seveda, kar je očetu izmed vsega najbolj ugajalo, je bilo dejstvo, da ga poslej moja vzgoja ne bo veljala niti beliča. Razumljivo in opravičljivo je, da je ta pomislek pri njem močno zalegel.	•
Mati se je smehljala in pritrjevalno kima la, ko je stric Martin pripomnil, da pod blagohotnim nadzorstvom jezuitskih duhovnov"1 ne bom več zabredel v neumnosti; da se ntt bo morda življenje v zavodu za stalno prikupilo; da ne bom nikoli občutil samote, ker bom imel vedno dovolj dela in opravka s študiran jem; in da slove jezuiti po vsem svetu zaradi svoje učenosti, svojegs svetega in pobožnega žiVlje-nja in svojega dovršenega poznanja božjih stvari.
Naslednjega jutra sva se z očetom napbtila v Ljubljano. Med vožnjo se je oče trudil, da bi razpletel pogovor, toda meni se ni dalo govoriti. Gledal sem skozi okno na bežečo jesensko pokrajino. Nekaj hladnega in spolzkega mi je ležalo na duši. Joj, ti visoki zidovi, pa ta mrakobna, zatohla cerkev! Vse moje bitje se je upiralo misli, da bi deset let moral prebiti v zavodu, le ob sami misli se mi je yse vrtelo v glavi.
V mestu me je oče, ki je hotel biti dober z menoj, kljub moji mračni žalosti popeljal v gostilno, kjer so se navadno ustavljali Dolenjci, da so nakrmili konje in sebe okrepčali. Naročil je jedi in steklenico vina. Gostilna je bila polna premožnejših kmetov; več jih je bilo že lahko vinjenih.
(Dalja prihodnjič.)
poldne, ker ga ima v banki, banke pa popoldne ne delajo.
Drugi dopoldan je mlada žena preživela težke ure. Vse v njej je drgetalo. In ko se je bližala dvanajsta ura, so ji začele trepetati roke, bleda je bila ko zid ln oči se ji svetile kakor od vročice. Potem je globoko zasopla in vzela iz blagajne že pripravljene tri tisočake, jih skrila v knjigo, vstala in hitro odšla. Pri večernem obračunu gospodom Strnadom bodo tisočaki spet jia svojem mestu.
Hitro je odšla domov, stopila k postelji svojega bolnega moža in mu položila bankovce na odejo. Globok dih je napel Evgenove prši, kakor bi se mu bil težak kamen odvalil z njih Potem je segla njegova shujšana desnica po bankovcih in koščeni prsti so se krčevito oklenili okoli njih.
Zaman sta skušali potem Renata in njena sestra, ki je stregla bolniku, izviti bankovce iz stisnjene Evgenove roke. Bližal se je čas, ko bo morala spet v službo. PfMlajala je strašno nemirna ilfflfc>drjena, naposled je priznala svoji sestri, ns kakšen način je prišla do denarja.
Takrat je pozvonilo. Prišel je doktor Trpin.
Z vljudnim pozdravom se je zdravnik obrnil k bolniku in se sklonil k njemu. Nato je zadovoljno pokimal. Tedaj šele je zagledal v stisnjeni Evgenovi roki zmečkane bankovce. Nasmehnil se je. "Aha, zato! . . ." Nato se je obrnil k Renati. "Danes je deveti dan, drevi napoči kriza. Prestal jo bo, zanesite se, samo denar pustite v njegovi roki. Tile trije tisočaki so zdaj najboljše zdravilo. Proti večeru se spet oglasim . . ."
Renata je morala kmalu za zdravnikom v službo. Zaklinja-la je svojo sestro, naj za božjo voljo izvije Evgenu denar iz roke in naj ji ga prinese v pisarno.
Ob štirih popoldne jo pristopil k njej gospod Strnad. Prijazno ji je pokimal in dejal:
"Iz formalnosti bi malo pregledal blagajno."
Renata Je zatrepela v njegov prijazni in dobrodušni obraz. Vsa kri ji je izginila z obraza, noge so ji klecnile. Strnad jo je osuplo pogledal in začudeno zmajal z glavo. Nato je odprl knjigo . . . Renata se je onesvestila.
Med tem je gospod Strnad dognal, da manjka v glavni bls gajni treh tisočakov. Spom nil se je, da je bila Renata Se-lanova celih pet let pri njem
PETEir i*
jen z njo. Zmajal jc z glavo od razočaranja, nato je pa pozvonil in velel vstopivši služkinji: 'Ko se gospa Selanova zave, bi jo prosil, naj se oglasi pri meni."
Deset minut nato je Renata stala v pisarni svojega šefa. Bi-1 la je strašno bleda. Oči je upirala v tla.
"To je bilo zame zelo neprijetno presenečenje, gospa. Toda ker ste bili doslej vestni v službi, ne maram pokvariti vašega slovesa; dal vam bom do konca meseca dopust in razglasil, da morate streči svojemu obolelemu možu in da ste zato pustili službo pri meni. Vaš dopust," pri teh besedah je gospod Strnad vstal, "se začne jutri. Tule je vaša poslednja plača, izplačam vam jo celo, ker sem prepričan, da so vas morali muzikant. tehtni vzroki spraviti do tega, da ste se izpozabili nad blagaj no. Izpričevala vam pa seveda ne morem dati."
Renata je nemo prikimala. Z ledenimi prsti je vzela denar in brez besede odšla.
Ko je kakor omotena prišla domov, je ležal Evgen v postelji in mimo spal. Njegovi prsti so se še zmerom oklepali bankovcev.
Renata je dolgo gledala svojega spečega moža. Potem je začela jokati, brez glasu in brez ihtenja.
Ko j«^ prišel zdravnik, so ji solze usehnile. Na videz mirno ga je vprašala, kako naj ponoči ravna z bolnikom.
"Poslej bom lahko sama stregla svojemu možu, ker sem pustila službo."
Dr. Trpin jo je začudeno pogledal, nato ji je pa dal potrebna navodila in se zamišljeno poslovil. Nekam čudno se mu je zdelo, da je gospa Selanova zdaj, ko je njen mož prebrodil krizo pustila službo, da mu bo stregla Toda vprašal ni nič.
Evgen je spal pozno v noč Renata je sedela zraven njegove postelje. Ko je ura kazala že mnogo čez polnoč, je bolnik globoko zasopel, razklenil desnico in spustil zmečkane bankovce na odejo; nato se je obrnil na drugo stran in dalje spal. Rena ta se je tiho sklonila nad poste ljo, vzela bankovce, jih zravna la in položila na nočno omarico. Zraven sebe je slišala enakomerni dih svojega ozdravelega moža.
a
Tri dni nato. Keflaški krožek "Vseh devet" je bil pri delu. Krogle so zamolklo hitele po kegllšču. Stožci so se podi rali. Za trgovcem Strnadom je
Naključje, ki igra go v življenju, je nada in doktorja ga zraven drugega in ► v pogovor. In rpin mimogrede neki je gospa Renata )ustila službo. Beseda sesedo, gospoda sta a v kot in zdravnik je Urgovcu zgodbo o treh t Strnad ga je ves osupel in potem vzkliknil:
"In jaz aem dva dni i rej včeraj, dobil te tri v priporočenem pismu n
bil na vrsti dr. Trpin. In potem je družba posedla k litru vina.
Drugi dan opoldne se hišo, kjer sta stanovala va, ustavil avto. Iz njeg pil trgovec Strnad, s| stopnicah in stal dve nato pred prestrašeno Brez besede ji je ponu in ganjeno dejal:
"Ce vam je prav, di spa, vam skrajšam dop ja trgovina vas spet p< Ali se hočete vrniti Vse vem, in tole," to položil pred osuplo K« še zmerom zmečkane i "tole naj bo plačilo za nje, da dostikrat šele lai pobožna laž, pokaže pl ga človeka v pravi luči, Potem se je zasmeja jal skoraj razigrano, di kril ganotje:
"In zdaj me odvedite mu možu, rad bi mu d ko in mu povedal, da m seiilo, če bi hotel iti k i glavnega knjigovodjo < Komar nas zapusti, ki ste."_ .
AKO JE V ( HICAC
kateri na&ih rojakov, da iS tako. da freje «voj do« u | telim, ako Je tako prijui prijavi na Pn»v*o. M57 8. Ave.. Ckktie, III. T#l Hotk
NJENA ŽRTEV
Napisa/ O. Keinickr
Pred letom dni je Kvgen Sc-lan izgubil alužbo. In mesec dni nato je njegova mlada žena Renata spet sedeln za blagajno pri Strnadu & Korenu in delala prav tako marljivo, vneto in za-nealjivo kakor leta in leta pred poroko. Evgena je silno bolelo, da mora njegova žena skrbeti sanj. Dan za dnem je trkal na vrata in prosil službe, toda večer ta večerom se je pobit in
nesrečen vračal domov, Zgodi-____
lo ae Je celo. da s«« je kda j j nitriti obupa napil, toda na srečo se jej R,,„ata to le redko pripetilo.
Posledics gospodarake stiske «e je kmalu pokazala tudi Renati: znižali so ji plačo. Selanova sta se morala zato še bolj omejiti v svojih izdatkih Kvgen je M neumorneje tekal po stopnicah gor ln dol in trkal na vrata, proseč službe. Naposled ai je vendarle nekje izprosil vsaj za-čaano alužbo tekača.
Toda le po treh dneh je začutil, da ga zbada v pljučih, zakaj moral je dan za dnem naj. manj po šest ur drveti na kole-su po prašnih ulicah. Njegovo telo je bilo od pomanjkanja o-pešalo in ni bilo ko* takšnemu naporu. Peti dan je moral leči.
dat k njenemu možu. Izprosila si je za tisti popoldan dopuat in je v vroči nestrpnosti čakala zdravnika.
Ko Je naposled prišel in si o-gledal bolnika, je napravil zelb resen obraz ln kratko dejal: "Vnetje pljuč." Renata je še tisti dan poklicala sestro in jo prosila, naj streže njenemu možu. Kvgeno-
vo a tanje je postajalo čedalje nevarnejše. Skoraj neprestano je blodil in govoril o vseh mogočih rečeh. Dr. Trpin je rekel goape Renati, naj skuša na vaak način svojega moža poje nemo prikimala. Kadar je bila prosta, se ni geni Is od bolnikove postelje, tolažila ga je. ko je jel spet govoriti o svojih skrbeh, in mu na-posled dejala:
"Saj ni tako hudo, Evgeh! Za tvojim hrbtom »em ai prihranila nekaj denarja, tri tisoč, ki! mi zdaj tako prav pridejo, da
sitega najesti, samo da ne bi zmanjkalo za Evgenu.
In spet je zaslišala bolestno neučakano prošnjo:
"Daj, pokaži mi denar, Renata, pokaži ga!" . Mehanično je prikimala in odvrnila:
"Pozneje, dragi, moram ga poprej vzeti iz banke. 2e drevi ti ga pokažem, ko se vrnem iz službe."
S tem si je pridobila nekaj časa. Nekaj minut nato je pri šel dr. Trpin. Prvi mah je opazil bolnikovo razburjenost in jo vprašal, kaj ji je vzrok. Toda odgovoril mu je bolnik sam.
Zdravnik je od strani pogledal proti mladi ženi. Videl je docela obvladan obraz, toda videl je tudi roke, ki ao se krčevito zagreble druga v drugo, da je vsa kri izginila fi' prstov. Poklical je Renato na stran in jI povedal, da se bliža kriza, vendar upa, da bo bolnika rešil. Preden se je poslovil, je pa dejal:
GRAYBAR električni šivalni stroj
CONSOLE
MODEL
»49.50
M.00
NAPLACTLO
Imel je hudo vročino, tožil jo, pokali mi ga, naj ne morem ver da ga sbode. kadar zadiha, po- Ijetl."
noči je ps govoril čudne reči o Pri tej nepričakovani prošnji davno minulih časih.
Renata se je silno prrntraAiia.
tvoje bolezni niti ne čutiva. lz-i „v . _ . . . ^ . . . ^
prva ti nisem hotel, niti pove- L ^¡¡A* % t1*1 T *
dati. zato nem ti pa .daj nLpra- J*™	£
vila toliko večje veselje, kaj ne, "L^J"1 " ^ ^ T"* drasi"'	' i pomeniti, morda rešitev, če . . ."
l* . ^ , ,. . * Jt Prestal je, kakor ne vedoč, kaj Evgen je dvignil avoj bledi	~
obrat iznad blazine. In tiho, a
trepečočim glaaom je zaprosil:
**Pokali mi denar. Renata,
Ure, ko je morala bki v alužbt. |0 bila kakor na trnju. Seat i dan ae Je obrnila ns dr. Trpina
naj še pove. Potem je {»a mirno povzel: "Mislim . , . hm . . . saj pač imate U det>ah?"
Rensta Je prrhledels na h m rt. Toda stisnila je sobe in malone trmaato prikimala. Dr. Trpin _ je krenil proti vratom. Počcmu! jO Je od g rose zasehlo do dna bi ne Ji vsiljeval, si je dejal sam srca. Saj si nI mogla niresar'pri sebi. O teh treh tisočakih
ni verjel niti besedice.
Ko je šls Rensta popoldne v, službo, je rekla Kvgvnu, da mu
prihraniti! Narobe; zaradi neštetih nepričakovanih izdatkov JI je tako malo ostalo od plače.
Ml čudno, da čimdalje več žensk izvršuje svoje lastno šivanje, ko jim pomaga strGrj, kakorften je U i Ta novi Conaole model, Graybar električni šivalni stroj napravi šivanje lahko. Gladko teče, je učinkovit in o-premljen z najr\pvejftimi pripra-
Oglejtr ai m:kn zoran /> t etra finega električnega f t raja pri troji na jf
/ničsi trgovini
vami, vključno pripravno kontrolo s kolenom in udobno ovalno lučjo. Je tih in napravi do-
vrfceno delo.
Kadar ni v rabi, se lep «>n*>* lahko uporabi kakor ko» pohiitva v katerikoli sobi.
■iT
-----•	- -	--.	* —	-------•	• • « bvm u. <■■ ii. u
in ga proalla, naj pride pogW- da se ée »ama ni upala več do bo denar prineala drugi dan o-
Valed norega prodajna-ea davka sa Maes, as »•en» conam e naAtk e> lie-Mi mad tie pe Meie &e prihlÜM I", tn
davek.
Electric ^^ Shop*
fW.M.rn _ 72 W. Adame Ü. —»11 »V1**?"*
Telephone RANMpk I¿Zá* ant - *"