Mjisi 9. V torek t. Velkiseriiana M848. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in siccr vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za pollcta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtujc še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Ali je Austria za res zgublena? (I.H.) Vesoljni zgodopisne pozna mogoč-nejšiga gibanja, kakor je to, ki zdaj Evropo stresa. Goreči boj zoper vse vikši ali pred-pravice posamesnib, kteriga je bil pervi fran-cozki prevrat (revolucija) sprožil, se je ponovil, narodi evropejski, bolj pripravleni, kakor so proti koncu osemnajstiga stoletja bili, so terdno sklenili, kakor se zdi, meča popred v nožnico ne položiti, dokler se deržavne njih razmere (Verhaltnisse) na naravno (prirojeno) podlago zopet ne ustavijo, dokler se politiške nadpravice, ki so med njimi samo razpertije, nasprotne družbine razdelke redile, ne podrti, posledni ostanki nesrečniga fevdolisma čisto ne izkorenijo in popolno enaka mera pravic za sledniga po tirjanju prirojenih postav ne po-delji. K tem boju za splošno svobodo se je pridružil sosebno v sredi Evrope boj narodnosti. Stara, ali ne obstarela mati Slava kliče z glasam zavoljo tolike prestane nesreče sicer milim in žalujočim, ki pa tim več v serce sega, kliče svoje otroke, rešiti jo verig, pripraviti ji prihodnost, ker minulosti po svoji vrednosti nema. Živiši ko v kakim drugim delu Evrope sta se vnela oba boja v naši po starosti Spoštovanja vredni deržavi. Dolgo tlačeno, po ne-zmernosti policijskih naprav in iz njih izvira-jočiga kratenja osebne prostosti ali svobode globoko razžaljeno ljudstvo vzdigne na enkrat, serčnejši po izgledu sosednih narodov, glavo svojo in konča moč svojih zatiravcov, bolj z pertečim svojim zaderžanjem, ko šiloma. Kakor hitro je svoboda zadoblena bila in tako rekoč jez, ki je vse višji želje človeštva nev-smiljeno zaderževala, zpodruvana bila, se je koj oglasilo hrepenenje po samoslalni (sam-svojni) razsnovi (Enlvvickelung) in ta je izvir narodniga poganjanja. Gibanje v Austrii je ravno tako edino v svoji lastnosti, ko imenitno. Iz male množice mla-denčov, pred komej imenovanih je izviralo, ter se je blisku enako razširilo po stolnim mestu, čigar prebivavci so se popred le za veselje in lahko življenje vstvarjeni biti zdeli, in kterim je ponosni sosed vso vikši povzdigo odreči bil navajen. Še drugi gotovo novi prikaz (Erscheinung) se opaziti mora v teh dogodbah, ki jih je letaš Austria doživela. Svoboda je bila zadoblena, saj mislili so, de je zadoblena bila. Kdo bi tedej mislil ne bil, de bodo vsi zmage veseli blagimu upu na boljši prihodnost se vdali, der-žavo, ki je po merzli in brezserčni politiki, po zapravljanju njenih dohodov na kraj prepada pripravljena bila, za rešeno deržali, in krasni razcvet njene veličine in slave terdno pričakovali? In vendar je vse drugači bilo. „Austria je zgublena, brez vse pomoči zgublena," ta glas se je naenkrat po svetu raznese!. Edino rešenje je mogoče, ako se Austria v nemški deržavi razstopi, (razlije, pozgubi). Ta misel, prederzno izgovorjena in terdovratno razširjana se je toliko polastila ljudi, de se je nar manjši dvomba o njeni resnici plačevala z očitanjem narveči zabitosti in nevednosti. Austria tedej, ta Austria, ktere sinovi so celo Evropo od tartarske in turške divjosti varovali in osvobodili, in ki je v zadnim času kmalo za dvema vojskama malo de ne sama boj z Napoleonam častno prenesla, ta Austria bi bila po zadobleni pravici, po pregnanju svojih zatiravcov brez pomoči zgublena! Austria naj se v nemški deržavi pozgubi, gotovo v negotovim, pričujoče in jezeroletno v prihodnim, nerojenim! Ta prikaz je preimeniten, de bi mu se vzroki ne poiskali. Skusimo tedaj jih tu napeljati, ker poglavitno vprašanje pričijočiga sostavka razjasniti vtegnejo. Že okoli 30 let je, kar so se želje po edinosti Nemcov jele v sercu ljudstva zbujati: spomin na nekdajno velikost svetiga rimsko-nemškiga Cesarstva je zmiram živejši vstajal, in je še toliko težavniši storil misel na sedajno politiško nepomenljivost velikiga nemškiga naroda. Te želje zjedinjenja so se kolikor je dopušeno bilo, razširovale po časopisih in knjigah, po shodih in sbiraljših mnogoverstnihitd. Ko so tedej po francozki letašni revolucii razne prošnje na nemške vladarje, perteče zaderža-nje ljudstva, tu in tam sproženi clo kervavi boji očitno pokazali, de je nemški narod sklenil stare svoje želje in namene izpolniti, se tudi austrianski Nemci pomišljevali niso, ali bi se s svojimi bratji združili,marveč so pripravljeni bili po moči pripomagati, novo nemško deržavo stavljati, ter so se radi poprijeli priležniga glasu: Austria je zgublena. Rajši so namreč pri veliki nemški, ko pri austrianski deržavi bili, ker so narodnost nad deržavo cenili, in rajši svoj pogled obernili na Frankobrod ko sre-diše veliciga nemškiga naroda, ko na Dunaj, središe austrianskiga Cesarstva, ki druge ne nemške narode in sicer v večini številu obsega. To je lahko zapopasti, s tem nočemo nikogar dražiti. Ali žalostno je samo to, de so naši nemški soderžavljani pri svojim deržavnim pre-selovanju iz Dunaja v Frankobrod namenili lili, nas Slavjane proti naši očitni, glasno izrečeni volji seboj vzeti. (Konec sledi.) Ustavna svoboda. Živimo v ustavni deržavi, vživamo ustavno svobodo. To je jedro vsiga, kar imamo od Sušcovih dnov, to je glavni načert ali ris našiga noviga življenja. Pravim le glavni ris, zakaj notranje stavbe (zide), te moramo še le pričakovati od deržavnih in deželnih zborov, sosebno pa od razširanja praviga svobod-niga mislenja v narodu. Do zdaj še zmiram stojimo bi rekel na pragu, od kteriga napre; se nam odpira prijeten razgled v široko daljo; de bi se pa priderznili vstopiti, za to še naš korak ni vajen, ni varen. Mi se moramo popred navaditi na svobodo. De je to resnica, spričuje veliko doslej storjenih stopinj, bodi si od posamesnib, ali pa od celiga občinstva. Ognjene glave, povzdignene s ponosnim čutam mlade svobode, so se gnale goreče naprej do življenja, de bi v njeni novo svobodo kolikor je mogoče narširši vživali. Ali njih gorečnost je prestopila svoje meje, in hrepe-nevši po lastni prostosti, se za druge niso pečali in njim svobodo kratili. Oni so se bolj z občutam, kot z razumam nove svobode prijeli. Oni so jo tako razumeli, de zamorejo zdaj svoji lastni voljni narširši zadostenje zadobiti, de zamorejo svoje namene v narveči obsežnosti izpeljati, oni so deržali zrušenje vseh mej ali pregrad (Schranken), narvikši svobodo svoje volje za tisto svobodo, ktero je duh evropej-skili narodov, prelomivši verige starih vlad, letaš pridobil. Njili misli niso bile samo krive, temuč tudi pravi svobodi nevarne. Zakaj one so peljale do gospodarstva nekterih posames-nih glav, do gospodarstva strani (strank), in tako gospodarstvo je hujši, kakor je kedaj bila vlada absolutnih gospodarjev (samoderžeov). Absolutni (samovladni) gospodar vlada sam, njegova volja je edina narvišji postava (zakon); pri njem je vsa moč ali oblast, dajati in podirati postave; podložnikam druziga ne ostaja, kot njegove postave pokorno prejemati in izpolno-vati. Vendar zamore pri njegovi vladi biti postavni in sicer precej varni (sicher) red biti. Njegova moč je silni porok, de se nihče pravic, po postavi deržavljanam (podložnikam) danih, ne dotakne, ako noče zapasti kazno-vajoči oblasti razžaljeniga postavodajavca (za-konodatelja). — Ako se pa polasti gospodarstva nektera stranka iz ljudstva, vlada sicer zares volja, ki iz ljudstva izhaja, ali ta volja ima za svojo podlago le toliko in toliko osebnih (personlich) interessov, le poželenje (vkus) nekterih glav, iz kterih se sleherna samo le za svoj dobiček in prid poganja, tako de se na občne (allgc-mein) blagor pozabi in vsak le sebično na raz-širenje in vterjenje lastne moči gleda. Vsak odpor, pridi odkodar hoče, bodi si narpravič-niši, mora pasti. Pravice postavniga reda, varnosti (gotovosti) pravic ali še clo življenja in svobode posamesnib ljudi tu ni in biti ne more. Z eno besedo, ako le nektera stran iz ljudstva gospoduje, je absolutisem (samovlada) v čver-stejšimu cvetu, kakor pri narabsolutniši vladi. Tu vlada ena glava, cilj in konec ene volje, tam sto glav, sto interesov in strasti. Lepa bi to bila svoboda, ktera bi stregla strastim in poželenju enih, zraven pa zatirala drugili pravice in prostost. Ustavna svoboda obstoji v tem, de se vsem in vsakterimu obderži narširši prostost (volj-nost), de zamoreta posamesen človek in pa celo občinstvo po volji razsnovati svoje moči in vživati vse svoje neokrajšane pravice. Ali ustavna svoboda ima v svoji družbi postavo (zakon), ojstro postavo, ki vsakimu posebej brani, pri vživanju lastne svobode drugim e-nako vživanje svobode kazili. Ako sem jaz svoboden, mora biti svoboden tudi sosed moj. — Ali zraven mej (pregrad, predelov), ktere nam stavlja postava zavoljo drugih (naših bližnjih), so še tudi druge, enako neprestopne, ki jih deva svobodi pomesnih ljudi svobodno raz-snovanje ali razvoj (freie Entwickelung) občinstva, za ktero skerbeti je poglavitni pripomoček obrane in napredovanja cele družbe deržavne in človeške sploh. Obojne te meje se morajo ojstro varvati. Njih prestop je izdaja storjena proti sami svobodi, in pelja vsaki čas na zadnje k nasilnim sredstvam (Gewaltmassregeln), poderlo ravno-vago (ravnovisje) zopet popraviti, in zatorej saj k časnim odvzetju občne svobode. Zato je in ostane v ustavni deržavi ena izmed poglavitnih dolžnost vsakteriga deržav-Ijana, skerbno sicer gledati na svoje pravice zraven pa nikdar ne iz oči pustiti pravice bliž-njiga in občni (vesoljni) prid in blagor, in zadnič postava, ki oboje varje. Ako je pa postava dobra, de splošno korist ali basen in pa srečo posameznih ljudi zagotovi; jo bode vsak rad spolnoval; ako je pa nasproti postava napčna, razmeram časa nepriležna, imamo postavno pot ali stezo, imamo zbore, na kterih se vse škodljivo razodeti, odpraviti in z boljšim zameniti zaraore. Dokler pa postava s spodobnim načinam (vižo) poderta ni, tako ostane postava, in se ji pokoršina odreči ne sme, ako nočemo zabresti (zagaziti) v brezzakonje (brez postavnost), v brezvladnost (Anarchie), nar-hujši nesrečo, ki zamore človeško družbo zadeti. •— Mi smo še v takim stanu, de pod mnogimi, od nekdajne absolutne vlade danimi postavami stojimo. De te postave zadobleni svobodi primerne niso, se tajiti ne da. Vendar postava se špoštovati mora, ker je postava. Le špoš-tovanje postav zamore storiti, de je narod močan in svoboda nezrušljiva. Vendar ker se postave, kakor je rečeno bilo, več ne prile-žejo, je dolžnost vsakiga, kdor v sebi moč in lastnosti za to čuti, premišljavati in priprave delati za novi red, pokazati pomankljivosti in krivice sedajniga ravnanja, predlagati pomoč-ke, kako bi se moglo in moralo pomagati, ravno kakor je tudi dolžnost vladarstva in njegovih služabnikov, kolikor je moč, ustavne pravila (vodila) in njih nasledke v življenje vpelja-vati. Ravno tako je pa tudi dolžnost sleher-niga pametniga, vsega se zderžati in povsod se vpirati, kar bi zamoglo strasti insovražtvo vžigati. (Pražke noviny.) Austriansko Cesarstvo. Dunaj. K. 25. Maliserpana. Vse napeto čaka na ravnanje in sklepe deržavniga zbora. Vse tiši in sili do sej, in težko se vstopni listki dobijo. Vnetost za Nemce (zvunajne), ki se je bila nezmerno Dunajčanov lotila , se časoma olila-duje; ravno tako so tudi Madžari tukej dosti na veljavnosti svoji zgubili, odkar so se med ljudstvam Košutovi govori na Peštanskim zboru razglasili. To se je jasno pokazalo privčerajš-nim obhodu z bakljami, ki so ga neki prosti huzari in pa drugi Madžari v madžarski obleki bili v čast ministrov Esterhazy in Bathiany napravili. Z muziko so šli po ulicah kričaje „Eljen", pa malokdo izmed Dunajčanov se je za to kaj zmenil, razun nekih prenapetih Nem-cov (Ultra-Deutschen), ktere sicer ne ljubezen, temoč samo sovražtvo Slavjanov nekoliko z Madžari veže, kakor to vsak ve. Nasproti se glas in spoštovanje naših bratov Hervatov in Serbov čedalje bolj vzdiga in vterduje. Več oficirjev mi je poterdilo, de so oficirji dunajske posadke (garnison)že dolgo časa v družtvo stopili in si odbor izvoljili, in de je ta odbor na vse oficirje in regimente austrianske dunajskiinu mini-sterstvu podveržene armade (vojništva) opombo razpisal, nikdar zoper Hervate, Slovence, Serbc in Graničare se bojevati, ker ti zvestobe nikdar prelomili niso, marveč so 400 let Austrio in skorej celo Evropo pred starim sovražnikam Turkam branili in ker tudi zdaj več ko 34,000 njih na Laškim z vsemi austrianskimi bratji za veličino in slavo Austrio kri prelivajo in bratovsko žalost in veselje s drugo austriansko armado delijo. Slava vojšakam! Imenovani odbor dan na dan pričakuje odgovora od regimentov po deželah (Provinzen). Ako ravno iz podonavskih krajev dobre novice za Serbe in Hervate prihajajo, se bodo vendar le razpertije težko hitro poravnale, ker bi v poravnavno komisijo po odločbi nadvojvoda Joana priti mogli poročniki ogerskiga zbora, potlej poslanci iz vseh narodov na Ogerskim, in tudi dalmatinski poslanci in pa odbor iz austrianskiga deržavniga zbora. Nocoj bodo praznovali naši rodoljubni slovenski poslanci pobratenje z hervaško-slavonskimi poročniki: Vraničani, Kukuljevič, Vukotinovič, Žuvič in Georgievič. Rog daj de bi terdno zavezo sklenili s našimi hrabrimi bratji. Jutar 26 t. m. pride na svitlo pervi list (in naprej vsak teden 2 krat) noviga časopisa v česko-slavjanskim jeziku z imenam „\Vidensky posel". Odgovorni vrednik je J. R. Pytlik. Cena za ene kvatre 45 kr. Druga seja deržavniga zbora 25. t. in. ob lO1/., d. p. Po prebranju zapisnikov (protokolov) po-prejšne seje je narpopred minister sodništva i Bach) zastran Dr. Braunerja českiga poslanca popravil, kar je v večerni dokladi k dunajskim novicam 24. t. m. zapisano: de namreč on ni rekel, de jeRrauner po pravici zapert, ampak le samo, de se zanaša, de so gosposke po postavi delale. Po tem je prebral predsednik, od zbornika Lolmerja in drugih nemških poslancov iz Českiga podpisan protest zoper besede Riegerja, de na Češkim v djanju obseda (Belagerungs-zustand) še terpi. Hudo so se bili lotili Cehov Čehonemci in koj bi se obe narodnosti bile ojstro sperle, ko bi ne bil zbornik Boroš vse lepo poravnal, in tako se je ta reč na stran djala. Potem so se razun nekih nepomenljivih tudi naslednji že natisneni predlogi (Antrage) prebrali: 1) Predlog zbornika Gredler, de bi se noben poslanec zavoljo svojih kakoršnih si bodi misel in izrekov soditi in kazniti ne smel, je bil rešen (erledigt) z oznanilam ministra Bach, de bode načert take postave v nekih dneh prinesel. 2) Predlog zbornika Sierakowski, de bi se pred vsem mogel stan dežel prevdariti, je bil odsekam ali odboram (Abtheilungen) izročen. 3) Na predlog ravno tistiga, odgovornost ministerstva izreči, je bilo od ministerstva odgovorjeno, de je to že izrečeno; nato praša Sierako\vski, če je tudi dozdajno ministerstvo odgovorno bilo, in po priterjenju Pillersdorfa, je oznanil, de bo prihodnič ministerstvo Pil- ersdorf zatožil (Pohvala iz ene strane). 4) Čez predlog Selingerja, austrianski armadi na Laškim zahvalno pismo v imenu zbora poslati, je bilo sklenjeno, de se bo zbor po končanju opravilniga reda (Geschaftsord-nung) o tem posvetoval. 5) Fischer predloži, ministra denarstva opomniti, de bi popolno pregledno razlago čez celo deržavno gospodarstvo v več iztisih der-žavnimu zboru izročil. Minister odgovori, de je pripravljen natančni račun čez denarno ravnanje zadnih 3 let v 383 iztisih visokimu zboru podati. Umlauft je prašal, kaj de so ministri primerniga storili, de bi nj. V. cesarja, sosebno zdaj, ko ima nadvojvoda Joan v kratkim oditi, v Dunaj primorali; na to je Dobl-hoff odgovoril, de pričakuje kurirja, ki ga je bil v tem namenu v Inšpruk poslal. Neki poslanec iz Českiga je prašal ministre, zakaj de še na Češkim obseda terpi, zakaj de tam študente (učence), akoravno so izkazali, de so učilnice obiskavali, k vojakam jemajo, in de je še zmiram vojaška preisko-vavna komisija v Pragi. Na to sta odgovorila: minister notrajnih oprav, de zastran nepostav-niga ravnanja z učenci nič zvedil ni in de bode skerbel, de se kaj taciga več ne zgodi; minister sodništva pa, de bo čez Pražke dogodbe in pravde očitna in ustna sodba prisežnih razsodila. Pri presoji nekterih volitev je peršla tudi volitev g. Ambroža v Loki in ltadolci na versto, in zbor je volitev za Loko overgel, zaltadolco pa poterdil. Torej se bode v Loki druga volitev zgoditi mogla. Na zadne so se posvetovali čez opravilni red. (Spisal slovenski zbornik.) 26. d.Maliserpanajc bral zbornik Ločilne r svoje predloge zastran deželniga poseb-niga opravništva v deželah, ki k nemški deržavi ne slišijo (Galicia in Dalmacia), zastran razdelenja dežela na manjši okraje, tako de bi deželne poglavarstva (gubernije) nehale, dalej o daljnopisnim (telegrafiškim) dopisovanju, o overženju vseh privilegij (nadpravicj plemenitašov, je pa pozneje vse predloge nazaj vzel, ravno tako tudi Sierakovski svoj predlog o zrušenju vseh dedinskih privilegij. Po tem je prebralKudlicli svoj predlog: de naj zbor izreče: Od zdaj je podložništvo (Unter- t ianwesen) z vsemi iz njega izvirajočimi pravicami in dolžnostmi poderto, odločba pa zastran odškodovanja se bo poznej storila. Ta predlog je bil edinoglasno )odpiran in pride na 3. dan k posvetovanju, loroš praša ministerstvo, ali je primerne naredbe storilo, de se pravica, družtva sostav-Ijati, ne krati, in de se osebna svoboda ne žali, kakor se je bilo vredniku nekiga dunaj-skiga časopisa primerilo, v čigar hišo so bili nekteri mestjani priderli in ga zavoljo svobod-niga pisanja strahovati liotli. Goldmark v-praša zastran ruske armade v Valahii in Mol-avi, in kaj de je austrianska vlada storila zastran hrambe svojih interesov. Doblhoff je odgovoril, de je poslal kurirja v Inšpruk do ruskiga poslanika. — Po tem se zbor zopet posvetuje čez opravilni red. 27. d. v četerti seji vpraša neki zbornik, kaj de je ministerstvo storilo zastran hervaško-madžarskih razpertij. Doblhoff je odgovoril, de je ravno zdaj na Dunaju v ta namen nadvojvoda Stepan, predsednik ministerski Rathyany in pa baron Jelačič ban. Potem je zopet nastopilo posvetovanje čez opravilni red. 28. d. se deržavni zbor ni sošel. 28. d. Maliserpana. Danas ob 9. zjutrej so se zbrali oficirji tukej postavlenih nemških, slavjanskih in laških vojakov brez vse opombe v gostivnici pri divjim možu, de bi Herva-škimu slavonskim banu g. baronu Jelačiču svoje špoštovanje skazali. Ban je bil ves ginjen, de se mu je tako skazalo sočutje do njega in do graničarskih regimentov, ter je v kratkim, ali krepkim in ognjenim govoru svojo in svojih rojakov nepremakljivo vdanost in zvestobo do Cesarja austrianskiga, do ustavne celotne Austrie in do cele austrianske armade izrekel. Njegove besede so bile z veliko radostjo in glasno pohvalo sprejete. Po tem so se podali ravno tisti oficirji v kasarno do ogcrskili vojakov, zagotovil jih de s tem niso liotli nobene nevolje do žlahtniga ogerskiga naroda in toliko manj do svojih hrabrih ogerskih vojaških bratov razodeti, temoč de želijo tudi za naprej v eni armadi ž njimi zjedinjeni biti. Tudi kupci so se razveselili čez to razodenje visokodušniga Jelačiča, ki je njim porok za Austrie obstoj. (A. B. z. YV. Z.) * Ravno zvemo, de so Dunajčani in na Du-naji prebivajoči Slavjani 28. d. zvečer na čast boronu banu Jelačiču slavni obhod z bakljami napravili, ki so ga prijatli „des innigsten An-schlusses" to je Judje in pa druga derhal prenapetih Nemcov zastonj s neslanim petjem: „Was ist des Deutschen Vaterland" kaziti hotli. Drugikrat kaj več od imenitne svečanosti. * C. kr. ministerstvo je odločilo, de se dopisi in druge reči po pošti za pisma na ude (poročnike) austrijanskiga deržavniga zbora ali od njih, dokler ta terpi, brez plačila pošiljati smejo; vendar morajo poslanci na na-nje oddanih pismih ko taki zaznamvani biti, pri pismih in drugih rečeh pa, ki jih oni sami po pošti pošljejo, se morajo poročniki zvunaj na nadpisu podpisati in zraven omeniti, de so poslanci. — * Odbor za narodno gospodarstvo pri nemškim zboru v Frankobrodu na Majnu je sklenil načert postave zboru predložiti, po kteri bi se na Nemškim čolna edinost (Zolleinheit) storila. Za tega voljo so bile vse vlade nemških deržav, in pa tudi austrianska naprošene, v kupčijskih rečeh znajdene poslance vFranko-brod poslati. K temu je austriansko ministerstvo privoljilo, ter je ministerskiga svetovavca Korlna b. Geringerja z nekterimi dunajskimi in deželskimi kupci tje poslalo. Glede pa na lastne razmere Austrie je ministerstvo tudi odločilo, komisijo tacili v teržtvu in obert-nosti znajdenih mož iz vseh dežel poklicati, ktere namen bo, pod vodstvam teržniga ministra posvetovati se in presoditi pogoje pora-zumlenja med Austrio in nemško deržavo sploh in pa čez čolne davke. — / Slovenske dežele* Odkrita beseda gg. Slovenskim poslancem na Dunaji. Velikovažna doba se je za Vas Ino po Vas za nas približala. Vam je ljudstvo—Vam je Slovenski narod svojo prihodnost v roke dal: v Vašim umu—v Vaši volji počiva tedaj naša bodoča (prihodna) sreča ali reva, kakor se najmer sdaj, dokler še je čas govoriti —dokler še kostka (Wiirfel) padla ni, za nas upinate. Vi ste zdaj na velikem, mikavem Dunaji — Vam se vse sladi—vsaktere prošnje in grožnje Vas omajavajo — pretenčke mreže Vas prepredajo—oj kako leliko se Vam zgodi, da našim prošnjam kljubu svoje uboge brate, Slovence iz misli pustite, in nas našim davnim, toliko zavitim sovražnikom, kterih železje uže za svobodo oterpneni malo več čutimo — izdate. Bodi Vam tega Bog varuh! Preklinanje ino prekletje Vaših verstnikov in vseh naših zarodov, dokler jih boljša sreča neponemči — Vas čaka! — Ker pak nam Slovencem ino Cehom, našim po rodu ljubim bratom za ed-nake ino teiste reči gre, ker smo oboji v teh istih zadevah do Nemstva: za tega delo Vam ne moremo zadosti svetovati ino naročati, da se v mislih in uporih za našo blaženo prihodnost posebno s Češkimi poslanci, kterih pravo domorodstvo je uže dobro izkušeno, na-tenkoma srazumite ino popolnoma združite. Concordia res parvac crescunt. To le dragi naši poslanci! je naša odkrita volja — tedaj Vaša gotova dolžnost, dokler ste le naši zastopniki ino namestniki na zboru. (Iz Štajerskiga.) —ov. V časopisu austrianskiga Lloyda N. 171 nekdo skuša ovreči protest treh istrianskih po-slancov zoper združenjeIstrie z nemško deržavo, ki smo ga bili v 5. listu Slovenije omenili. Sklene sostavek s tem, de se zjedinjenje Istrie z novo nemško deržavo (pri ohranenju narodnih pravic) že samo na sebi razumi. Teh misli Slovenci ravno ne bodo. Ker so pa imenovani istrianski poročniki terdili, de je Istria v svojim bistvu (vvesentlich) laška, podamo tukej iz tega odgovora nasledne verstice, ki se narodnosti vtičejo: „Slišite Savrinci na potokih Dramga in Dragonja, ki ste narbližni sosedi Slovencov, in sicer v številu 24,000 duš, vaša dežela je sploh laška (italianska). Slišite vi Istrianski, ki je vas 49,000 na sredi Istrie, in ki pobarani zastran svojiga jezika odgovorite govorimo hervatsko", dežela vaša je sploh laska. Slišite viMorlaki, ki je vas 22,000 na bregu morja, ki „kolo" plešete pri godenju „nagusle" in ki junaške pesme iz ust slepih pevcov poslušate; to vse nič ne izda, vaša dežela je sploh laška. Slišite Valalii, vi odlomleni stražniki dako-romanskiga rodu, ki v številu od 5000 duš po vročih rupah na zahodni strani Učke gore prebivate in hervaško govoreči Čiči 3000 duš okoli kraja, vaša dežela je vendar sploh laška. Zatorej veselite se vi ostanki rimskih na-selnikov, kandijski pobegnenci, vi poitaliančeni Kelti in Slavjani in naseljeni Benečani, ki ste sploh laško govoreča mešanina po nekterih mestih in tergih istrianskih, vi ste vendar narod in dežela je vaša, italianska. Ako ravno je vas le 55,000, Istria pa 160,000 ljudi ima, in akoravno od 57 štir-jaških milj Istrie le posamesne pike pod sabo imati, vse drugo pa se v rokah Slavjanov in Valahov znajde, to vendar nič ne de. Istria je vendar italianska! Tako trije poslanci zav-kažejo." * v Marborgi na Štajerskim je tudi volitev nadvojvoda Joana za opravnika nemške deržave praznovana bila (16. t.m.) in sicer s streljanjem, z muziko in veselim ukanjem. V-rednišlvo Graških Novin, ki to dogodbo popišejo, priloži zraven nasledno nedolžno opombo: „Damo popis te slavnosti, ki se je Nemcam v prid v slavjanskim kraju obhajala, z ve- seljem bravcamna znanje". Vendar še ni m lena, kakor pravijo Slovenci. Hcrvaska in slavonska dežela. Iz Zagreba 25. Maliserpana. Danas ob šestih v jutro povernil se je svetli ban v nar-boljšim zdravju iz svojiga popotvanja v Zagreb. Za zdaj le na kratko povemo, de je bil iz Vinkovce, Vukovara v Mitrovico šel, brez vladi, ki je tam, konec storit, kar se pa ni zgodilo. Ne dalječ od Petrovardina je imel dogovor z hudobnim Hrabovskim. Zvemo, de je svitli ban dobil pismo od nadvojvoda Joana, ki ga povabi na Dunaj na pomirenje, kamor bo tudi serbski patriarh prišel. (Nov. h. si. d.) * V Zagrebu pride 6. Velikiserpana na svitlo pervi list noviga politiškiga časopisa zimenam: Slaveitski ki bode vsak teden 3 krat izhajal in pridajal se mu bode tudi vsaki teden list na prosto ljudstvo: Priatelj pulta. Ta časopis bo posvečen sploh slavjanskim interesam z posebnim pogledam na vse južne Slavjane in bo vse dogodbe na svetu presoje-val iz slavjanskiga višjiga ogleda (Gesichts-punkt). V sedajni dobi, ko se vsi narodi ene kervi in jezika ožji zjediniti želijo, in ker je gotovo zmagala blaga misel, de odslej poli-liške meje deržav nebodo planine, reke in morja, ampak jezik in kri, v ti dobi je tudi nam Slavjanam čas moralniga združenja, zato bo naloga posebna tega lista, de se Slavjani med seboj bolje soznanimo in tako pot pripravi takimu zjedinjenju raznih razcepljenih slavjan-skih4rodov, po kakoršnim ravno zdaj ves nemški narod hrepeni. Cena tega časopisa je v Zagrebu za celo leto 8 11. in za pošiljanje po pošti se mora še 2 11. 20 kr. priložiti. Vred-nika sta: Dragut. Kušlan in Nikola Kre-stič. Založnika brata Lavoslav in Ljude-vit Župan. * Iz Križevc (Kreuz) 17. Maliserpana. V današni seji tukejšniga opravniškiga odbora je bilo prebrano pismo ministerialno madžarsko' s hervaškim (!) prevodam na županio iz Peste poslano. — Mora vi a in Silesia. V Moravi je 38 poslancov za deržavni zbor izbranih, v Silesii pa 10; med temi jih je za Moravo 22 Slavjanov, za Silesio sta pa samo 2. Galicia in Vladimiria. V polskim časopisu „Gazeta Narodowa" se bere: Zatiranje, nasilje in samovlada Meterni-hoviga vradnistva ne nehajo v Galicii, vkljub vsi konštitucii. Na vkaz, bodi si že iz ka-koršne koli strane, ali pa tudi brez vkaza lovijo, prijemajo in izročujejo llusu naše brate, iz polskiga kraljestva, ki pri nas prebivajo. Izpeljujejo to barbarstvo po noči in o belini dnevu. Tako se je vidilo v Krakovi, kako je od časa do časa tekel voz obdan z močno stražo čez ulice samotne. To je bil skrivni voz in yedilo se ni, de vozi Moskvi nedolžne polske žertve (Opfer). Ni davno, se je slišel na Pradniku iz ravno tega voza obupni klic, razlegajoči se temno ko posledni stok umira-jočiga: „Osvobodite me bratje!" se je slišilo in voz je zginil. — Prebivavci krakovski so se obernili k generalu Šlikovu, de bi zaderžal izdajanje naših bratov Rušam. On je odgovoril, de iz Krakova ni nobeniga izdal, pri teh pa, ki so bili iz Galicie pripeljani, de nima oblasti braniti. Predsednik deželni je za Galicio taki vkaz dal, to je zdaj g. grof Agenar Goluchovski. O de bi v dolgeh nočeh gromelo mu, dokler živi, to stokanje žalostno bratovPolakov: „0-svobodite nas, bratji"! Obdal si se grof ko perski satrapa z vojšaki, bojiš se lastnih kmetov, ali pred tem glasam: „Osvobodite nas, bratji!" se nikamor ne skriješ, vest tvoja ne vmolkne. — Družtvo rusinsko v Lvovu „Sobir ruskij", ki iz mnogo duhovnih gospodov in pa iz ljudi vseh drugih stanov obstoji, ima po lastnim razglasu nasledili namen: Bdeti(wachen) nad narodnostjo rusinsko, poganjati se za njeno svobodno in samostalno razsnovo, omikati narod svoj, pripeljati ga kdeležnosti vsiga ravnanja narodniga, napravljati učilnice vikši in niži v rusinskim jeziku; učiti ljudstvo dobro vži-vati danih svobod ustavnih; čuvati pravice in blagor celiga naroda; podpirati in povišati pis-menstvo rusinsko z vsemi pripomočki, ki jih družtvo zamora; pri vsem pa edinost z drugim gališkim narodain (Polaki) obderžati. Drugo družtvo rusinsko v Lvovu: Radda narodova ruska (Sviatopirska) obstoji večdel iz duhovnikov in ima le cerkvene in pobožne namene. Lombardsko-licncsko kraljestvo. 0(1 naše armade na Laškim je prišlo sledeče natisneno oznanilo: -Hrabrost naše ar- made je kralja Korla Alberta pri Kustoci (Cu-stozza) v treh dneh na boju premagala; mi nasledujemo sovražno armado, ki se vmikva. Bog živi cesarja! Glavno staniše Palazzo Alzarea 26. Maliserpana 1848. Radecky, poljni maršal." Ptiije dežele. Nemci. Frankobrod na Majnu. Nemški narodni zbor je prejel nasledni sklep zastran razmere med Nemci in ptujimi deržavami: „Zvunajna (zagranična) politika se mora za čast in pravico Nemcov čez vse druge oglede poganjati.,, Dalej je prijel tudi te 3 predloge: „Pomnožiti na izhodnih mejah Nemškiga armado v ti primeri, de bode armadi na uni strani meje enaka; vgovoriti se zastran vzajemne obrane z raznimi deržavami, zlasti z Francozi, Angleži, severno Ameriko, z Švajcari i. t. d.; priznati francosko republiko in poslati v Pariz nemškiga poslanika (Reichsgesandten). — Pravijo, de Andrian pojde za poslanika v Pariz, Lich-novski v Rusijo in Rtinne v Ameriko. Denar-niga in namorniga ministra še nimajo. Oba bosta imela posebno delo, to je, si bosta nar-popred tiste reči, zavoljo kterih sta postavljena, še le vstvariti, ker Nemška deržava nema ne ladij ne dnarjev. Cela zvezna denarnica ne premora več ko kakih 300,000. Bo treba razpisati kakšno deržavno štibro. — Berolin 26. pret. m. Zastran vkaza no-voizvoljeniga bojniga ministra „Peucker", de se 6. dan Velikoserp. celi nemški in torej tudi pruski armadi trojnobarvna kokarda dati in oznaniti ima, de sliši odzdaj za naprej pod noviga vladarja (Reichsvervveser), je nekoliko volivcov pruskih (Urwahler) na pruski zbor v Berolinu prošnjo položilo, v kterim se čez tako imenovano nemško ministerstvo in tako imenovano centralno oblast (?) hudo jezijo, de hoče imenitno prusko armado pod se spraviti, in celo prusko kraljestvo mediatizirati, to je, ob sa-mostalnost (življenje) pripraviti in za golo provincio ponižati; kar je tim več očitna izdaja pruskiga naroda, ker pruski poslanci v Frankobrodu te oblasti dobili niso, de bi Prusko deržavo vničili in zrušili; zatorej prosijo, naj pruski deržavni zbor v celim kraljestvu vse volivce sbere, de naj svoje misli in želje očitno izreko in de naj se poprašajo: Ali ima Prusko samostalna deržava o-stati, ali pa ko podveržena dežela (Provinz) v novi nemški deržavi se pozgubiti (unter-gehen!) — (Hvala Bogu! nemška edinost je vendar nekoliko piškova.) Poznansko. Ko je bilo volenje za Frankfurt na Majnu razpisano in rečeno," de se ima celo Prusko kraljestvo z Nemci zjediniti in v njem se raz-jiti (aufgehen), so bili poprašani tudi Polaki, če hočejo Nemcam prišteti biti? Na to so oni odgovorili: „Smo Polaki na polski zemlji rojeni iz kosti, iz kervi in duše očetov, dedov in prededov svojih in kakoršne nas je gospod Bog vstvaril, taki vmreti hočemo. De bi pa imeli prodajati dušo svojo vptujo službo, ali zemljo svojo z kostmi prededov svojih vptuje roke, tega nas sam Bog vari! (Tygodnik Cieszjnski). SerMa. Beograd 23. Maliserpana. Kolera se je v nebih doljno-podonavskih mestih našiga o-čestva pokazala, kakor v Radujevcu, v Kla-dovu, Fetislamu in Tekii, aTi hvala Rogu! ne razprostira se tako hitro in naglo, kakor seje misliti moglo pri pervim njenim pokazanju, in tudi ne divja tako hudo. Iz Kragujevca 13.Maliserpana. Danas seje pričela „ narodna skupština" (narodni zbor), ki jo je knez Serbski poklical. Iz knezoviga nagovora na zbor se vide, de je zato poklican, de se v teh nemirnih okolšinah po celi Evropi v serbski deželi mir in red ohrani in narodne pravice in svobode na deželski ustavi osnovane od vsakiga kratenja obvarvajo. (Beogr. nov.) Turško. V Rosni in Hercegovine se Turki močno ravnajo na vojsko, od 20 od 60 mora vse za orožje prijeti. Vsak kristjanski gospodar mora pa dati za armado eno govedo. To se godi zavoljo strahu, de bi se kristjani ne vzdignili in ne otresli jarma turškiga, kar bi se zdaj v vesolnini nemiru Evrope ložeje storiti zamoglo. Ako bi nam naši bratji za zahodu le nekoliko pomagali, ni dvombe, de bi pregnali brez ve-likiga truda in kervoprelitja turško vlado iz nar-bogatejših dežela, ktere one že toliko stoletij tlači. Turški Slavjani so že pripravljeni na prihodni boj in reko, de ako turško gospodarstvo pade, se bodo kerstiti dali. ]¥ e 1» o 1 t t 1 š lt 1 del. P r o s h j a austrianskih Slavjanov, namenjena nj. Vel. Cesarju in kralju (načert). (Dalje in konec.) 4) Cela dežela ima skupno središno vlado, | V. c. V. z detinsko zaupnosti pribežimo; volja I ktera z uradi (oblastmi) rusinskimi po rusin- narvikšiga vodi to serce, de bi se veliki ta čin i i • . • ... ___i.L,. fš\\ i"ki* I w»*Q iri t*n n ai i a Cesarstva z to poniz.no Rn„tftef VSPh Ohrtdov rRitusl ali ve obstoji narodov austrianskiga prošnjo skupej predložimo pred prestol Vaseg c. kr. Velič. v narvikši odločbo. EL, M" narod drugim enako špoilo- v aseg l v deželi zastran pravic, in rava« lato tudi ,drLls!7,či) „i mogože, k^ rtsar i esiassr« iMaste ssi.ttarjsi Čehi, kterih prošnje pred tron V : . . . „ . . „ liozuo, ua se oo vsm in z,e kihch smii utuui- Morava ni rodni bratii Čehov z kterimil 7)Razdelenje Gahcie na dva posebna n'ek;j zemljopisja, nekaj vseobče in do-JVJ oravani, roam Dratji ».enov, z ^^r;"1! opravmska (administrativna) okroga je pred- . (i[vi.i.,11Sitavo so od nekda zdruzeni živeli, ker enake z njimi f , t A i ^ mate dogodi\sine, nekaj tez domačo ustavo, ennvniio yi to urosiio• uMdvm^i /,uu d. . Jnetii zemljomerja in naravoslovnih in tehnic- potrebe spoznajo, za to prosijo. Slovaki in Rusini ogerski tožijo cez , , J J. » J K . ~ -9 • 1) De bi se jim tiste pravice podeljde, , , .. .. naDravlja;0 Madžari in » znanosti učilo. Kaj se vec. tasi so pre- tto^o «n ^nHnliili rvhi nn tvori imenovanim Da- , ' *l.Jlin ii'ip. tv ij.ijo iTiauAan u kJ kterih se je po pisarnicah vse le nems- ktere so zadobili Cehi po gori imenovanim pa sosebno pa se(iajuo ogersko ministerstvo, ki ' ? se ho tudimo- tentu, kakor vpogledu na deželno osnovo, tako , v Madžari derži ter želijo: k\,n talijanski barantalo, zdaj se bo tudimo- tudi V obziru na osnovo občin (srenj). samo le ^ Vlad/^n derz , ^i zel.jo Ulo po slovenski kaj pisat,; dozdaj pa se o Ho bi Momvi T>ri ti enakosti nravic ■ ^ u tomu skoro cerke neimamo ne za uradnika ne a) lit in itiorava pri u en.iKosu P™V1H spoznaii oti Madžarov za narod, in v zboru tm„tn ostala vendar samostalna. ' r * • > • • >Zd Kmeta. ostala vendar samostaina. i - ke , ko oni imeIi ——• Za toga voljo nam je kervavo 8">De bi narvikši odgovorni uradi (oblasti) narodne sbirališa jj^ ^^S^^T^K za Cehe tudi njihne oprave v obsegu svojih U ^ c) z lasllli ^^vitnhn slovaškim S^S^^t^Sj^i^^^&k?^. i! SC rp '11 vsk i ga J ^^"i^ol^o^t imel^ biktf^all Narodnimi pra- j 'bora (Provinzial-1 iandtag) shajal, Kj slovakov in'Hnsinov in sklepe narod-1^LC^^^ dolžnost imeli. 4) De deželniga zbora k skupnim posvetovanju sproti svobodo Gal ki so bili sprejel ljubo ustave v sušeovili ijajo v njo gotovo nad narodnosti, niso do zdaj vendar razun svo bodniga tiska nobene druge dobrote iz us'aveLi0V; zadobili. Prošnje njih so: z nenimoemm veseljem on- Jiš Uči[0-naj bi se v s|ovaškiin in rusinskim V-a sla;ians] ivih dneh storjeno, in ki stav- -^j., . . i .. „vnhn.i., narndmVa izreienia se heri1? ,au Krestomana siavjansi nado novip-a razcveta svoie U- ! • • v1 svoboda naiodniga izrejenja tinske „čiJnice zložila. Kar se beri il« I li vllL v /• I iinilno i ln za la-berila za na- 1) De bi se vdeležili tistih pravic, ki soLelnimi strožki EofloKrodito^ired^ ' fX bi Ogerskim ne|- SLThdI:"d fil^Cs<> čeh^ oh^i^ i^ri 55 a gospodarski, temuc vsi za ena-L,^^ bl M|ke 1843 «. zbora prcd dunaj" 6) De bi se Slovaki, ki zavoljo zagovar- ^UTuJ.J^ sTažno der Elementarscbule von J. \Vurst I. Theil: der Wohnort. 1845. Oba — Kar se slovnice tiče, nam je g. Muršec prav snažno delce spisal; zbor voljniga z vseh litravna postavo. naroda in obeh galiških narodnost napravua. ■ L.„tn_ Maari i , 3^ Ker so odgovori na želie Gališke in k £ u- rT" i- ■ • i- • i i sem P«* "J'1' otroke ucd, in sem se dovelj pre-Krak o vskepred prestol Ve. V.jioložene takoj', ^ ^ J"a °Scrskim 111 V i!JedmJcn,h dc" pricJ, de so za pervejce premočno priležne. nepopolni bili, de tudi nar mirnišim v deželi 61 ^ nJp h; _ i/nn]mli vsi skIeni strbski^a Kak? bi S(.' n,'0ji ,""'sh '»'V10/?1^1!111^6 utll.m; zadostili niso in ker tudi je svobodna omika ,. jjv ^olmh VS1 skltp' serbsJiISa ce zlagati imelo, bom prihodmc kaj povedal obeh narodnost, poljske in rusinske v šolah in /boia7,! [ , _ 5o Mnvt_\ . _ Predragi Slovenci! zdaj je cas se toga 2) De bi se ie poterdilo vse, kar je provi-1(lela marno in narodoljubno lotiti; ako se vse i vodstva serbskiga v Ivarlovcu , nn ai-nvpm 11P vn.(lfnv; kak« temo dočako- predlogu ministerstva v učilnice vpeljal? in llervati želijo: I kako bodo prihodnič učitelji narodni v narod- 1) De bi se poterdilo vse, kar je doslej od nem ,1U|)U otroke učili, ako se njim knjižice v bana vprid dinastie, narodnosti in municipalne roke ne dajo! Kajti nije vsak toliko učen, de L3 <1 Iti t11 '1 I II11 C I S l i-^liAcfvn liprvilfilritrfl. slavonski- . • ______________— I />t!t/» c