Stev. 66
mutM
V £|ubl!tuil, 20. mana 1936
teto i.
Oilasoot pcedsedalka irtade
,	4	t	ti
Politika sedanje vlade
Belgrad, 19. marca. Na današnji seji senata je bila v razpravi interpelacija senatorjev gg. Koste Timotijeviča in tovarišev na predsednika o obči politiki kraljevske vlade. Ker je bila ta interpelacija vložena in razdeljena gospodom senatorjem, je predsednik dal besedo predsedniku kraljevske vlade, ki je rekel naslednje:
Zakon iim veljavo
Gospodje senatorji! Interpelacija gospodov se-
vem, da smo imeli kandidate i Srbe i Slovence i Hrvate v tej naši stranki, jaz nisem mnenja, da je bila ta stranka, ta radikalna stranka, konfesionalna, plemenska ali regionalna. Ko pa se je ona leta 1933 prijavila oblastem, tedaj je tedanja kraljevska vlada rekla »Ne!«. Radikalna stranka je po ustavi plemenska in vi ne morete dobiti odobrenja za svoje delo! A kaj je radikalna stranka storila od leta 1933 do 1935? Ona je v stvari sprejela stališče gospodov senatorjev, ki so predložili interpe-
predložena 11. novembra preteklega leta. To je bilo štiri mesece po setavi moje vlade. Od tega dne, gospodje, je poteklo 9 mesecev in meni se zdi, da so se v teh 9 mesecih, ali če hočete od časa, ko je bila predložena ta interpelacija, razmere v naši državi izpremenile, k sreči spremenile znatno na belje. Vsa interpelacija, gospodje, če jo čV.amo, je napisana v vse preveč pes imističnem tonu. Tu »e pravi: V državi je stvarno stanje tako težko, da bo, če se nadaljuje, povzročilo največjo škodo narodni celoti in bistvenim interesom države tr.> nacije,
Tu se dalje pravi, da je v našem političnem življenju nastopilo kaotično stanje, kri grozi spra- 1 vili našo državo v popolno anarhijo. Gospodje, na : srečo kraljevske vlade, tudi na srečo naroda in na * srečo, gospodje, tudi za naše tovariše interpelante same, sr ta črna napoved, se ta težki pesimizem ni pokazal upravičen, ker se predvidenja niso izpolnila. Jaz mislim, da vsi kot patrioti te države morajo s takim stanjem stvari biti le zadovoljni.
Gospodje, bilo je poedinih spopadov med državljani in obla.stvi, toda nikakih nemirov, nika-kih neredov večjega obsega v državi nikjer ni bilo. Prišlo je do spopadov med oblastmi)' toda oblasti so vedno ostale gospodar situacije. S krivci se je vedno postopalo po zakonu. Zakon je povsod tn-umfiran, povsod je bil izvajaj in povsod se je poki zalo, Ha sta zakon in zakonistost največja volja v tej državi.
Kaj Jiošejo nohoccif
Gospodje! Ta interpelacija, ki pomeni kritično besedo za kraljevsko vlado, nam v prvi točki, na prvem mestu očita, da smo do neke mere odgovorni, da politični zakoni (misli se na zakon o volitvah. na zakon o tisku in zboru ter dogovoru) niso bili prej uveljavljeni. Če je namen politike vlade, pravi interpelacija, pomirjenje in omiljenje politične napetosti, bi bilo treba izdati te zakone. V interpelaciji sc dalje pravi: Ni naša krivda, da ti politični zakoni do danes niso bili uveljavljeni. Gospodje, točno je, da ni krivda ne senata, ne gospodov interpelantov, da ti zakoni niso bili uveljavljeni. Toda nedvomno je resnica, da tudi kraljevska vlada ni kriva, da ti zakoni niso bili uveljavljeni, Vi veste, da smo mi hoteli te takone uvtljaviti skupno s skupščinskimi in senatnimi odbori. Gospodje, vi sc spominjate in živa je v vašem spominu borba, ki jo je imela vlada v narodni skupščini, da bi dobila večino v odborih. V vseh teh odborih je imela vlada samo po en glas večine. Gospodje, vi se spominjate tudi atmosfere, ki je vladala v skupščini in ki je šla po svojem tempu crescendo. Meni se zdi, da v taki atmosferi kraljevska vlada ni mogla in tudi ni smela v splošnem interesu zapeljati države v novo borbo in ni, gospodje, tudi med vami nikogar, ki bi hotel izpričati, da je bil pretekle jeseni ali pa te pomladi čas za to, da stopimo v volilno borbo po '/sej naši državi. Kajti s samim uveljavljenjem volilnega zakona bi se ustvarila volilna psihoza, pričela bi se agitacija in reči je treba, da bi volitve pomenile neko vrsto nove državljanske vojne, v dobrem smislu državljanske vojne pa bi ta borba samo še bolj razvnela strasti, mesto da bi jih pomirila. Toda kraljevska vlada je smatrala, da se treba ta zakon uveljaviti v onem času, ko bo mogoče takoj nato priti na volitve, in zato ni mogla dopustiti, da bi sc še predčasno razvnela politična volilna borba. Če torej zakonov nismo uveljavili, ie bilo to le dosledno in strogo ravnanje po onem, ki smo si ga določili v smislu naše deklaracije, da namreč kraljevska vlada ne bo razvnemala strasti, nego jih nasprotno pomirila in omilila. Zato, gospodje, tudi že ta prvi očitek ne morem smatrati za upravičen, da je namreč kraljevska vlada kr:va, da ti zakoni še niso uveljavljeni.
Na drugem mestu se naglaja kol največja napaka kraljevske vlade, da se vračamo v strankarsko življenje. Gospodje senatorji, prečita! vam bom ves ta pasus, ki se v interpelaciji glasi tako-le:
»Ena največjih in prvih napak kraljevska vlade je bila, da se je dopustilo vračanje v staro strankarsko življenje in ponovno opredeljevanje narodnih sil po plemenskih, regionalnih in konfesionalnih vidikih. S tem ni bilo prekršeno le jasno določilo čl. 13 ustave, nego so sc postavila na dnevni red spel vsa ona vprašanja, ki bi bila morala v duhu manifesta kralja Zedinitelja in ustave iz leta 1931 zaradi najbistvenejšega interesa najeda nacionalnega in di/svnega razvoja ostati za vselej zaprta. Vlada sama je dala zgled z ustanovitvijo Jugoslovanske radikalne zajednice, ki že po svojem imenu pa tudi po samem službenem poročilu. c priliki objave ničnega programa, predstavlja le koalicijo treh starih plemenskih, odnosno konfesionalnih strank, pod vodstvom najbolj znanih članov kraljevske vlade.«
Gospodje senatorji, nam se torej očita kot naj-vei'ja namaka, da smo oživili stare plemenske stranke. da smo s tem celo, kakor se je reklo, prekršili tudi ustavo. Gospodje, vi veste, katere tri stranke so ustanoviteljice to nove strankarske grupacije, ki se imenuje Jugoslovanska radikalna zajednica. Ena od teh ustanoviteljic je bivša radikalna stranka. Gospodje, o radikalni stranki^ morda kdo smatra, da je bila plemenskega značaja. Toda jaz, ki sem bil v radikalni stranki ih ki vem, da so bila v njej zastopana vsa tri naša plemena, vse naše veroizpovedi in vse naše pokrajine, jaz, ki sem bil kandidat radikalne stranke v Mariboru, jaz ki
ste videli, da sta poleg radikalne stranke ustanoviteljici nove grupacije tudi bivša Slovenska ljudska stranka in bivša Jugoslovanska muslimanska organizacija. Ko se ustanovi taka stranka, v kateri so nesporno zastopani poleg pravoslavnih tudi katoliki '<n muslimani, poleg Srbov tudi Slovenci in Hrvati, kako morete tedaj reči, da smo mi prekršili ustavo s tem, da smo tako stranko prijavili obla-stvom in s tem po zakonih, ki jih nismo uveljavili mi, a fih vendar mi pošteno 'izvajamo.
Jaz mislim, gospodje, da je ta očitek r*jupra-vi&en. —
Reklo se je tudi to, da smo mi stara stranka. Že po naših imenih, ker g. dr. Korošec ni nikako novo ime v našem političnem življenju, in dr. Spa-ho ni nikako novo politično ime, pa tudi moja malenkost, mislim, da ni nikako novo politične ime. A gospodje, to je daleč od tega, da bi škodilo in bilo v kvar naši stranki. Mi moramo biti nasprotno ponosni, da so naši strankarski prvaki', ki sestavlja-
jo našo grupacijo, stari politiki, ki so vedno imeli, ki denes imajo in bodo vedno imeli zaupanje našega naroda.
Končno, gospodje, je še tretji očitek Jugoslovanski radikalni zajednici, ki pravi to-le; »2e po samem imenu je to stara stranka«. Že po samem imenu, gospodje, Jugoslovanska radikalna zajednica ni kako staro ime. To je, mislim, novo ime, ali če se nam tudi to ugovarja od strani spoštovanega predsednika Jugoslovanske nacionalne stranke, kluba tu v senatu, da smo že po svojem imenu neka stara stranka, moram vprašati svojega tovariša, kako je jugoslovanska nacionalna stranka, kakor se imenuje sedaj, ko se je prijavila oblastem in ko je bila od oblasti odobrena, in to ne od vlade Stojadinoviča, nego od vlade iz leta 1933, kako da je bila tedaj odobrena pod imenom Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije? Gospodje, ta Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija, ki je že sama po svojem imenu predstavljala štiri stranke, je bila dovoljena, je bila mogoča, bila je odobrena. A nam gospod Timotijev'č s svojimi tovariši pravi sedaj: »Ne, vi, radikalna zajednica, vi ste starega imena, vi ste stara stranka!«
Gospodje, jaz mislim, da so, ti naši tovariši premalo objektivni, ko pravijo, da smo mi neka stara stranka in da imamo staro strankarsko ime.
V	ostalem, gospodje, kar se tega tiče, ali je Jugoslovanska radikalna zajednica nova ali stara stranka, mora biti merodajno samo ono, kar stoji
v strankinem programu in v strankinem statutu Jugoslovanske radikalne zajednice.
Gospodje, težek očitek se naliuja v interpelaciji v pasusu, ki se tako glasi: -^Posledico takega izvajanja naše državno politike, sc pojavljajo predvsem v naši doslej še nevidni plemenski zaostronosti. ki proti državni ideji postavlja program nacionalno suverenosti poedinih delov našega naroda z vsemi posledicami. Plemenske zastave in grbi v posameznih krajih naše državo so premagali simbole naše državne suverenosti, narodnega ujedinjenja in nacionalnega ponosa. Razni izpadi zapeljanih in od nasprotnikov nacionalne misli nahujskanih množic, mestoma nahujskanih tudi proti najvišjim državnim funkcionarjem, fizični napadi na po-edine državne uslužbence, popolna pasivnost državnih organov nasproti odkritim žalitvam največjili svetinj državo in nacijo in proti neprikritemu delu, proti osnovnim zakonom državnega in socialnega reda, so dovedli do toga, da so danes najbistvenejša vprašanja države in naroda obravnavajo in rešujejo na ulici, ter so omogočili v poedinih krajih nepomirjen terorizem proti vsakemu zavednemu nacionalnemu človeku.«
Gospodje, mi smo vprašanje plemenskih zastav in sporov zaradi njih obravnavali, iu vi se spominjate, da smo rekli, da je tudi v tem vprašanju vlada postopala točno po zakonskih predpisih, ki že obstojajo. Uveljavljenje zakonov, s katerim se prepovedujejo plemensko zastavo, toda uveljavljen ni nikak zakon, po katerem hi se kaznovali oni, ki se bodo proti temu pregrešili in te predpise prekršili. V tem vprašanju ji podan le razpis vlade g. dr. Srskiča, v katerem se pravi, tla se ho to kaznovalo kot policijski prekršek.
(Nadaljevanje im 2. strani.)
Svet Z.N. obsodil Nemčijo
Konferenca lokacnskllt pcoodbimkov izdelala pegojt za novo pogodilo
London, 20. marca AA. Havas poroča: Če bo Nemčija odbila načrt sporazuma, ki je bil včeraj dosežen med lokarnskimi državami, potem bo Svet ZN objavil svojo obsodbo Nemčije, ki (e postopala v zli nameri, lokarnske države pa bodo postopale po odredbah lokarnske pogodbe proti Nemčiji. Predvidene so obveznosti o vzajemni pomoči proti Nemčiji in izdelane bodo točne odločitve o tehničnem sodelovanju na suhem in na morju in v zraku. Ta akcija bi se lahko zaključila na ta način, da bi ZN sklicala široko mednarodno konferenco, na katero bi bile povabljene USA, Japonska in Nemčija. Ta konferenca bi imela za temeljno nalogo, da končno reši gospodarsko in finančno krizo, ki pretresa kontinentalno Evropo in v temeljih pretresa na vso svetovno gospodarstvo.
Lokarnsko pogodbo je prekršila Francija s svojim enostranskim ravnanjem. S tem da je Nemčija zasedla Porenje, je branila samo svojo varnost in svoje interese. Francija pa je s sklenitvijo pakta s Sovjeti porušila evjppsko ravnotežje in z njim lokarnsko politiko.
Slasovaaje
Po Ribbentropovem govoru se je vršilo glasovanje o francosko-belgijski resoluciji, ki jo je Svet ZN skoraj soglasno sprejel. Proti je glasoval Rib-
bentrop, zastopnik Čileja pa sc je glasovanja zdržal, češ, da ni čilsika republika podpisala ne versajske ne lokarneske pogodbe. Ribbentrop je po glasovanju ostro protestiral ter se skliceval na zgodovino, ki bo nekoč čisto drugače sodila.
London, 20. marca. Včeraj popoldne so se sestali zastopniki velesil, ki so podpisale lokarnsko pogodbo in so proučevali načrt novega sporazuma med temi državami Zastopniki sosev načelu sporazumeli med seboj in ta sporazum odgovarja večini francoskih zahtev. Nemčija naj se glede fran-cosko-sovjetske pogodbe obrne na haaško razsodišče, ki naj odloči ali se ta pogodba ujema z duhom in dpločili ZN. V Porenju naj se osnuje 20 km širok demilitarizirani pas, katerega zasedejo mednarodne čete. Ta pas pa bo samo na nemški strani. Po konferenci je francoski zunanji minister takoj odpotoval v Pariz, da poroča svoji vladi. Danes bo
o	rezultatih konferenc obvestil angleško vlado zunanji minister Eden.
London, 20. marca. Na včerajšnji tajni seji Sveta ZN je večina sprejela francosko-belgijsko resolucijo ter ugotovila, da je Nemčija kršila versajsko in lokarnsko pogodbo. Glavni govor je imel angl. zun. minister Eden, ki je dejal, da je angleška vlada prepričana, da je Nemčija prekršila določitve glede Porenja. Zaradi tega je mnenja, da bi bilo prav, da isto ugotovi tudi Svet ZN. Ker je pogodba
prekršena, je treba skleniti novo zato, da se mednarodno življenje zmeraj obnavlja. To po njegovem mnenju ne bo težko, ker prekršitev s strani Nemčije ne vsebuje nikakc grožnje proti komurkoli.
Italijanski poslanik Grandi je dejal, da bo Italija sicer zvesta obveznostim, katere je prevzela nase ko je podpisala lokarnsko pogodbo, meni pa, da je nujno, da se jamstvu evropskega miru pritegne tudi Nemčija. Italija bo svoje obveznosti voril je še poljski zun. minister Beck, ki se je zadržala, ne more pa se priključiti k sankcijam. Go-vzemal za pogajanja z Nemčijo. Titulescu je v imenu Male zveze izjavil, da Mala zveza podpira francosko zahtevo.
Nemiiga ugovarja
Ko so delgati vseh držav končali svoje ekspo-zeje, je spregovoril zastopnik Nemčije von Ribbentrop, ki je pozdravil dejstvo, da je Nemčija po treh letih zopet zastopana v Zvezi narodov. Dejal je, da pomeni to dejstvo preokret v zgodovini Evrope. Zagovarjal je zadnje odločitve nemške vlade iz razloga, da je bila Nemčija prisiljena na to zaradi frencosko-sovjetske vojaške zveze, ki je bila naperjena naravnost proti Nemčiji. Ta zveza pomeni danes največjo vojaško in gospodarsko silo na svetu, saj obsegata Franc:>ja in Rusija skupno 275 mi lijonov prebivalcev z ogromnimi kolonijami.
liscu bemb nn Kvotam
Asniarn. 20. marca. Na severni in južni fronti so italijanske čete zadnje dni čudovito bombardirale abesinske položaje. Italijani so poslali živahni predvsem na fronti v Ogadenu, kjer je ?.e prenehal dež, kar je prišlo zelo prav Italijanom. Zato je s prenehanjem dežja narasla njihova vojaška aktivnost. V Addis Abebi so trdno prepričani, da bo general Graziani začel ofenzivo na črti Hara— Džidžiga ter, da bo z letečimi moderniziranimi četami skušal prodreti železniško progo Addis Abe-ba— Džibuti. Natančnih poročil ali se je Grazi<i-nijeva ofenziva že pričela pa še ni, ker se Italijani zadnje čase poslužujejo taktike za svoja vojna dejanja in jih razglasijo šele, ko so uspeli. Res je, da so se že razširile vesti, da so italijanske čete zavzele Džidžigo. Italijanski avioni so ponovno bombardirali Dagabur in Sasabaneh. Iz eritrejskega vira prihaja vest, da bo zdaj od abesinskih poveljnikov prvi na vrsti ras Našibu, katerega bo general Graziani napadel.
Po službenem abesinskem poročilu so Italijani v zadnjih dveh dneh zmetali na (Juoram več tisoč bomb.
Abesinska vlada je zaradi propagande, ki jo vrše italijanske radio postaje v Abesiniji in iz
strahu, da ne bi prebivalstvo dobivalo točnih vesti
o	polož.aju na frontah, prepovedala imeti radijske aparate. Ta prepoved velja tudi za inozemske podanike. To prepoved je treba spravljati v zvezo z naraščajočim nezadovoljstvom, ki vlada med abesinskim prebivalstvom na splošno zaradi slabega vodstva vojne.
Upor v Haeoeju
Asniara, 20. marca. Včeraj so italijanska letala uničila dva abesinska aviona, s katerih je pobegnila posadka, takoj ko so se približala italijanska letala. Aviona sta bila francoske znamke Potez.
Po vesteh iz Hararja se zlasti med muslimanskim prebivalstvom vse bolj širi nerazpoloženje proti abesinski vladi in proti cesarjevi osebi. Prišlo je že do odkritih uporov, zaradi tega, ker je prebivalstvo na milost in nemilost izročeno ropanju neguševih čet, ki so slabo hranjene in se zaradi tega morajo hraniti z ropom. Razen lega oblasti nalagajo vedno nove vojne davke, ki jih prebivalstvo ne more več zmagovati. Upor pričakujejo tudi v najkrajšem času v provinci Arusa, v Godjamu pa vstaja traja kar naprej.
Sovjeti trgale Kitajsko
Talna pogodba med Sovjetsko Raslio la kit. tutkestanom
vince bosta skupno vzdrževali red in mir v provinci.
3. Vsa sredstva, ki jih ta pokrajina potrebuje
Hurbin, 20. marca. Tukajšnji listi priobčujejo pogodbo, ki sta jo sklenili sovjetska Rusija in vlada kitajske province Sinkijang. Sinkijang je listi del kitajskega ozemlja, ki ga poznamo pod imenom kitajski Turkestan.
Tajna pogodba, ki bije v obraz vsem mednarodnim običajem, je sklenjena z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. Vsebuje pa naslednje točke:
1. Vlada province Sinkijang povabi v svojo prestolico 5 strokovnjakov sovjetske vlade, kot svetovalce.
2. Vpliv kakih drugih sil v provinci Sinkijang ne bo dopuščen. Sovjetska vlada in vlada te pro-
liotela doseči svojo osamosvojitev ali osnovati novo državo, jo mora sovjetska vlada v teli stremljenjih podpirati.
7. Vojaški sporazum bo v podrobnostih določevala posebna pogodba.
Ta pogodba je v vseh evropskih krogih vzbudila veliko pozornost, saj je jasno dokazala za čem gredo sovjetska stremljenja.
S tem, da je sovjetska vlada sklenila vojaško, politično in gospodarsko pogodbo s provinco, ki predstavlja sestavni del kitajske države, je izvršila silen napad na Kitajsko kot tako. Nobenega dvoma ni, da predstavlja pogodba samo prvo stopnjo za osvojitev kitajskega Turkestana po Sovjetih. Sovjeti v vsej tišini nadaljujejo v Aziji svojo politiko, ki gre za tem, da polagoma in neopazno gospodarsko osvoji obrobne pokrajine, ki meje na središče kitajske države. Za zunanjo Mongolijo je prišel na vrsto kitajski Turkestan.
Venlzelos umrl
Bivši grški ministrski predsednik Venizelos je preminul v sredo ob 8.50.
Elefierios
Mlada žetev Jetike
Radovljica, 20. marca.
Zavraina jetika je danes zjutraj ob tri četrt im eno strla mlado življenje /lati Štanglovi, hčerki davčnega uradnika v Radovljici. Zlata je bila sta,a šele 20 let, a je od vsega svojega življenja čutila le bridkosti bolniške postel]e, na katero je I 'a navezana že vsa zadnja leta. prej v presledkih skoraj vse svoje življenje. Svojo usodo, ki ji je bila tako skopa, pa je prenašala tako vdano v
7,a svoj nstpredek bodisi gospodarski in politični, j ^ožjo V0|j0l da je radi svoje bolezni le prav redko bo vladi dala na razpolago. Samostojnost kitajske- .	.	■	-	—x--	..«^»i=.	-j-	ni
ga Turkestana pa bo ostala nedotaknjena.
4. aZ dela, ki pospešujejo gospodarski napredek. bo surovine, stroje in tehnične moči Turke-stun uvažal samo iz sovjetske Rusije.
5. V primeru kakega zunanjega političnega spora bo sovjetska Rusija podpirala kitajski rl ur-kestan vojaško, politično in gospodarsko.
(1. V primeru, da bo vlada te kitajske provinc«
kazal nevoljo. Le zadnji čas, ko je vedela, da m več pomoči, se je često zakrila in začela pritajeno ihteti. Vedno in vedno pa se je zatekla k molitvi, v kateri je našlo zopet vso svojo tolažbo. In utrjeno v božjih preizkušnjah, vso prežeto božje vdanosti in pobožnosti jo je danes zjutraj Vsemogočni poklical k sebi po večno plačilo.
Pogreb bo v nedeljo ob pol štirih. Neutolažljivim svojcem naše iskreno sožalje!
Politika sedanie vlade
O pumestltvah
Gospodje, v interpelaciji se nadalje nahaja j »a.tuš, po katerem je vlada preganjala uradni-štvo v nekem nezaslišanem obsegu. In da je bilo i/ strankarskih ra/logov premeščenih in preganjanih na stotine in stotine dobrih uradnikov, katerih edina krivda je bila to, da so zvesto služili nacionalnemu režimu. Tako stoji v predloženi interpelaciji.
Gospodje, takšna kritika se je čula tudi v finančnem odboru in jaz sera osebno prisostvoval diskusiji, ko je bila posebna kritika naperjena proti ministru prosvete, da so bili dobri učitelji, posebno v dravski banovini, izredno ostro in v velikem številu preganjani. Toda gospodje, že v tej diskusiji sem rekel to, kar mislim, da mora slišati tudi ves senat, du je bilo namreč v dravski banovini, kjer je 4180 učiteljev, vsega premeščenih 274 in to po prošnji 168. /ato drži, da je od 4180 učiteljev premeščenih po službeni potrebi vsega 106, toliko, kakor se jih premesti v normalnih časih, ko se premestitve sploh vršijo, to je jeseni. In če se od 4000 učiteljev premesti sto oseb, od katerih so se nekateri, kakor pravi g. prosvetni minister, da je bilo to v večini primerov, samo popravile prej izvršene premestitve, s tem da so se ti ljudje vrnili tja, kjer so prej bili, nazaj na ona mesta, kjer bodo bolje služili državi, tedaj se ne more
Sovoriti pri taki statistiki službenega značaja, a se je izvajala posebna politika, da so se preganjali dobri in nacionalni uradniki.
]noita dela
»Nezmanjšana gospodarska depresija«, pravi nadalje ta interpelacija, »neurejeno ekonomsko in finančno stanje, veliki načrti javnih del, za katere so bili po službenih izjavah tedanjega finančnega ministra zagotovljeni tudi potrebni krediti v višini ene milijarde din, a so ostali večinoma le na papirju ...«
Gospodje, kar se tiče ekonomskega in finančnega položaja naše države, vas bom le spomnil na to, da cene agrarnih proizvodov, po-sebnb cerealij, pšenice in koruze, nikoli niso bile tako dobre, kakor danes za časa naše vlade. Nikoli se gospodarska davčna bremena niso tako zmanjšala, kakor se vrši to zniževanje pod npravo moje vlade. Nikoli, gospodje, javnih del v tej državi ni bilo v tako veliki meri izvajanih v vseh pokrajinah, kakor se izvajajo baš pod upravo vlade, kateri imam čast biti na čelu Pojdite v katerikoli hočete kraj naše države. Pojdite na Primorje, pojdite v Vojvodino ali Slove-
nijo ali v Južno Srbijo, kamorkoli sc obrnete, boste videli, da se gradijo nove ceste in nove železniške proge. Potem takem, je velika in težka krivica reči nam, da je bil kredit ene milijarde din le stvar, ki je ostala le na papirju Ne gospodje, to niso samo obljube, to ni stvar, ki je ostala samo na papirju, to je stvar, ki jo potrjujejo dejanja in stvarnost.
Natijtmaliztm v met tih in kiloocnmih
Gospodje, usoda vlade po naši ustavi ni odvisna od parlamenta. O njeni usodi se briga višji činitelj. Gospodje, razumem kritiko in nasvete interpelacije, ki jo iznašajo gospodje senatorji, in odgovoril sem jim na to interpelacijo, o kateri boste tu razpravljali. Moja želja bi bila, da ne bi nobena interpelacija ostala brez odgovora, ker sem prepričan, da bodo gospodje senatorji predložili interpelacije, ki so resni dokumenti in katere mora kraljevska vlada zmerom upoštevati. Gospodje, v želji, da bi tak duh in takšno razpoloženje obstajalo pri vladi in senatu, bi prosil, gospode, ki se posebno odlikujejo s svojim nacionalizmom in jugoslovanstvom, ki ga ini spoštujemo in cenimo, da nas ne imenujejo kakor nekake skoraj bi rekel protidržavne in nenacionalne elemente. Ne bi želel gospodje, da bi nekateri gospodje, ki se imenujejo nacionalne Jugoslovane ali jugoslovanske nacionaliste, vzeli vatel v eno roko in tehtnico v drugo in bi vsak korak, vsak postopek, vsako dejanje kraljevske vlade merili, da ne bi bilo centimeter več ali manj bliže jugoslovanskim načelom, ali en gram več ali manj v duhu velikih jugoslovanskih nacionalnih idealov.
Gospodje! Težko je nam vsem, dan za dnem poslušati v govorih in člankih in izjavah in^ celo v tej interpelaciji saini, da dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho in vsa druga gospoda y kraljevski vladi niso prav tako dobri patrijoti, niso prav tako dobri nacionalni Jugoslovani, kakor so nekateri gospodje senatorji, ki jih mi ce nimo in spoštujemo in ki se imenujejo Jugoslovanske nacionaliste.
Kdc ima iuut|cnalno leoltlmaillo
Gospodje! Neskromno in težko je govoriti o samem sebi. Mo*'da ne bi o tein govoril, da me ni žalil del te interpelacije. Toda gospodje, človek, ki je danes predsednik vlade, in ki je bil
trikrat izvoljen za narodnega poslanca pod Vi-dovdansko ustavo, da se temu človeku mečejo luki očitki, gospodje, to je težka žalitev.
Gospodje! Ali se more reči, da ni jugoslovanski nacionalist dr. Korošec, ki je v dunajskem parlamentu leta 1907. rekel v brk avstrijski vladi tele besede: »Na Balkanu vse sovraži Avstrijo. Če hočete voditi zdravo balkansko politiko. morate spoznati pomen Jugoslovanstva.«
In malo pozneje, nekaj let poienejc, je v svetovni vojni v istem avstrijskem parlamentu na Dunaju rekel dr. Korošec 12. junija 1017: »Želimo, da iz prelite krvi vzklije jugoslovanska svoboda. Mi hočemo svobodo. Če je to, kar mi hočemo, veleizdaja. potem vam rečem, gospodje, da nimate zadosti vešal, da bi mogli obesiti vse veleizdajalce, in da nimate zadosti pušk, da bi mogli vse pobiti, zakaj vsi Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo svobodo, hočejo skupno življenje, in v tej skupnosti delati za svoje blagostanje.«
In naposled, gospodje, malo pozneje, je v istem parlamentu rekel dr. Korošec tele besede: »Jugoslovanski narod hoče svojo jugoslovansko državo.«	_	_	,
Gospodje, če je dr. Korošec dejal takšne izjave v času, ko ni bilo lahko biti jugoslovanski nacionalist, s kakšno pravico mu morete odrekati ta jugoslovanski nacionalizem danes? Koko na srce: kako težko in neodpustljivo žalitev ste prizadeli takšnemu patrijotu. kakršen je g. dr. Korošec!
Dr. Spaho je bil šef stranke, ki se je imenovala Jugoslovanska muslimanska organizacija. Spomnili se boste gospodje, da se je po zedinjenju naša država imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. In je bila edina politična stranka, ki je nosila jugoslovansko ime, Jugoslovanska muslimanska organizacija, katere šef je bil dr. Spaho. In zdaj, gospodje, ta dr. Spaho, ki se je proglasil za Jugoslovana mnogo pred drugimi, ki se danes imenuje Jugoslovana, ta dr. Spaho, naj ne bo jugoslovanski nacionalist, danes njemu merijo in tehtajo vsako besedo, in vsako gesto in pravijo: Ali je ta Jugoslovan?
Gospodje! Kdor dela, tudi greši. Mi pa sprejmemo vsako dobro mjšljeno kritiko na znanje. Mi smatramo to deklaracijo za dobro mišljeno kritiko, in zato tu odgovorim takole: Mi bomo vse nasvete, vsako dobro mišljeno kritiko z zadovoljstvom poslušali, ker nam bo vzpodbuda, kako naj dolamo, da v bodoče ne bo več napak, ki zdaj še obstoje. S takšnim delom bomo najbolje služili interesom države in onemu vrhovnemu idealu, po katerem vsi stremimo, da bomo v korist in da bomo delali v blagor kralja in domovine.
Dolgotrajno odobravanje in ploskanje!
Zopet dve mladi žrtvi tihotapstva
Ljubljana, 20. marca.
Odkar so potegnili preko naše zemlje av-stiijsko-jugoslovansko mejo, prihajajo z obmejnih krajev neprestano poročila o nesrečah, ki se tam dogujajo. Meja je ljudi začela navajati do tegu, da skušajo priti do denarja na najlažji, toda obenem tudi na jriskantnejši način: s tihotapstvom. Kakor rečeno, ne navaja ljudi do tihotapstva sedanju izredno huda gospodarska kriza; kajti tihotapstvo sc je razcvetelo že v prvih povojnih letih ter doseglo višek v letih 1920*—1024. torej v času, ko je še bilo vsega v izobilju iu ko z zaslužkom ni bilo tako težko, kar navaja ljudi k tihotapstvu, je pred vsem nli\otu, s katero se pride do denarja.
Kanal tihotapstva
Na odseku meje med Jezerskim in Tržičem, v k ruju Komenda, južno od Pečovnika, je za ti-liuiapce nalašč ustvarjen prehod preko meje. Prehod je zaraščen in šele pozneje je teren zopet pregleden, nakar preide zopet v jjozd. Temu mestu pravijo graničarji in orožniki kanal tihotapcev. Kajti tu v lovijo obmejni organi največ tihotapcev. In kljub temu, da tam največkrat pade kak tihotapec v-roke graničarjem, ljudje z neverjetno drznostjo tihotapijo ravno na tem mestu.
Na istem mestu že lani dve žrtvi
Kako graničarji pazijo na to mesto in kako »e obenem tihotapci zanašajo, da bodo srečno prešli tukaj mejo, dokazuje tudi okolnost, da so že lansko leto tukaj ustrelili graničarji dva tihotapca, ki se na pozive nista hotela ustaviti. Kakor rečeno, postane svet tam kmalv. od meje zopet gosto zaraščen Do gozda pa je vmes prost pas. Preko tega pasu obvladajo graničarji teren precej daleč. Tihotapci pa vedno skuSajo doseči zaraščeni del, kajti potem je gotovo, da_ se jim posreči uiti. Tako sta hotela pobegniti lansko leto dva tihotapca, ki sta na pozive graničarjev »stoj« začela teči proti gozdu. Ker so graničarji vedeli, da jim potem uideta, so začeli streljati in oba tihotapca sta oetala na mestu mrtva.
Streli sredi noči
Okrog polnoči dne 17. t. m. je ljudi, ki imajo avoju domovaliSča v bližini omenjenega tihotapskega kanala prebudilo hitro in močno zaporedno streljanje. Sprva nikdo ni vedel, kaj je bilo, a so ljudje kmalu zaslutili, da je streljanje v zvezi z mejo in tihotapstvom.
Med tem- ko so ljudje Ugibali, pa se je odigrala na meji tragedija, kakršnih smo žal že navajeni. Tragika je v tem slučaju tem večja, ker sta postali žrtvi tihotapske strasti (hn mlada posestniška sinova, eden stur 19. drugi 20 lft.
Na strelišču ostali dve mladi življenii
Na teni delu meje je sedaj še sneg. V tem snegu so bili v bližini zloglasnega tihotapskega kanalu v noči od torka na sredo v zasivli gva-nfčarji. Bilo jc, ravno okrog polnoči, ko so se iz /aiMŠčem-va iela ob meji pojavile kakih 500 m daleč od graničarske zasede tri osebe. Noe ie bi Iu precej temu«, vendur so graničarji lahko razločno opazili tri osebe, ki »o no ilc napolnjene nahrbtnike. Bilo je takoj jasno, ih “tj tihotapci. To je potrdila tudi okolnost, da *f> tihotapci, ko so jih graničarji pozvali, naj se ustavijo, začeli teči proti zaraščenemu svetu na naši strani. Graničarji »o »c pognali za njimi in tako je trajala dirka več sto metrov. Med tem si; graničarji neprestano klicali, naj se tihotapci ustavijo, Tihotapci P° napeli vse sile. du bi dosegli gozd, ker so vedeli, clu bodo tam lahko i/.ginili. To pa so vedeli tudi graničarji, ki so v trenutku, ko so prispeli tihotapci tik pred gozd. uporabili svoje orožje: padlo jo neka j strelov, pred gozdom pa sta padli dve mladi življe-
nji, žrtvi tihotapske ustrasti. Tretji tihotapec je bil med tem že v gozdu in je izginil.
Mesto domov — v mrtvašnico
Graničarji so po svojih predpisih zastražili prostor in obvestili svoje postojanke. Naslednjega dne so takoj prispeli na mesto samo pristojni oblastni organi, ki so ugotovili dejansko stanje in uvedli preiskavo. Občina Jezersko je poskrbela prevoz obeli trupel v mrtvašnico na Jezerskem, kjer je bila včeraj obdukcija. Obdukcija je ugotovila, da ima eno truplo en strel, drugo pa dva. Vsi trije streli so smrtonosni.
IJstreljenca nista imela pri sebi nobenih dokumentov. Zato niti graničarji niti orožniki niso mogli ugotoviti, kdo sta. Sele ko so pripeljali trupli v jezersko mrtvašnico so Jezerjani spoznali v mrličih posestniška sinova Megliča Franca iz Loma, h. št. 1- in Megliča Janeza iz Loma, h. št. 13. Njuni starši imajo posestvice in bajte, ki nudijo domačim lep krov, dočim si služijo kruh s trdim delom. Janez in Franc pa sta skušala priti do denarja s tihotapstvom. Njuna drznost je morda dokaz, da sta tihotapila tudi že prej.
Saharin...
Kakor omenjeno, so imeli vsi trije tihotapci pri sebi napolnjene nahrbtnike. Ko jo komisija nahrbtnike odprlu, se je mogla prepričati o neverjetni drznosti tihotapcev. V enem nahrbtni- -ku so dobili 12 kg saharina, v drugem pa It in j pol kilograma. Tudi ta dogodek dokazuje, da je saharin v naših obmejnih krajih še vedno glavni predmet tihotapstva.
Kdo ie pobegli tihotapec
Za tretjim tihotapcem, ki jo pobegnil, ni nobenega sledu. Od mesta, kjer so graničarji ustrelili Franca in Janeza Megliča, so Vodile stopinje v gozd in naprej v dolino, a nižje doli zmanjka snega in z njim je izginila tudi vsaka sled za tretjim tihotapcem.
' Strogo izvajanje predpisov, ki jih Imajo obmejni organi, je omejilo tihotapstvo pri nas ze do skrajnosti. Ljudje se zavedajo, da.imajo graničarji pravico na vsakega človeka, ki se v pasu 5 km od meje na poziv noče ustaviti streljati. To ni samo graničarjeva pravico, marveč tudi graničarjeva dolžnost. Kljub vsej strogosti teh predpisov pa se najdejo še vedno ljudje, ki se podajajo na ta najriskuntnejši posel in stavi ja jo na kocko svoje življenje.
Ljubezniv bratec
Mo-'	marca.
Tekstilni delavec Lorger Avgust v Gregorčičevi ulici 5 na Pobrežju ima polbrata Bogomirja Kolariča, s katerim ima žalostne izkušnje. Ze nekoč ga je Kolarič občutno oškodoval, m pa takrat zadeve prijavil ter je bratu prizanesel. Včeraj po je prišel Lorger na policijo z nekim listkom, na katerem je bilo napisano: »Ropar je žel v mesto in naj se mu nihče ne približa, sicer bo mrtev.« Pisava je bila Kolaričeva. Na policiji ie Lorger povedal, da mu jc polbrat v času, ko sta bila z ženo na delu stanovanie doma docela izpraznil. Odnesel je dobesedno vso obleko od njega in od žine in vse perilo, da jima je ostalo samo to, v kar sta bila pri delu oblečena. Policija sedaj Kolariča zasleduje, njegov brat pa ima le malo upanja, da bi še dobil nazaj svojo obleko in perilo, ker ie noj-brže ljubeznivi bratec vse te odneSene stvari nekje vnovčil in bo ves denar pognal po grlu,
Laziča Markovič predava veljakom J Dl S
Maribor, 19. marca.
Včeraj popoldne je prišel v Maribor z brzovla-kopi dr Laza Markovič. Sinoči bi moral imeti v okviru starešinskega sestanka »Triglava« in »Ja-
drana* predavanje o hrvatskem vprašanju. Ker predavanje ni bilo po predpisih prijavljeno, ga policija ni dovolila. V dvorani hotela Orel se je zbralo znatno število veljakov mariborske in okoliške JNS, ki so omogočili nazadnje dr. Markoviču predavanje na ta način, da so ga sprejeli kot člana v starešinstvo Triglava ter tako izigrali policijsko odredbo. Dr. Laza Markovič je imel potem predavanje pred samimi pripadniki INS, ki so mislili, da bodo čuli bogsigavedi kake politične izjave. Predavatelj pa jih je temeljito razočaral, ker je govoril o hrvatskem vprašanju iz čisto načelnega in nepolitičnega staliSča in ga obravnaval tako, da nt bilo gospodom od INS kar nič pogodi.
Kadar si osemletnik prižge prvo cigerelo
Maribor, 19. marca.
V	hiši Ob brodu St. 7 so včeraj popoldne komaj zadušili požar, ki je izbruhnil v stanovanju pleskarja v delavnicah drž. del. Kardinerja Antona. Vnela sc je postelja ter je ogenj uničil vso posteii-nino in del pohištva, predno so ga^ pogasili. O vzroku požara v stanovanju so nekaj časa ugibali, predno se je zadeva pojasnila na nenavaden način. 8-letni Kardinarjev sinko Tonček je priznal, da je on nehote zanetil posteljo in sicer s cigareto, katero je poskušal kaditi prvič v svojem življenju. Fantek si je nekje nabavil cigarete in vžigalice. Ko je bil sam doma v sobi. si je cigareto moško prižgal in začel kaditi, kakor velik. Komaj pa ie napravil par »cugov«, že je prišel domov njegov starejši brat Gabrijel. V strahu pred bratom je Tonček hitro vtaknil gorečo cigareto v posteljo pod žimnico in brat ni ničesar opazil. Pač pa je začelo od prižgane cigarete tleti žimnica in tako je nastal v postelji požar, ki le po srečnem slučaju ni postal usoden za celo hišo.
Miren praznik Sv. Jožefa
Sv. Jožefa, slavne nekdanje kranjske vojvodine patrona, so Ljubljančani letos mimo in dokaj dostojno praznovali. Po mnogih obratih so delali. Trgovine so bile drugače cel dan zaprte. V četrtek zvečer so ponekod prirejali hrupne *ofrehte« Jožetom in Jožicam s harmoniko, klarineti in renami, ki so pri takih narodnih običajih neizogiben inštrument. Po gostilnah je zavladalo po noči nekako veselo razpoloženje na račun Jožetov. Mnogo so Ljubljančani izdali za razglednice, voščila, cvetje in druge prezente. Vrtnarji pa se ne morejo posebno pohvaliti, da bi prišli tako dobro na svoj račun, kakor druga leta, ko so Jožicam častilci kupovali drago cvetje, nageljne in eksotične vijolice. Letos je bil samo nekdo kavalir, ki je kupi’ svoji izvoljenki rdeče cvetočo azelejo za ‘200 Din Na praznik sam so godovnjaki Jožeti in njih tovarišice Jožice napravili večjidel izlete na bližnje vrhove in v okoliške vasi.
Nekdo se je že pred dnevi zanimal za čudno statistiko. Skušal je dognati po matrikah in pri drugih uradih, ki vodijo evidenco o ljubljanskih meščanih, koliko je pravzaprav v Ljubljani Jožetov in Jožic. Ni mogel točno ugotoviti njih častnega števila. Prišel je do 5000. Pravijo pa, da jih je v Veliki Ljubljani še mnogo več. Ta mož je včeraj v šaljivi družbi, ko so slavili nekega Jožeta, začel računati, koliko je pač vesela Ljubljana potrošila na račun Peptov in Pepc. Tako-le pravi la računar, da najmanj okoli 800.000 Din za voščila, prezente, cvelje, za buteljke in kosila. Mnogi pa so na naslov našega patrona pogledali bolj globoko v čašo.
Kakor izjavlja mestna reševalna postaja, jo vladal včeraj in po noči v mestu in bližnji okolici popolen mir. Ni bilo velikih kravalov, niti pretepov, niti nesreč, celo nobenega karambola ne, kar je na lepe praznike običajno, ko divji avtomobilisti podirajo pasante in drveči kolesarji se zaletavajo drug v drugega. Tudi na deželi, kolikor prihajajo prva poročila, je bil na praznik mir.
Ljubljana je bila drugače na praznik prazna in pusta. Vse je drvelo na Ljubljančanom spomladi priljubljene izletne točke, tako na Šmarno goro, kjer je bilo pravcato mravljišče turistov, na Sv. Katarino, na Krim, na Kurešček in mnogi k Sv. Trem kraljem pri Vrhniki. Zimski športniki so jo mahnili z »deskami« na planine.
Suhi sušeč
Sv. Jožef nam je drugače prinesel dokaj mrzlo vreme. Sušeč je letos neprimerno suh, kar res odgovarja njegovemu imenu. Januar in februar sta bila izredno mokra, saj je padlo 438.8 nun dežja, kar ponienja, da se je nad Ljubljano zlilo v dveh mesecih 43,880.000 hi vode, nasprotno je sušeč reven na padavinah in prinaša zmeren mraz. Že trikrat je padla v okolici močna slana, ki je deloma škodovala že razcvetajočim so marelicam. Tudi davi je živo srebro v termometru padlo do 3 stopinj C pod ničlo. Po travnikih in vrtovih je bila silna slana. Mirnostoječe vode so zamrznile. Po oknih se'* je napravila tenka ledena skorja. Drugače pravijo, da suh marec prinaša lej>o letino.
Žrtev obešanja na avtomobile
Povožen fantek umrl v bolnišnici.
Nocoj jc umrl v splošni bolnišnici v Mariboru mali devetletni Edi Herič, sin železničarja iz Krčevine pri Mariboru. Fantka ie pred nekaj dnevi povozil avtotaksi ter mu zadal strahovite poškodbe. Imel je zlomljeno roko in nogo ter razbito lobanjo. Šofer, ki je fantka povozil, je naložil otroka na avto ter ga prepeljal v bolnišnico. Zdravniška pomoč pa je bila zaman, ker se mu ie zaradi počene lobenie vnela možganska mrena in je nocoj podlegel poškodbam. Mali Edi je postal žrtev lastne neprevidnosti. Kakor je po pričah sedaj ugotovljeno, ne zadene šoferja nobena krivda. V trenutku nesreče jc vozil v smeri od mesta tovorni avto po Aleksandrovi cesti v Krčevini.Od nasprotne strani je prišel takrat od Pesnice proti mestu avtotaksi. V trenutku, ko sta se oba avtomobila križala, ie mali Edi skočil na cesto ter se hotel obesiti zadaj na tovorni avto. Prišel pa ie pri tem med obe vo/ili ter ga je osebni avtomobil zgrabil in podrl na llu.
Vremenska poročita
Kranjska gora—Rateče—Planica: —3, jasno, mirno, barometer stoji mirno, 20 cm srenja na 20 centimetrov podlage.
Vršič, Krnica—Tamar: 130 cm srenja.
Planica, Dom Ilirije: —6, barometer visoko, jasno, sev. veter, nu 06 cm podlage 6 cin pršiča, snmka prav dobra, mala skakalnica uporabna.
Kofce: —0, 100 cm, zrnatega snega. 20 cm pršiča, sončno, smuka prav dobra.
Družinska kovačnica
ponarejenih kovancev
Maribor. 20. marca.
štiričlanska družina 64-letnega posestnika Stefana Podgaiskega se je znašla danes dopoldne na zatožni klopi pred malim senatom v Mariboru radi pregrehe, ki je v obmejnih krajih zadnie čase prav običajna — poskusa ponarejanja srebrnega^ denarja. Zanimivo je, da je teh poskusov največ med priseljenci, ki 50 se v obmejne kraje zodnia leta naselili iz hrvatskega Zagorja. Poleg St. Podgaiskega je obtožena še njegova žena. 62-letna Zora, njegov 25-letni sin Stefan in Štefanova 'cHa.Je'' lica. Poleg ponarejenega denarja pa je stari Stefan Podgajski obtožen še napada na svojo snaho Zoro, kateri je zadal z gnojnimi vilami težje telesne poškodbe.
Obtožnica opisuje kot glavne krivce oba možakarja, očela in sina. Mladi Stefan je imel dva movčna modela za vlivanje 50 in 20 dinarskih kovancev, Doma so topili kositrne žlice in svinec na štedilniku in v teh modelih vlivali novce. Openj so razpihovali z mehom iz svinjske kože, ki ga je stari Podgajski nalašč za to napravil. Obe ženski sta skušali potem ponarejene kovance spravili ob raznih prilikah v promet in se jima je res posrečilo, da sta zamenjali več komadov. Denar m bil baš najbolj spretno ponarejen, radi česar so oblasti postale kmalu pozorne na Podgajske. Dokazov pq niso mogli dobiti v roke, dokler ni Jelica Podgajski vsega izdala. Dne 9. januarja jo le namreč njen tast pretepel z gnojnimi vilami ter hudo poškodoval. natekla se je na orožniško postajo v št. HlU ter je tasta prijavila. V hudi jezi je potem izblebetala še zadevo s ponarejanjem denarja, kar je postalo potem usodno za celo rodbino. Orožniki so napravili pri Podgajskih strogo hišno preiskavo. Mlajši šlefan se je še pravočasno rešil z mavčnimi modeli ter je odpotoval na Mrvatsko k sorodnikom, našli pa so orožniki še meh za razpiliavame ognja, o katerem ie dejal stari Podgajski, da ga rabi za žveplunjc v vinogradu ter več svinca in
cinka, iz katerega se je delala zmes za ponarejene srebrnike^ Vsi 50 seveda tajili trdovratno iri tudi snaha Jelica je umaknila svoje pričevanje, vendar so se ljudje iz okolice, pri katerih so Pod-gajski zamenjavali ponarejen denar, točno spominjali, ob kakih prilikah so jim preprerleni hrvat-ski sosedje obesili ničvredne falsifikate.
Ob času npročila razprava šc traja 111 bomo sodbo objavili jutri.
Celje
Žrtvi karambola
Popoldne so pripeljali v bolnišnico ključavničarja berlmha I1 ranča in mizarju Horjaka Josipa, oba doma z Brega pri Polzeli. Vozila sta se na motornem kolesu V Sv. Petru v 3av. dolini sta se srečala z nekim biciklistom. v trenutku je privozil se avto in karambol je bil neizogiben. Pri karambolu st« bila najbolj prizadeta oba imenovana Odletela sta z motorja In se oba težko poškodovala po celem telesu, posebno hude poškodbe imata pa na glavi. Poklicana je bila rešilna postaja, ki je oba ponesrečenca z rešilnim avtomobilom pripeljala v celjsko boln1 •'■-■o. Njiju stanje je zelo resno.
Zelo jenec 1
Mlad vlomilec no delu
ičel 1C> letni pekovski va-sta-
*godaj je P1'12	.	.
udvik 1. Proti večeru je vlomil v ! novunje svojega mojstra g. Lopaua na Dečkovi cesti. Z vetrihom je odprl vratu stanovanja, ki jih je tudi poškodoval- Toda imel je smolo. Slišala ga jc neka stranka v 1>iSi, ki se ji je zdelo početje nekoliko sumljivo. Opozorila je policijo v Gaberju, ki je bila takoj na mestu in fantu prekrižala račune- O dvelikopoteznega načrla so ga spravili v policijski zapor, kjer mu bodo dali vedeti, da na ta način ne bo prišel daleč-
h,-
mr
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 20 marca: Niketas Jutri, sobota, 21. marca: Benedikt.
Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leustek. iljeva I, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in Komotar, Vič.
A. S. K. Primorje — cross country prvak Ljubljane
Kai bo danes
Velika dvorana hotela Metropol: Ob 20. Prosvetni večer. Predava škof dr. Gregor Rožman
o	ameriških Slovencih.
Zbornična dvorana na univerzi:	proslava
75 letnice prof. dr. M. Murka.
Predavalnica internega oddelka splošne bolnišnice: Ob 18 uri redni znanstveni sestanek slov. zdravniškega društva.
Filharmonična dvorana: Ob 20. uri violinski koncert Karla Rupla.
št. Peterska prosveta: V okviru fant. odseka s prostim vstopom predava ob 20. uri dr. Fajdiga o temi: »Komunizem v predmestju«.
Dvorana ljubljanskega magistrata: Ob 20. uri redni občni zbor društva »Bran-i-bor«.
Občni zbor jeseniške Skale. Redni letni obžni zbor T. K. Skale, podružnice na Jesenicah, se bo vršil v petek, dne 20. t. m. ob pol 20 v hotelu Paar na Jesenicah, z običajnim dnevnim redom.
_ V soboto in nedeljo, t. j. 21. in ‘22. t. m., se vrše na Rožci tekme za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da so za la dva dneva v Skalaški koči na Rožci rezervirana že vsa ležišča za tekmovalce in funkcijonarje. Ostali gostje naj v, petek in soboto izjemoma prenočujejo pri Sv. Križu ali na Jesenicah. — T. K. Skala, podružnica Jesenice.
*
Filozofsko društvo« v Ljubljani priredi v soboto, dne 21. marca t. 1. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta ua univerzi peto svoje predavanje. Predaval bo g. prof. dr. Mir ko Hribar o kavzalnosti Predavatelj bo skušal podati pojmovno analizo kavzalnosti a stališča filozofije s posebnim ozirom na izsled-ke sodobne znanosti. K aktualnemu preadvanju so vabljeni člani, kakor vse ostalo občinstvo. Vstop je prost!	.	.
Lesni odsek zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani ima svoj občni zboi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10.30 uri v Unionski dvorani v Celju s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo predsednika. 2. sprememba pravil
3.	odobritev proračuna in določitev doklade za
I.	1936, 4. volitev dveh delegatov v Centralni odbor drvarske privrede v Belgradu, 5. samostojni predlogi delegatov, 6. slučajnosti. A ko ob določeni uri ne bo zadostno število navzočih delegatov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov, po istem dnevnem redu. Na predvečer občnega zbora, t. j. v soboto. dne 21. t. m. se bo vršil prijateljski sestanek vseh lesnih trgovcev ob 20.30 v Celju, v posebni sobi hotela »Evropa«.
•
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
.,w„pRAMA
'l^rjiliZačetek ob 20
I	etek, 20. marca: Ob 15. »Goljemanov«, Izven
Dijaška predstava Cene od 10 din navzdol.
— Ob 20. uri »Siromakovo jagnje« Red
Četrtek.
Sobota, 21. marca: »Družinski oče«. Red B.
OPERA
Začetek ob 20 Petek, 20. marca: Zaprto (generalka).
Sobota, 21. marca: »Kavalir z rožo«. Premiera.
Izven.
Opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v
petek 20. t. m. ob 15. uri. Vprizori se bolgarska komedija Goljemanov. Tokrat veljajo cene od 10 din navzdol.
Premiera Straussove opere »Kavalir z rozo« bo \ soboto 21. t. m. Delo je znano po krasnih melodijah, predvsem po raznih znamenitih valč-kovih motivih in po sijajni 8v°ji instrumentaciji. Najtežjo in največjo partijo Ochsa poje g. Betetto, kavalir z rožo je ga. Gjungjenac, maršal-ka j;n. Kogojeva, Zofija ga. Ribičeva, njen oče g. Janko. Komični par ga. Poličeva in g. Banovec. Krčmar je g. Franci. Premiera Straussove operete »Kavalir z rožo« je pomemben dogodek v zgodovini naše opere. Vodstvo vprizoritve je v rokah dr. Švare in režiserja Debevca. — Premiera je izven.
Novo postajališče na kamniški progi
V	nedeljo, dne 22. marca 1936 se otvori na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik med postajališčem Črnuče in postajo Trzin novo postajališče P o d b o r š t. Na tem postajališču se bodo ustavljali vsi potniški vlaki, pričenši dne 22. marca z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane gl kol. ob 13.50.
Vlaki bodo odhajali iz postajališča Podboršt: proti Ljubljani ob 6.46, 7.59 (ob delavnikih), 10.39, 13.12, 15.25, 17.44 in 20.13 (ob nedeljah in praznikih). Proti Kamniku bodo odhajali vlaki ob: 6.03, 9.12, 11.45, 14.05, 16.22 in 1840.
Potniki m potniška prtljaga se bo odpravljala proti doplačilu v vlaku. Potniško prtljago namenjeno za Podboršt, mora potnik takoj ob izstopu sam prevzeti pri službenem vozu od vla-ko vod j e.
Včeraj predpoldne se je vršilo cross-country prvenstvo Ljubljane na igrišču ASK Primorja. Tekmovanje je bilo razdeljeno po starostnih razredih v tri skupine. Organizacijo prireditve je izvedla SK Ilirija pod vodstvom g. Polainarja. Bila je topot '■brezhibna in brez vseh napak, na katere smo zadnjič opozarjali. Proga, ki je vodila iz igrišča ASK Primorja na Posavje proti Tomačevem in nazaj je bila odlično markirana, tako da ni prišlo do nika-kih nesporazumljenj med tekači.
Udeležba tekmovalcev in klubov je bila dobra. V vseh starostnih razredih je startalo 34 tekmovalcev. Zastopani so bili vsi ljubljanski klubi, zlasti močno Primorje, ki je dalo na start največ tekmovalcev. Dalje so bili še člani Ilirije, Planine, Sloge, Korotana in Litije. Občinstva se je zbralo na igrišču okoli 200 — razmeroma veliko za naše lahkoatletske prireditve.
Rezultati posameznih tekov so sledeči:
juniorji B, starostna meja 16 let so tekli na 1500 m:
1. Košir (SK Planina) 4:52.6,
2. Tiran ISK Planina) 5:02,
3 Ciuha (neverificiran) 5:12.4.
SK Planina, ki je komaj dobro začela delati, je pokazalo, da ima v svojih vrstah prav dobre tekače in je čas, ki ga je dosegel Košir prov dober
lumoiii C. starostno meja 18 let, so t-k:« na 2500 m:
t. Kotnik (SK Kirna) 8:16.6,
2. Nabernik (ASK Primorje) 8:37
3. Renčcti lASK Primorje) 8:55
Startalo je 7 tekmovalcev, toda med tekom so trije odstopili. Kotnik je bil brez konkurence.
Največje zanimanje pa je vladalo za start seniorjev, ki so startali na 5000 m. ASK Primorje je pokazalo, da ima za to progo odlično zastopstvo Prijavljenih je bilo 17 tekmovalcev. Proga je bila ista kot za juniorje, samo da so jo tekli dvakrat.
1. Krevs (ASK Primorje) 15:521
2. Srakar Iv. (ASK Primorie) 16:20
3. Krpan (ASK Primorje) 16:27
4. Dolinšek (SK Korotan) 16:27,4
5. Starman )anez (SK Sloga) 16:27.6
6. Srakar Franc (ASK Primorie) 16:41.6
7. Kvas (SK Ilirija) 1649.4
Cas, ki ga je dosegel Krevs je odličen in smo po včerajšnjem teku prepričani, da bo ob prvem mitingu izboljšal jugoslovanski rekord na tej progi. Njegov stil pri teku je naravnost klasičen. Ilirija je šla v boi brez svojih najboljših tekačev: Bručana, ki ni mogel dobiti v tovarni dopusta, brez Starmana Adolfa in Osterman Milana.
V	končni klasifikaciji je ASK Primorje doseglo 73 točk in si s tem prisvojilo naslov Cross-coun-I try prvak Ljubljane za I. 1936
Včerajšnji eross-counlrY ie bila za naše te-! kače zadnja preizkušnja za državno cross-countrY
l	prvenstvo, ki se bo vršilo 5. aprila v Ljubljani. •
Primorje Hermes 2:0
Ljubljana, 19. marca.
V	odločilni tekmi za podzvezno prvenstvo, ki se je vršila danes na igrišču Primorja med Šiškarji in Primorjem pred kakimi osemsto gledalci, so odnesli črno-beli obe dragoceni točki, Glede na zadnje srečanje med tema enaistoricama je vladalo za današnjo tekmo precejšnje zanimanje in to tembolj, ker je bilo precej negotovosti kdo bo zmagal, četudi se je splošno pripisovalo zmago našemu dolgoletnemu ligaiu. Primorje je svoje moštvo izpopolnilo s svojimi starimi kanoni, ki so si izvojevali današnjo zmago zasluženo v svojo korist Premoči Primorja Hermežani niso bili kos in le nesigurnim strelcem črno-belih se imajo zahvaliti, da niso odšli danes močneje poraženi z igrišča
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Logar-Hassl, Jug-Šinkovic, Slamič, Boncelj-Šlamberger, Pupo, Pepček, Jež, Uršič.
Hermes: Razbornik-Klančnik, Košmerlj-Kretič, Košenina, Primar-Derenda, Oblak, Svitec, Moko-rel, Rihtar.
Igra se je odigravala v premoči Primorja tako v prvem kakor v drugem polčasu Vendar Šiškarji niso igrali tako podrejene vloge, da igra ne bi bila zanimiva. Igralo se je večinoma po sredi, odnosno v Hermesovi polovici, toda tudi Hermežani so bili izredno nevarni, kadar so prišli pred primorjanski gol. Rezultat pa vseeno ni pravilno izražen po poteku igre, kajti Primorje bi lahko zmajalo z večjim naskokom, če bi njegovi stTelci ne streljali tolikokrat mimo in to celo iz najzrelejših pozicij. Oja-čenje se je Primorju zelo poznalo in stara garda bo morala najbrž še večkrat stopiti na plan, če bo hotela njegova enajstorica dosegati kake uspehe. Obramba je imela v Piasslu in Jugu zanesljiva čuvarja svojega svetišča. V krilski vrsti je Slamič na sredi še vedno mož na mestu in tudi njegova tovariša na levi in desni sta bila prav dobra. V napadu je bil najslabši Uršič. Pa tudi ostali so danes zastreljali mnogo zrelih šans.
Hermes se je moral danes boriti z nasprotnikom, ki je že več let zastopal slovenski nogomet v državni ligi Ker je imel opraviti tudi z fizično močnejšim nasprotnikom, so se nekateri Hermežani malce bali posameznih igralcev Primorja Levji delež pn današnji ekmi je nosila ožja obramba, ki je morala odbijati napad za napadom nasprotn napada. Obramba je opravila svoj posel prav zadovoljivo. Pomagal pa ji je tudi mnogo halflinija, ki je bila vseskozi v defenzivi. Napad je imel spričo dobre obrambe in krilske vrste črno-belih izredno težko stališče in zato je le redkokdaj prišel pred gol nasprotnika. Je pa skoraj vselej ustvaril nevarno situacijo, ki pa je vedno srečno izpadla za črao-bele.
Igro so otvorili Hermežani. Primorje je prešlo takoj v premoč tako, da Hermežani 10 minut sploh niso mogli preko svoje polovice. Toda Primorju sc šele v 12. minuti po Pupotu posreči zabiti prvi gol. Obramba in krilska vrsta Hermesa dobro čisti napade Primorjašcv. Igrali so pa obojestransko previsoko igro in zato ni moglo priti do preciznega podajanja, ki je pri nogometni igri potrebno. V 26. minuti sledi korner proti Primorju, ki ga pa Šiškarji niso znali izrabiti Isto se zgodi s kor-nerjem, ki ga diktira sodnik v 36. minuti proti Hermesu. V 40 minuti sledila dva kornerja proti Primorju in prvi polčas konča z 1 : 0 za Primorje.
S prvim udarcem v drugi polovici so pričeli Primorjaši, ki so že takoj v začetku prešli v premoč. Igra postane v tem delu zanimivejša, kajti Primorje je začelo igrati tehnično bolje kakor v prvi polovici in tudi Hermežani niso dopustili svojemu nasprotniku take premoči. V tej polovici je sodnik diktiral po dva kornerja proti Hermesu in Primorju, a so ostali neizkoriščeni. Šlamberger pa je po Ježevem pTedložku iz kazenskega strela v 17. minuti postavil stanje 2 :0 za črno-bele, ki se do konca ni izpremenilo.
Tekmo je sodil objektivno Macoratti, a ne popolnoma brez potfrešk.
Predtekma: Primorje rez.: Hermes rez. 3 :1.
Nenavadno maščevanje
Z nenavadnim maščevanjem se je bavilo pred nekaj dnevi sodišče v Beranah v črni Gori.
Na planini Belasici je več pastirjev paslo živino. Med temi pastirji se je nahajal tudi Ma-duje Merdovič, ki je bil s svojim sosedom v hudem sovraštvu in pazil na vsako priliko, kako se bo maščeval nad njim. Med drugimi konji, ki so se pasli, so bili tudi konji njegovega ue-prijatelja. Zgodilo se je, da so večkrat zašli tudi na livado, ki je last Raduja. Raduje se ni dolgo pomišljal, na kratko je sklenil, da bo svojemu sovražniku ubil konja
Nekega dne se mu je posrečilo, da jt. ujel nekega tujega konja, za katerega je bil prepričan, da je last njegovega sovražnika. V resnici pa je bil konj edino imetje nekega revnega kmeta iz iste vasi Raduje je konja zgrabil, ga peljal v gozd in ga tam obesil. Nesrečni kmet je dolgo iskal svojega edinega konja, šele po nekaj dneh neumornega iskanja ga je našel obešenega.
Čeprav Raduje ni hotel na noben način priznati svojega dejanja, ga je sodišče obsodilo na tri mesece zapora.
Ponarejeni petdesetahi
K bližini Kičeva v Srbiji so pred nekaj dnevi aretirali družino, ki so v njih hiši zasledili pravo delavnico ponarejenih srebrnikov za 50 in 20 Din. Ponarejevalci so bili zelo spretni ljudje, ki niso samo dobro ponarejali denar, temveč so znali tudi na zelo premeten način svoje izdelke spravljati v promet, da jim oblast dolgo ni prišla na sled. Šele v zadnjem času pa so se pojavili nekateri znaki, ki so kazali sled za ponarejevalci. Žandarji so enostavno obkrožili celo vas in niso nikogar spustili ven. Nihče od vaščanov se ni razburjal, le eden med njimi je postal nemiren. Ko so ga aretirali, so se z njim vred podali v klet njegove hiše, vendar spočetka niso našli ničesar, kar bi bilo za tega človeka obtežilno. Končno so pa po vestnem pre-iskavanju le zasledili neko tajno odprtino v zidu, ki je bila maskirana z deskami. V tej duplini so orožniki našli priprave za litje kovancev ter priprave za topljenje kovine. Zraven pa so našli le nekaj kosov ponarejenih kovancev. Ker so bili orožniki prepričani, da se skriva kje drugje še večja količina ponarejenega denarja, so premetavali da-Jje, vendar so našli le več lovskih pušk z municijo in večje količine vtihotapljenega tobaka.
Rudarji so v skrbeh
Trbovlje, 19 marca.
Razdelitev kontingenta premoga s strani drž. železnic, zlasti na dravsko banovino, je predmet razgovorov naših rudarjev. Mnogo pričakujejo, da se posreči slovenskima imnistroma, da zadovoljivo rešita to pereče vprašanje za naše rudarje, ki jim v nasprotnem slučaju grozijo velike redukcije. Naša banovina bi po pravični razdelitvi morala d<^ biti mesečno 4400 ton, t. j. letno 52.800 ton 1 PD bi od tega dobila letno 40.000 ton, torej mesečno dva delovna dneva več. V tem slučaju bi ne bilo redukcij, če bi pa ostalo pri sedanjih naročilih, bi sedaj zaposleno delavstvo zamoglo delati v mesecu le 10 dni ali Se mani, Ako pa bi delavstvo delalo v mesecu 18—20 dni, bi bilo reduciranih samo pri TPD 1500 delavcev.
Po gorenjih ugotovitvah delavstvo težko čaka ugodnejših poročil, s strahom gleda v bodočnost. Samo naša trboveljska občina Ima že sedaj 1003
brezposelne, katere morata podpirali občina in banovina s svojimi sredstvi, Mladinsko kuhinjo po-seča nad 1000 šoloobveznih otrok brezposelnih staršev in delno zaposlenih rudarjev. Neznosne razmere, ki vladajo v naši občini in drugih rudarskih revirjih, $o vendar obupne. Z večjim odjemom premoga pa bi bilo to stanje vsaj nekoliko omiljeno in rudarski živelj rešen najhuj'šega pomanjkanja.
Mnogo ogorčenja pa je prinesel med naše rudarje amandman, ki razveljavlja člen 219 obrtnega zakona. Po tem členu so si rudarji v decembru lanskega leta izvojevali plačilo bolniških dni za dobo enega tedna. Zdi se, da se hoče še ono, kar so si dosedaj delavfi priborili, vzeti. Upamo, da uspe slovenskima ministroma, da ta amendman ne pride v finančni zakon. Rudarsko delavstvo je radi poslabšanja že obstoječe zakonodaje hudo razburjeno in proti temu odločno protestira. Naproša vse merodajne, da store korake za izboljšanje.
• V .
Dolenjsko obrtništvo v boju za obstanek
Dolenjsko obrtništvo trn splošno je zašlo v hudo krizo, ki grozi popolnoma uničiti nekatere obrtniške stroke. Najhuje so pač prizadeti čevljarji, katerim hudo konkurira Bata, ki jim lakorekoč grozi vzeti vse življenske možnosti. Čevljarjem slede krojači, ki jih tlači konkurenca Tivarja. Istotako so po tu in inozemski konkurenci pripadete tudi druge panoge obrtnega stanu, doclm stavbna in ključavničarska ter deloma tudi kleparska obrt nimajo dela, ker se premalo zida. In tako bi lahko naštevali kar naprej težave obrtnega stanu. Videč svojo propast, so se začeli tiidl dolenjski obrtniki no vse kriplje truditi, da si izboljšajo položaj. Dvignili so kvaliteto svojim izdelkom na najvišjo stopnjo, ter so tako postavili svoje izdelke v isto vrsto z inozemskimi ali celo še višje. Tega naša širša javnost ne ve, nekaj pa vedeti noče. Še vedno ji je ljubše tuje, navidezno cenejše in boljše blago, kot pa izdelek domačega obrtnika, kateremu 8e no zaupajo dovolj.^ Da bi domači obrtniki vsej javnosti pokazali česa so zmožni, so se odločili prirejati stalne razstave svojih izdelkov. Pozabili so vse stare strankarske spore in postali zopet samo — obrtniki, ki jim je za isti cilj borba. S tein korakom je bil postavljen trden temelj boljše bodočnosti obrtnega stanu in napredka. V Novem mestu, kot središču Dolenjske, odkoder naj dobivajo vse obrtne organizacije smernice za nadaljno delo, sta se združili pred kratkim dve močni obrtni organizaciji t. j. Obrtno društvo in pa novoustanovljena Obrtna zveza, ki šteje že danes okrog ‘200 članov, v enotno obrtno fronto, katere prvo delo bo velika obrtno gospodarska rzslava za časa gasilskega kongresa v Novem mestu v dneh od 4. do 13. julija t. I. Vse »Paidavec1 Dinar je šel za čokolado, zdaj naj dolenjsko ohrtništvo bo tedaj stopilo na plan krep-vržem še enega, da boš potegnil ven prt, kajne?« 1 ko združeno in bo pokazalo kaj zmorejo pridne ro-
ke domačega obrtnika.'Marsikaj so pokazali obrtniki že leta 1934. z razstavo po novomeških trgovskih izložbah, ter v letu 1935 z razstavo v hiši g. Kastelica, vendar so bile vse te razstave preveč raztrgane tn*zato niso dosegle popolnega uspeha. Nameravana razstava letos pa bo prirejena v enem samem poslopju, bo bolj enotna in povezana v celoto, k čemur bodo gotovo veliko pripomogli tudi naši gospodarski krogi, ki se bodo te razstave udeležili, Želimo le, da bi bilo to veliko obrtniško delo in prizadevanje za obstoj in procvit obrtnega stanu tudi kronano z največjim uspehom!
S kamenjem nad avtomobil
Potniki, turisti in avtomobilisti se stalno pritožujejo in zgražajo nad šolarji v Stranjah pri Kamniku Ako ima avtomobilist ali turist smolo, da gre mimo Sole ravno v času, ko šolski dečki v divjim tulenjem zapuščajo šolo, je takrat že zapisan usodi. Ali te prav nesramno ozmerjajo z raznimi priimki, ali pa obsujejo s kamenjem. Pred krutkim se je posrečilo nekemu kamniškemu avtoprevozniku, aa je ujel enega teh paglavcev in mu za nagrado pritisnil par krepKili zaušnic, ker mu je poškodoval avto. Neka dama, ki je stalno obiskovula naše lepe planine, pu je izjavila, da je ne bo /lepa več, ker nima nikdar miru in du je bila že nekajkrat prav nesramno ozmerjana od teh mladoletnih nasilnežev. V interesu tujskega prometa je. da se šolsko vodstvo zavzame za stvar ter uporabi najstrožje ukrepe, du take navade iicbije mladini iz glave,
Vsedržavna konferenca
o	konjereji
Kmetijski minister je sklical za 16. in 17. t. m. konferenco v Belgrad. na kateri se je razpravljalo o povzdigi konjereje. Konferenci je predsedoval Milan Novakovič, pomočnik kmetijskega-ministra, prisostvovali so ji pa zastopniki kmetijskega ministrstva, vojnega ministrstva in vseh banskih uprav. Bansko upravo dravske banovine sta zastopala inž. Lambert Muri in inž. Matija Absec. Po daljši debati so sprejeli tele sklepe:
1. Da banske uprave s sodelovanjem državnih konjarn organizirajo prigoj konsolidiranega porekla v kraje, kjer obstoje pogoji /a racionalno konjerejo potom enotne organizacije. To organizacijo je treba dati pod nadzorstvo v tehničnem pogledu po euotnib načelih;
2. vsi žrebci, ki jih nabavljajo državne in banske uprave, se dado v javni priplod potoni pristojnih žrebčarskih postaj, kjei morajo o tem voditi predpisano evidenco;
3. v državnih žrebčarnah in v krajih, določenih za stalne in sezonske žrebčarske postaje, imajo uporabljati samo žrebce dobre plemenske vrednosti;
4. ostali žrebci se oddajo v javni priplod potom privatne nege in žrebci se imajo oddajati v privatno nego po enotnih načelih v vse; državi;
5. banske uprave imajo s sodelovanjem državnih žrebčarn v odgujalnih centrih izbrati dobre plemenske kobile, jih popisati in nagraditi v svrho izkoriščanja za priplod;
6. prodaja odvišnega kobiljega materijala teh kobil se ima organizirati na sejmih;
7. v onih primerih, kjer je kobilji materi-ial slabši, je treba organizirati dober odgoj kobiljega zaroda;
8. licenciranje v vseh banovinah se ima izvršiti redno, predsedniki komisij nuj bodo po možnosti konjerejski strokovnjaki:
9. pri licenciranju žrebccv je treba upoštevati, koliko žrebcev je oplodilo kobile in koliko in kakšen je mladi rod, v ta namen je treba uvesti in voditi točno evidenco. Privatno liceu-eiranje žrebcev, o katerih se dožene, da »o pokazali dober uspeh pri priplodu, ie treba nagraditi pod pogojem, da bodo žreoei tudi nadalje služili za priplod;
10. kastracija licenciranih žrebcev se ima brezpogojno izvršiti v določenem roku;
11. poleg rednih razstav je treba sistematsko prirejati razstave konj za posamezna od-gajališka področja istega plemena in tipa, razen tega naj se pa vrši tudi državna razstava konj. Na državni konjski razstavi naj bodo samo takšne živali, ki se na razstavah posameznih odgajaliških področij določijo za to razstavo;
12. za prirejanje teh razstav in ocenjevanje živali na njih je treba izdati pravilnik;
13. pri konjskem športu je treba v prvi vrsti posvečati pozornost kmetskim konjskim športom, to je jahanju in vožnji. Tekaški in lovski šport bo služil konjereji samo tedai, če sc izvaja z živalmi prvenstvo domačega odgoja;
14. uvesti je treba evidenco o trgovini konj na notranjih tržiščih, o izvozu konj je treba voditi točno statistiko po plemenih, da bodo zbrani podatki za ureditev tega izvoza;
)5. o konjarstvu je treba obdržati in izpopolniti vsa plemena in tipe konj, ki se tam na bajajo in na področjih, na katerih *e nahajajo s korekturami in izpremembami, ki so sprejete na njih. Ker utegnejo hladnokrvni konji izpodriniti toplokrvne, kar bi bila velika škoda za konjerejo, je potrebno, da se njihovo področje točno opredeli in njihovo nadaljnje Sir jen je omeji s
16. priporoča se, da banske uprave svoie proračune za pospeševanje konjereje prilagodi tem sklepom.
Naročajte
1	„Slovenski dom*'
V rudarskem mestu na Daljnem Vzhodu
V	dolinski kotlini kakih sto in petdeset kilometrov od prestolnice Tokio leži rudarsko mesto T s u d o. V složnem, skoraj družinskem razmerju med delavstvom in podjetniki dela ta rudnik že tri sto let. Če bi primerjali imena delavcev v tej dolgi dobi. bi često naleteli na ista imena. Tsudi si sam vzgaja delavske generacije. Rudarski poklic je prešel prebivalstvu nekako v kri in otroci gredo zvesto po stopinjah svojih očetov.
Okol: mesta se dvigajo gole bakra bogate gore. Sive in rjave so videti, kakor tisoči tistih nizkih hišic, ki napolnjuje dolino. Nobene imenitnejše zgradbe med njimi, celo upravitelji imajo svoje prostore v preprosti leseni baraki. Dolge nepre-gorljive betonske stene ločijo vrste hiš v posamezne majhne okraje. Stanovanjske hišice daje uprava rudnika v najem za neverjetno nizko ceno. Posebnih salonov, spalnic, obednic taka hiša seveda nima, tudi posebno visoke niso, kajti njeni stanovalci sede večjide! na tleh, zato se jim strop nikakor ne zdi prenizek. Poldrug jen ali dva plača najemnik mesečno za svoje stanovanje, z vodo in razsvetljavo vred. To je zelo malo, če upoštevamo, da zasluži povprečen rudar rudnika A šlo skoraj dva jena dnevno. Za duhovno skupnost rudarjev med seboj in z upravo skrbc tako zvani »jommusi« ali »bosi«. Pet in dvajset takih nadzirateljev je v rudniku in ti imajo nadaljnjih pet in dvajset paznikov. Ti predstojniki obiskujejo delavske rodbine ob vsaki pomembnejši priložnosti kakor ob po-
rodu, smrti, svatbi itd. Za spomin na okupacijo Mandžurije imajo zadnja leta rudarji posebno uniformo: enotno sivo obleko in vojaške čelade iz aluminija.
Veselo in smehljaje se odhajajo delavci v jamo. Preden stopi v dvigalo, si vsakdo sname čelado in se pokloni pred oltarčkom starih cesarjev, prav tako, kadar se prikaže iz nje. Pet sto metrov pod zemljo pa je vsak rudnik na svetu podoben drugemu.
Med delavstvom in rudniškimi inženjerji vlada družinsko razmerje. To se najočitneje opaža v času opoldanskega odmora. Vsak delavec si pred jedjo sleče zamazano jamsko obleko in si z vlažno brisačo otre obraz in roke. Nato odpre podolgovato aluminijasto dozo, v kateri sta poleg riža in suhih rib dve jedilni palički. Obraz japonskega rudarja je v splošnem boder in zadovoljen m v tem se značilno razlikuje od upornega, trpečega evropskega tovariša ali pa od apatično ravnodušnega kitajskega kulija.
Starih obrazov v tem mestu skoraj ni videti. S petinštiridesetim letom se rudar poslovi od jame in prepusti delo svojemu sinu. Oskrbovati na starost onemoglega očeta, je Japoncu najsvetejša dolžnost. Rudarji imajo pri svojem podjetju tudi tekoči račun, ki jih izpodbija v varčevanju. Kdor je petnajst let delal v rudniku, si je z lahkoto prihranil starostno rezervo dveh tisočev jenov. Razen
Napredna
Mr. Sidney Webb iz Oclahome poroča v ameriškem časopisu »Current History« o svojem potovanju v Moskvo in posebno občuduje sovjetsko državno založbo. Natisnila je in razprodala v teku lanskih osmih mesecev 600 milijonov izvodov novih knjig z dvema milijardama tiskovnih pol po 16 strani v eni poli. Ta produkcija zasenči vse celoletno knjigarstvo na področju Nemčije in Brdskega imperija skupaj. Mr. Wcbb se je zanimal za podrobnosti, ker se je bal, da se morebiti zanimajo ruski čitatelji za koledarje, detektivne romane ali sanjske bukve. Toda vodstvo državne založbe mu je ponosno dokazalo, da je založilo same resne veleučne spise: osem zvezkov Darvvinovib zbranih del o Heglovo »Logiko« in sl. Hegel je posebno zanimal Američana, ki šteje njegovo »Logiko« med najtežje filozofske spise. Prva izdaja »Logike« s 5000 izvodov bi zadostovala Zedinjenim državam vsaj za 25 let, a na Ruskem je bila razprodana v petih mesecih! Druga izdaja z 10.000 izvodi jc zadostovala samo za enomesečno povpraševanje. Založba je morala takoj ponatisniti tretjo izdajo s 15.000 izvodi, a tudi ta se jc popolnoma porazgubila dva meseca pozneje. Seveda smatra mr. Wcbb na temelju teh čudovitih številk, da se je spremenila vsa Rusija v eno samo ljudsko univerzo, kjer
se naravnost trgajo Tatari in Samojedi, dojenčki in starci, za Heglovo »Logiko«. Toda preprosta življenjska logika govori samo, da se ne pobriga sovjetska založba za zahteve čitateljev, temveč enostavno tiska in razpošilja vse kar hoče obveznim uradnim kupcem, ki skoro nikoli ne plačajo te vsiljene knjige. Mr. Webb pač ni čital moskovskih dnevnikov, ki stalno poročajo o knjigah, ki jih grizejo miši po kolodvorskih skladiščih, in o dražbah na železnici, po katerih zavijajo v te knjige slanike. Sovjeti res natisnejo več knjig kakor Nemčija in Anglija skupaj, a kljub temu še vedno ima kvečjemu vsakih pet moskovskih šolarjev po eno računico. Državna socialistična produkcija ima svoja načela, ki jih ne morejo umevati obiskovalci iz kapitalističnega sveta.
Pri povečevalcu slik. »Prosim vas, ali bi mogli povečati tole sliko mojega moža in sicer tako, da ne bi bil klobuka na glavi?«
»Upam, da,« odvrne fotograf. »Naslikal mu bom lase po svoje. Samo to mi morate povedati, kakšno frizuro je imel?«
»Kaj to?!« se iznenadi žena, »To boste vendar videli, ko mu boste klobuk odstranili.«
vv«-ri
tega dobi petnajstletni delavec ob odhodu 08 jenov odpravnine, la vsota ie za japonskega sl i . m-nega človeka z ozirom na lamošnje cenene živ ljenjske razmere nedvomno zadovoljiva. Rudnik ima tudi tri kopalnice: eno za moške. en„ za ženske, tretjo pa za rodbine, ki se žele, preden gredo spat,'še enkrat skupno okopati. Kopalnici je pride I j e n o dvokrilna garderoba, v kalerih čislo be 1 sestre negujejo morebitne poškodovance /. obvezami in mazili.
Nedelja je posvečena športu. Vsak član uprave, od glavnega ravnatelja pa do nižjih paznikov, mora pi isostvovati vsaj petim športnim prireditvam; vrste se štafete, boksanje, potezanje, vrvi itd. Posebne za imiv je tek z gorečo svečo. Vsak tekmovalec lobi sv e lil j,. o iz papirja in svečo z vžigali ami. Med svojim tekom proti tarči mora svečo prižgati in :o prinesti gorečo do cilja. To je za netreniranega tujca seveda zelo težka igra in skoraj vsakemu sveča ugasne, ko jo je komajda dobro prižgal. Toda do tujcev so Japonci obzirni in pogosto zatisnejo v takem primeru eno roko, take da dobi odlikovanje lahko tudi neroden evropski gost.
: -■ A %
„
«
'k: A' i;
Nove amerikanske podmornice najnovejšega tipa
Stalinova
Stalin je pozimi dokaj nepričakovano obiskal svojo mater v Tiflisu na Kavkazu. Poročevalec »Večern. Izvestij« je pohitel obiskati 68 letno čevljarjevo vdovo v starem mestu. Sama mu je odprla vrata v mali kolibi sredi ograjenega dvorišča, kjer stanuje. Sicer skromna sobica s cvetlicami na oknu in čajem na mizi je govorila o snagi in blagostanju. A gospa Keki ni vedela ničesar povedati o zgodovinskem sestanku. »Ko so potrkali, sem vprašala: — Kdo je? — pa mi jc odgovoril; — Jaz sem, mati. — A nisem dobro slišala in ga spoznala še le potem, ko me je objel, ker je bilo to v somraku. — Ali si res ti? — sem vprašala. Dru-
gače nisva dosti govorila, ker nikoli nima časa. A dober je, skrbi zame. Vsaki materi bi želela sličnega dobrega sina« ... A moskovski listi zamolčijo smešnico, ki so jo prinesli iz Tiflisa pariški poročevalci. Stalinova mati je zastražena podnevi in ponoči. Oboroženci jo spremljajo celo na ulici. — Ali se bojite za njeno življenje? — ie vprašal Francoz. — Ne, kaj bi tisto. Bojimo sc samo, da ne bi rodila novega Stalina. — Seveda je skovala to smešnico ista ljudska hudomušnost, ki je obrodila tudi novi pregovor: »Samega Marksovega .Kapitala' je za trebuh premalo.«
-
"9F7: 	2$	-Sr,
g-r—jK i r
: i
i
j i
I	1	,
Tu
V meseči
Pesniki so včasih čudaški. Byron je n. pr. pisal najrajši z nogami v čebru z mrzlo vodo Ne smemo se torej čuditi, da piše sovjetski pesnik Konst. Mayer v Taškentu samo ponoči in na prostem. Kdo bi mu to zameril vpričo gorostasne ruske stanovanjske krize z vsemi vmesnimi neprilikami! Mesečina je navduševala Mayerja. A radi pomanjkanja klopi v mestnem parku (posledica kurilne krize) je moral sedeti ob vznožju spomenika generala Skobeljeva, zavojevatelja ruske Srednje Azije. Poveljnik mestne milicije je nekoč ponoči vprašal
pesnika, kaj dela, in na odgovor: »Navdušujem se,« je smatral za potrebno uradno ovaditi neumestno navdušenje nad nekdanjim carskim generalom. | Pesnik Mayer je imel dosti neprilik, a naposled , srečno dokazal svojo politično zanesljivost. Mestni
i	sovjet v Taškentu mu je izdal uradno potrdilo, kjer ■ je zapisano: — Tovariš Mayer Konst lahko sedi ponoči ob vznožju spomenika nekdanjega generala Skobeljeva, ker ie to potrebno za njegovo pesniško produkr ■
Slovanska
Adolf Hitler kot prijatelj mladine
V	založbi nemške akademije v Berlinu, je izšla zanimiva knjiga »Izumiranje belih narodov«? Avtor, prof. Burgdorfer, je dospel kljub naslovnemu vprašanju do malo razveseljivih zaključkov za Hitlerjevo Nemčijo Ugotavlja, da se pomika »življenjsko« (biološko) središče Evrope polagoma, a neomajno vedno bolj proti Vzhodu. Evropa šteje do polovice milijarde prebivalstva. V 30 letih bo naraslo to število na 600 milijonov a prirastek bo jako neenakomerno razdeljen, med posamezne narode. Poznal se bo predvsem v Vzhodni Evropi. Ta razvoj je staro zgodovinsko dejstvo. Leta 1810 je živelo 59 milijonov Germanov, 63 milijonov Romanov m 65 milijonov Slovanov. Zdaj ni ostalo ničesar od tega nekdanjega ravnotežja. Leta 1930 so našteli 149 milijonov Germanov, 121 milijonov Romanov in 226 milijonov Slovanov. Torej tvorijo Slovani skoro polovico (45.6%) in Nemci s Skandinavi manj kakor eno tretjino (30%). Leta 1960 bo to razmerje še manj ugodno za Zapadno Evropo: 160 milijonov Germanov (27%), 133 milijonov Romanov (22%) in 303 milijone Slovanov (51 %). Evropa bo slovanska »vsaj po krvi« hiti dodati prof. Burgdorfer, »kajti same številke niso merodajne za politično in kulturno mednarodno vodstvo«. In ker ne odloča »število«, temveč »ka-
kovost glav«, bo nedvomno obvladala v bodočnosti Evropo samo rasa, ki je naklonila človeštvu Hitlerja, Goringa in druge. Seveda!
-T c"'-'-. J....
j.  ..g—kv-Ur 'T!..
H*-! : .-- s\K pT  r~4—	: (J :
Ajf	f*5	..•'‘»vT'^
5
Pri Eskimih
»Hura, osem stopinj pod ničlo. Počitnice zaradi vročine!«
31
Metin in dva živa
Nemir je gnal Bergerja domov. Zaradi tega sta se zelo hitro ločila, kakor da bi kar presekala svoj sestanek. Tudi nista skupaj odšla. Rognos je še ostal.
Na potu je Bergerja prevzel skoraj kmetski sram, ker je preveč vidno dal duška nezadovoljnosti nad svojim ponižanjem. Strah pred vrnitvijo domov se je zaradi tega sicer zmanjšal. Toda vseeno je še občutil jezo in kesanje.
Upam, da si ne misli, da sem nevoščljiv. Nevoščljiv nisem. Nasprotno, Liidersenu želim uspeha na vsej črti. Samo ne n amoj račun. To sme on najmanj storili, kajti on je kriv, da je do vsega tega prišlo. Ge bi tisti večer bil sam v Quisthusu, bi mi danes nikdo ne očital, da sem ostal pri življenju.
In spet je zavrela v njem vsa stara zagrenjenost zoper Liidersena.
Zaradi česar se možakar prav za prav tako postavlja? Saj je vendar tako le naključje odločilo, kajti, če bi bil tisti večer mene zaskočili na njegovem mestu in bi bil on sedel na mojem mestu in mogel malo razmisliti, potem bi pač enostavno vloge zamenjala. To se pravi, le v slučaju, če bi on ne bil prelen za razmislek in bi se ne dal pobiti lia tla kakor vol.
Zagrabila ga je vroča želja, kakor že tolikokrat, da bi z njim obračunal.
Ko bi le vedel, kako bi se to moralo zgoditi. Vem le to, da ga moram prej ali slej poklicati na odgovor. Tako kakor je zdaj, ne more ostati vse življenje. Tega enostavno ne morem vzdržati. Tolaži me le, da je Rognos la moji strani. Zato pač nisem čisto sam. Kako srečno
naključje, da sem ga takrat našel. Upam, da ga drevi nisem udaril v oči. Kajti zdel se mi je nekam mrzel? Bila je podoba, kakor da skoraj želi, da bi ne imel prav.
One stvari s Heleno bi prav za prav ne bil smel omeniti, je mislil dalje. Toda pri tej misli mu je bilo malce neprijetno. Saj še vendar ni dolgo tega, kar se je popravila. To bi mu moral povedati, — toda, ah, groza me spreletava, ker ne vem, kako bo to sprejela in kaj bo na to rekla? Ge bom prišel prej domov, kakor me pričakuje, bi takoj vedela, da sem prebral, posebno če je že sama brala. In to mislim, da je. Mi bo vsaj prihranjena neprijetna naloga, da ji sam povem.
Ko se je bližal ulici, ki sta v njej stanovala, je postajal nemirnejši in vedno bolj napet. Gutil je tesnobo in neko krivdo. Z obešenjaško veselostjo je ugotovil: Saj mi je skoraj tako kakor zadnjič. Kakor da bi mi še enkrat ukradli blagajno.
Ta razmislek ga je nekoliko sprostil, občutil je, da je pogumnejši. Zdaj je vendar imel vsaj nek odgovor pripravljen v rokah, ki bi ji z njim zaprl usta, če bi znova postala nespametna. Dovolj je bilo, da so ga enkrat oplenili in je zato pretrpel kazen, več ni zaslužil.
Želel si je samo to. da bi malček že bil v postelji, da bi ne oživelo spel ono, kar je, hvala Bogu, bilo že pozabljeno.
Ko pa je prišel domov, mu je ravno malček odprl vrata. Nasmejal se mu je tovariški kakor vedno. Torej
z
mu še nič ni povedala. Berger je začel sam klepetati „ njim, sicer morda malo vročično, vendar pa tako. da sta v živahnem razgovoru prišla v izbo. Prijazno je pozdravil Heleno, potem pa sta klepetala dalje.
Pogledala ga je z velikimi in začudenimi očmi, nato pa vezla dalje svoje ročno delo.
Tedaj je naenkrat postal nervozen. V hipni grozi j' spoznal, da je odtegnila roke od njega in njegovih stvari To se ni smelo zgoditi, tri si je roke in je rekel na ravnost:
»Uh, kako je danes mrzlo zunaj 1«
Pogledala ga je: »Tako rano prihajaš.<
Smejal se je negotovo; zavedel se je, da je njego-smeh neumen. »Kako to,« je rekel, se mar ne ve seliš tega?«	'	,
Zopet ga je pogledala, toda na hvalo božjo ni ve dela, kako mu je	pri srcu. Nato pa je z	nekim	namenon
ponovila ono, kar je rekel o vremenu.
»Zunaj?« je dejala. Po kratkem, oklevanju pa:
»Jaz pa sem mislila, da tj mora biti i vroče i mrzlo.
Pogledal jo je hladnokrvno, kakor da bi jo hote prisiliti k molku. »Kako to? Kolikor znam, ne moren imeti slabe vesti.«
Nekoliko je pobledela in povišala svoje obrvi. Ne No, dobro, potem	je itak vse v redu?«
Malček ju je	gledal začuden, zdaj tega	zdaj	onega
Kaj pa je vendar?«
Nikdo ni odgovoril, vendar se je na obeh poznalo da se je nekaj zgodilo.
»No, kaj je očka? Povej vendar!« V dečkovem glasi je bilo opaziti strah, ki je stisnil Bergerjevo srce. Strese
je z glavo. »Nič, moj mali. Nič, kar bi bilo za tebe-----------
vsaj zdaj še ne. Pojdi raje spat, deset je minilo.« Še je sinčku z roko preko las in mu usločil glavo vznak preden ga je pustil od sebe. »Si napisal domače na loge?«
Malček se je zasmejal, ker ga je pomiril vsakdanj očetov glas. »Seveda sem.« In je dodal z zvitim glasom »Si me preslišal, kajne?«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'IIL Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6.
letet on 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Loč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J ože Košiček.