NOVO MESTO — Danes ob 18. uri bo pel Slovenski oktet v Novem mestu ob otvoritvi nove Kobetove slikarske razstave v Dolenjski galeriji, ki je posvečena spominu skladatelja Marjana Kozine. CATEZ — Na desni strani ceste Ljubljana-Zagreb nasproti restavracije na Griču je PIONIR v torek začel pripravljalna dela za gradnjo nove restavracije in parkirnih prostorov. BREŽICE - Jutri bodo vsi sveti občinske skupščine obravnavali resolucijo letošnjega druž-beno-ekonomskega razvoja, ki že vsebuje stabilizacijske načrte. SISAK - Gasilci Novoteksa so v nedeljo zastopali Dolenjsko na gasilskem tekmovanju v Sisku. Zaradi manjšega spodrsljaja so zasedli četrto mesto. BRESTANICA - V nedeljo, 30. maja ob 20. uri bo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo Kreftove „Celjske grofe“ v brestaniškem gradu. NOVO MESTO - V torek dopoldne je upravni odbor sklada za pospeševanje turizma na svoji četrti seji razdelil letošnji denar. Zadnji čas, ker je sezona pred vrati. RIBNICA - Dr^o Košir, kipar samouk razstavlja v prostorih Delavske univerze v Ribnici. Razstava je odprta od 29. maja, zaprli pa jo bodo v nedeljo, 6. junija. KOCEVJE - 50 borcev iz Boljunca pri Trstu je obiskalo včeraj Kočevje, v nedeljo pa pride sem 100 športnikov iz Bazovice. METLIKA - Zadnja v Sloveniji bo danes sprejela letošnji proračun metliška občinska skupščina. Da so za silo uskladili dohodke z izdatki, so počistili vse občinske sklade. NOVO MESTO - V biološkem kabinetu gimnazije traja -dvotedenski podiplomski tečaj iz strukturalne biofizike, ki sta ga pripravili ljubljanska in zagrebška univerza. Črnomelj - Najbolj vesela in najboljša novica, ki je iz dobro poučenih krogov prišla v javnost, je, da se bo gradnja partizanske magistrale le začela. Do proslave na Lokvah bo zgrajenih že nekaj kilometrov ceste. Drugič pred skupščino V Krškem so se 31. junija sestali odborniki kmetje s predstavniki Gozdnega gospod^stva iz Brežic. Dvanajst jih je glasovalo za to, da bodo predlog statuta ponovno dali v potrditev občinski skupščini, šest pa jih s statutom ni soglašalo in so zato glasovali proti. Na posvetu so se dogovorili, da bodo v statut naknadno vpisali še dodatni organ, to je odbor za cene. V njem bodo zastopani kmetje in odločali bodo o prodajnih ter odkupnih cenah lesa, pa tudi o storitvah gozdarske službe. Na seji so predlagali, naj bi javno gozdarsko službo na tem izčrpanem gozdnem območju financirala republika, za kar bi bilo verjetno treba izdelati merila, kakor so jih na primer izdelali za šolstvo. Kmetje so izrekli veliko kritike na račun zakona o gozdovih, ker so pričakovali, da bodo njihovi predlogi vsaj nekoliko upoštevani. elma Rowent^& Svatov^ sprevod slovenske kmečke ohceti se je v petek, 28. maja, vil tudi po Metliki, kjer so po starih beioki^jddh običajih prevažali in predajali nevestino balo. Na fotografiji: poročni pari 16 dežel gredo s sprejema pred občino v hotel „Bela krajina**, kjer so imeli kosilo. Več o ohceti v Metliki berite na 12. strani. (Foto: Ria Bačer) Sredozemsko ciklonsko področje se je" pomaknilo nad Črno. moije. V višinah še pritekajo severo\'zhodni zračni tokovi, zaradi katerih v sredi tedna še pričakujemo nestalno vreme z manjšimi podavinami. Ker se visok zračni pritisk od severa širi nad AlpC) lahko ob koncu tedna pričakujemo postopno izboljšanje vremena. PO' CESTT VRHNIKA—POSTOJNA ŠE DRUGI ODSEKI: Še novo posojilo za avto cesto Republiški cestni sklad sodi, da bo avtomobilska cesta Vrhnika—Postojna končana do roka, se pravi, da bo odprta najpozneje do 31. oktobra 1972. Na tako optimistične napovedi po bojazni lani in letos pozimi so vplivale predvsem ugodne vremenske razmere v zadnjih mesecih. Zemeljskih del so na trasi končali že približno polovico, izkopov je že več kot 1,8 milijona kubičnih metrov, v nasipe pa je vgrajeno več kot 1,4 milijona kubičnih metrov izkopanega gradiva. dobili sproti, tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki kreditira gradnjo, je sproti pošiljala potreben denar. Pri tej banki bo Jugoslavija zdaj v petem posojilu dobila 35 milijonov dolarjev posojila, ki ga bo banka namenila za gradnjo, opremo, svetovalce in šti- (Nadaljevanje na 3. str.) Vrednost opravljenih del na trasi je do začetka maja dosegla Krepak stisk roke in poljub očeta Franca Babiča je bil plačilo sinu Evaldu za izredno vožnjo, ki jo ie mladenič v nedeljo pokazal na črni stezi v Krškem. (Foto: S. Dokl) 96,6 milijona dinarjev ali 22 odstotkov pogodbene vsote. Takoj pa je treba poudariti, da so doslej končali le poceni dela, saj je asfaltiranje najdraže. Izvajdci so plačilo za opravljeno delo Odgovor devetih predsednikov Na sestavek „SZDL zmanjšuje obseg obveščanja**, ki smo ga objavili letos 22. aprila na prvi strani našega časnika, smo 27. maja dobili pojasnilo predsednikov občinskih konferenc * SZDL našega območja — ustanoviteljic in izdajateljic Dolenjskega lista. Zaradi dolžme ne moremo sestavka objaviti na prvi strani da* našnje številke, pač pa ga v celoti prinašamo na 6. strani in prosimo naročnike ter bralce, da se z njegovo vsebino seznanijo. UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA m m Dijaki šol^ega centra za gostinstvo so se v torek dopoldne pridružili številnim novomeškim in drugim srednješolcem, ki so te dni v slavnosti^ sprevodih po mestu jemali slovo od šolskih klopi in javnosti na razne načine dokazovali, da so zreli za življenje. Na sliki: učenke novomeške gostinske šole na zadnjem ,,uradnem** obhodu po novomeških ulicah. (Foto: S. Dokl) PRIREDITEV, KI JE NAVDUŠILA 10.000 GLEDALCEV Babič mr ________________________ ^ Dirka za polfinalno svetovno speedway prvenstvo v Krškem je navduilla veliko gleidalcev, ki so se posebno razveselili uspeha svojega ljubljenca Ivana Molana — Organizacija je bila odlična! Skoraj 10.000 ^edalcev je v nedeljo, 30. maja^, v Krškem prisostvovalo polfinalni dirki za speedwaysko prvenstvo sveta, ki je zbralo vozače iz ČSSR, Romunije, Italije, Bolgarije, Avstrije m Jugoslavije. Največ od vseh so pokazali Mareš, Vemer in naš Molan, ki je vozU izredno. V nedeljo je bil Molanov dan, saj je obračunal celo z velikim Marešem, ki je eno najuglednejših imen evropskega speedwaya. Krško in vsa Dolenjska sta v nedeljo doživela dve lepi prireditvi, ki bosta številnim gledalcem ostali ^ dolgo časa v spominu. Dopoldan je bila II. dirka za prvenstvo Jugoslavije za mladince, kjer je domačin Evald Babič, sin znanega dirkača (Nadaljevanje na 11. strani) Dve uri sproščenega smeha bo pripravil to soboto zvečer Dolenji kulturni festiv^ vsem, ki bodo prišli na gostovanje SNG iz Maribora. S komedijo o vdovi Rošltnki bodo mariborski igralci pod vodstvom režiseija Janeza Drozga in dramaturšl^ vodstvon: Josipa Vidmarja zaigrali Golarjevo komedijo v pristni škoQeloški govorici. Igra bo v domu kulture v Kostanjevici ob 20. uri, vstopnice pa prodajajo že zdaj v traflki; zagotovite si jih lahko tudi s telefonskim naročilom (Kostanjevica št. 19). (Foto: Bogo Čerin) tedenski mozaik Skupim uslužbencev nekega oddelka velike tovarne pohištva v Kalifomiji je postala nekega dne nenadoma tako razdražena, da so jih le s težavo pomirilu Tovarniški psiholog je raziskal vzroke njihove pretirane razdražljivosti in živčnosti in ugotovil, da izvirajo iz hrupa, ki ga je povzročila pokvarjena naprava za prezračevanje. Hmp, ki ga sicer sploh ni bilo moč z ušesom zaznati, poznajo pod imenom ,nemi hrup“ ali „infra-zvok" in ga ljudje spoznajo šele tedaj, ko jih pritira na rob živčnega zloma, ker so to pravočasno odkrili, so uslužbenci zopet lahko normalno delali naprej Tako pa se na žalost znanstvenikov ni končala tudi nezgoda, zaradi katere so imeli pri NASA velike nepotrebne stroške, ko jim je eksplodirala nosilna raketa, ki bi morala ponesti pred dnevi proti Marsu ameriško vesoljsko sondo; okvare, ki je povzročila eksplozijo, niso odkrili pravočasno in milijoni dolarjev so Šli po zhi! Pa so na srečo sedaj odkrili razlog in tako dobili upanje, da se kaj takega ne bo več ponovilo - ali vsaj ne tako kmalu. In kaj je bil razlog? Neki tako majhen elektronski del rakete, da ga je s prostim očesom komaj moč videti! Odkrili so ga šele po temeljiti raziskavi, ki je spominjala, kot poročajo iz preiskovalnega središča NASA, na pravcato detektivsko zgodbo iz znanstv eno-fantastičnega filma... Kdorkoli kani loviti ribe pred brazilsko obalo, mora biti od predvčerajšnjim hudo previden: brazilske oblasti so namreč uradno sporočile, da bodo preganjale vse, ki se bodo ? ribiško žilico približali brazilski obali na manj kot 320 kilometrov, toliko namreč trdijo v Rio de Janeiru, znašajo poslej njihove ozemeljske vode! Velika večina obmorskih dežel je zadovoljna z bistveno manjšo morsko mejo - od treh do dvanajst mUj (kar bi zneslo nekako od pet do dvajset kilometrov). No, toliko v vednost, da ne boste dejali, da niste vedeli. Če vas bodo slučajno pršeli s trnkom v roki, denimo, 150 kilometrov, pred brazilsko obalo... Združevanje zemljišč Komasacija ali dogovarjanjć med kmeti — Prepisi v zemljiški knjigi brez družbenih dajatev — Ocenjevanje kmetijskih zemljišč Nekateri kmetje predlagajo komasacijo kmetijskih zemljišč. To pomeni, da naj bi vsa kmetijska zemljišča določenega območja zložili in potem ponovno razdelili. VsaJc kmet naj bi dobil toliko zemlje, kolikor je vložil, vendar kar najbližje svoje hiše, da bi posestva bila po možnosti zaokrožena. Zamisel ni slaba, vendar jo je kmetje zamenjujejo zemljišča z težko uresničiti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Vsa kmetijska zemljišča v posamezni katastrski občini ali nekega zaselka, kjer naj bi izvedli komasacijo, niso enako kakovostna. Zato ni moči preprosto določiti za tri hektarje vloženih zemljišč tri hektarje drugih, ki so bližje bivališča kmeta in v enem kosu. Kmetje, ki imajo boljša zemljišča, bi upravičeno zahtevali, naj se upošteva ludi kakovost. Za manjšo površino dobrih zemljišč bi morali dobiti večje slabše zemljišče ali razliko vrednosti plačano z denarjem. Plačati bi morali tisti, ki bi dobili boljša zemljišča. Zato bi bUo treba vsa zemljišča oceniti. To bi morala opraviti posebna komisija. Vzlic temu nekateri kmetje ne bi bili zadovoljni z oceno. Zoper odločbe o oceni in dodelitvi novih zemljišč bi se pritoževali, med sosedi pa bi se pojavili spori. Pri komasaciji zemljišč je potrebno veliko uvidevnosti in včasih popustljivosti, da bi se izognili takim neprijetnostim. Kjer tega ni, je boljše, če si medsebojnim dogovarjanjem. Za tako združevanje zeinljišč je sicer potrebno več časa, a vztrajni bodo uspeli brez jeze in prepirov med sosedi. Nekateri kmetje so si tako pomagali že dodej. Družbene dajatve pa jih ovirajo, da bi take zamenjave zemljišč dali vpisati v zemljiško knjigo. To jim včasih povzroča sitnosti pri plačevanju prispevkov, ob smrti last-. nikov, ko zemljišča podedujejo drugi in še kdaj. Zato bi bUo treba vsako zamenjavo kmetijskih zemljišč čimprej vknjižiti. TEHERAN — Razbesnele vode so v severozahodnem delu Irana, kot poroča TASS, terjale življenja 43 ljudi Katastrofalne poplave je povzročilo večdnevno močno deževje. REKA — Posebna skupina medicinskih strokovnjakov je doslej identificirala 69 žrtev nesreče na letališču ,,Rijeka“ na otoku Krku, neidentificiranih je ostalo še devet žrtev letalske nesreče. PARIZ — Kralj Saudske Arabije Fejsal je prispel v Pariz na nekajdnevni obisk. V Pariz je prispel iz Washingtona, kjer ga je med drugim sprejel tudi predsednik Nixon. Jugodovanski državni sekretar za zunanje zadeve Mirico Tepavac, ki bo od 8. do 15. junija obiskal LR Kit^'sko, ima zadnje dni veliko dela. Na obisku v Jugoslaviji sta namreč njegova kolega iz Čila (Cladomiro Almeida) in Indonezije (Adam Malik). Z obema se je pogovaijal o dvostranskem delovanju, mednarodnem polož^u nasploh in vlogi neuvrščenih posebej. Na sliki: med uradnimi razgovori indonezijsk? delegacije, ki jo vodi Adam Malik (na levi) in jugoslovanske, ki jo vodi Mirko Tepavac (na desni). (Telefoto: Tanjug) — Francelj, odlično kaže za naše delovne ljudi! Zdi se, da bodo marko revalvirali... (Karikatura I. Franića v JEŽU) Družba naj bi to omogočila tako, da bi odpravila vse dajatve in stroške, Id niso nujni pri vpisu spremembe lastništva v zemljiški knjigi, za taka kmetijska zemljišča, kijih bodo še naprej obdelovali krnetje. W sporazumni zamenjavi zemljišč med dvema kmetoma ni nujno, da sta po oceni strokovne komisije obe zamenjani zemljišči enakovredni ali bi morali biti enako veliki. Vsak kmet bo zasf ocenil svoje zemljišče, pa tudi tisto, ki ga bo dobil v zameno. Pri oceni ne bo upošteval le pridelka, ampak tudi oddaljenost od svojega doma. Bližnje zemljišče je vredno več kot 'bolj oddaljeno, ker mu. bo prihranilo dolge prevoze pridelkov in gnoja ter poti na delo. Več je vredno tudi tisto zemljišče, ki meji na njegovo, ker je velika polja laže in ceneje obdelovati s stroji. lOnetje to dobro vedo. Ne sme pa jih motiti zavist, češ on bo dobil od mene boljše zemljišče kot jaz od njega. Vsak naj ocenjuje zase, ne za tistega, s kom želi menjati, pa se bo veliko laže dogovoriti. JOŽE PETEK [ tvihnski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled odpravljati tiste GOSPODARSKE IN ‘predlaganim rebalansom letošnjega republi-DRUŽBENE RAZMERE, iz katerih se so- škega proračuria (spremembe v proračunu cialne razlike porajajo. nastajajo, ker je federacija že prenesla del Ce se omejimo samo na bistvena vprašanja svojih finančnSi pravic oziroma obveznosti s tega področja (vsebujejo jih teze, Id jih bo na republike — zategadelj bo letos v republi-ob vprašanjih socialne diferenciacije obrav- škem proračunu zbranih nekaj več sredstev. Osrednja točka na seji centralnega komiteja ZKS minuli četrtek se je nanašala na eno perečih vprašanj v razvoju naše družbe - na VPRAŠANJA SOCIALNIH RAZLIK, ki so v naši družbi čedalje večje, čeprav ustvarjamo družbo samoupravnih socialistič- _____----------------------—-j----------- . - nih načel, ki je pravzaprav naperjena proti navala konferenca ZK Slovenije), jih lahko ki pa naj bi ostala v rezervi), čeprav so sprva nepravični socialni diferenciaciji, kolikor naštejemo samo po poglavjih, ki so nanizana menili, da bi kazalo letošnja prebitna le-ta temelji na drugih osnovah kot na rezul- v omenjenih tezah; to storimo zategadelj, čunska sredstva takoj usrnenti v nekatera tatih dela. In prav to porajanje čedalje večjih ker je vprašanje socialnih razlik v njih zares nujna podro^a — npr. v izgracmjo cest, za socialnih razlik v naši družbi povzroča tudi vsestransko osvetljeno. BISTVENA VPRA- šole, bolnišnice itd. Izvršni svet bo že ^krat-nemir med delovnimi ljudmi — zategadelj SANJA ob vsem tem so torej: ekonomski in kem podal skupščini podroben pregled o tudi ni naključje, da je CK ZKS uvrstil to družbeni izvori socialne diferenciacije in raz- tem, kako poteka letošrija proračunska po-problematiko na svoj dnevni red, o priprav- slojenosti ter objektivne možnosti njihovega trošnja — in potem naj bi se konkretno odlo-Ijenih tezah ob teh vprašanjih pa bo do- odpravljanja; uresničevanje delitve po delu v čili, kje in kako bi končno spregovorila seja konference ZKS, ki razmerah blagovne proizvodnje ter vloga so- lidarnosti; konkretne ocene dohodkovnih razlik ter možnosti in oblike družbenega posredovanja pri delitvenih razmerjih; stališče do osebnega dela z zasebnimi sredstvi ter možnosti obvladovanja raznih ekscesov na tem področju itd. bo sklicana do letošnjega oktobra Vsega obširnega gradiva v zvezi s temi vprašanji na tem mestu kajpak ne moremo na kratko povzeti; omenimo le, daje posebna delovna skupina proučevala socialne razlike pri nas ter je ugotovila, da je razmerje med OD nekvalificiranih delavcev v delovnih organizacijah ter vodilnim kadrom ponekod že doseglo odnos 1 proti 5,5. V uvodni besedi na tokratni sqi centralnega komiteja ZKS je Vinko Hafner poudaril, da razprava o teh problemih v Sloveniji ni naključna prav v tem času — dejal je, da smo pač že dosegli . . , takšno raven ekonomskega in družbenega predsedstvo in izvršni odbor republiške kon čunska sredstva republike (ki so še s sedanjim rebalansom proračuna povečala za 46 miUjonov dinarjev, kajpak novih). V ponedeljek so zasedali vsi zbori REPUBLIŠKE SKUPŠČINE z dokaj obširnimi dnevnimi redi — omenimo samo, da so na tem zasedanju sprejeli poseben skupščinski akt s sklepi in priporočili za učinkovitejše izvajanje DAVČNE POLITIKE ter za preprečevanje raznih družbeno škodljivih pojavov (kot so davčne utaje, neupravičeno bogatenje posameznikov itd.), ki nalaga določene naloge v zvezi s tem republiškemu izvršnemu Minuli petek so se na skupni seji sestali svetu, hkrati pa priporoča občinskim skup- Vprašanja socialnih razlik razvoja, da je postalo povsem očitno neskladje med povečanim materialnim položajem ter ZAOSTAJANJEM PRI RAZVOJU naših družbenih odnosov. Samoupravna socialistična družba, ki jo razvijamo, kajpak ni sama po sebi zavarovana pred raznimi deformacijami, pred mali- ftrence SZDL ter predsedstvo republi^ega sveta zveze sindikatov. Povzeli in ocenili ^ minulo javno razpravo ob predlaganih USTAVNIH SPREMEMBAH, v kateri so se delovni ljudje Slovenije izrekli za vse tri _ osnovne prvine teh sprememb — za nadaljnji godbene skupnosti — zakon, ki je po mnenju »v« ___________ __________ razvoj samoupravnih odnosov in pravic, za predlagateljev eden od pogojev za hitrejšo čTrijem'družbenih odnosovrkot i*jih~zamil- suverenost republik in za utrditev enotnosti preobrazbo našega kmetijstva. Če samo na ljamo. Zategadelj se moramo zavedati bi- v skupnosti naših narodov in narodnosti, ki kratko omenimo.načela tega novega zakona stvenih ukrepov, ki se jim moramo posvetiti temelji na samoupravnih socialističnih na- fvi hr. «a1a tr^hn nrinravitn hi za zajezitev rasti tolikšnih socialnih razlik, čelih. Ob tem so na tej seji določili tudi kandidate za člane predsedstva SFRJ iz Slovenije — Sergeja Kraigherja, Marjca Bulca in Mitjo Ribičiča. V petek so se v republiški skupščini na svojem zasedanju sestali tudi DELEGATI SLOVENSKIH OBČIN, ki so soglašali s tedenski zunanjepolitični prtgkd ščinam, kako naj okrepijo delovanje svojih ustreznih organov teh služb. Republiška skupščina je na tokratnem zasedanju sprejela tudi predlog za izdajo zakona O ZDRUŽEVANJU KMETOV v zadruge, organizacije združenega dela in v po- kot si jih ne želimo; pri tem kajpak ne gre za socialne ukrepe — kot družba se ne smemo omejiti le na razne oblike blažitve socialnih razlik, ki nastajajo med ljudmi v procesu delitve rezultatov dela in družbenih dobrin — predvsem moramo spreminjati in postopoma (ki ga bo dokončno šele treba pripraviti), bi lahko rekli, da gre pri tem za zakonske možnosti združevanja zasebne in družbene lastnine v kmetijstvu prek združenega dela delavcev in kmetov — vse to pa na temelju enakopravne udeležbe kmeta pri delitvi dohodka v zadrugi, organizaciji združenega dela ali v pogodbeni skupnosti. V Jordanigi so se zopet vneli spopadi med palestinskimi komandosi in vojsko kralja Huseina. Čeprav za zdaj ni moč govoriti o bojih, kakršni so bili septembra lani, ko je le malo manjkalo, da se dežela ni utopila v lastni krvi, pa je kljub temu to, kar se dogaja v Amanu tn nekaterih drugOi jordanskih mestih, še ena žalostna epizoda I Jordanske drame, ki ji še vedno ni videti konca. Kot vselej doslej tudi to pot obe strani obtožujeta druga drugo in valita krivdo na nasprotni tabor. Tisk arabskih dežel je potegnil s komandosi, ki so s svojimi izjavami, da jih namreč'kralj Husein hoče dokončno izriniti iz dežele, kajpak le še prilili olja na ogenj strasti in nesporazumov. Težko, bolje rečeno nemogoče, je karicoU napovedati v zvezi z jordansko tragedijo, vzroki so globoki, nespora-zumni in nerazumevanja pa izjemno zapletena, tragična. Vsekakor je moč komandosov bistveno manjša kot je bila še pred pol leta in zanesljivo ne pomeni za Izraelce, ki naj bi bili pravzaprav njihovi p(^avitni nasprotniki, kakšne večje ovire. Tragedija palestinskih komandosov je tudi v tem, da izgublja- ' jo sile in življenja v spopadih s tistimi, ki so - vsaj ur^no — njihov pristaši v kupnem boju proti' Izraelcem, namesto da bi oboji združili ^e^*in poskusili strniti fronto proti vojski generala Dayana. Gustav Husak je generabii sekretar (po sovjetskem vzoru, doslej je bil prvi sekretar) komunistične partije ČeScoslo-vaške. Sovjeti zveza največji prijatelj Prage, desničarji in oportunisti Dub- ček in njegovi pristaši) pa največji sovražniki češkoslovaškega socializma. To je, v tele-graf^em stilu, zaključek štirinajstega kongresa komunistične partije ČSSR, ki se je končal v Pragi. Ugotovitvi, da % na njem ni zgodilo nič takega, kar bi veljalo kot presenečenje in da je Gustav Husak ta trenutek trdneje v sedlu kot je bil kdajkoli, lahko dodamo, da pomeni, gledamo s praškimi očmi, kongres konec nekega zelo burnega in zapletenega obdobja razvoja češkoslovaške družbe, v katerem pa sta partija in vlada (mišljena je kajpak sedanja garnitura) s pomočjo prijatelj^ih socialističnih držav in partij uspešno prebrodili vse ovire. Obrobni pripetljaji (KP Španije in V. Britanije sta btar bi bila lahko zahteva, naj se povečuje udeležba občinskih konferenc SZDL pri financiranju tako, kot so rasli stroški. Takšno merjenje pravic in dolžnosti občinskim konferencam SZDL - ustanoviteljicam Dolenjskega lista v celoti zavračamo, ker je v nasprotju z nalogami, ki jih ima SZDL do sredstev informiranja v samoupravni družbi. Materiahie obveznosti občinskih konferenc SZDL do Dolenjskega lista je mogoče določati samo v odvisnosti do celotnega materialno-fi-nančnega poslovanja Dolenjskega lista. III. Sofinanciranje Dolenjskega lista v letu 1971 naj bi bilo zasnovano iia poslovnem uspehu v letu 1970 in finančnem načrtu Dolenjskega lista za leto 1971. Toslovni uspeh v letu 1970 je bil že prikazan. Osnutek finančnega načrta za leto 1971 so prejeli izvršni odbori občinskih konferenc SZDL 17.2. 1971. Finančni načrt je zasnovan na predpostavki, da sc: a) dohodki brez sofinanciranja v letu 1971 povečajo za 1 %v primerjavi z letom 1970; b) cena za komunsko stran poveča za 100 %, t. j, od 30.000 din v letu 1970 na 60,000 din v letu 1971; c) vsi izdatki v letu 1971 povečajo za 16 %; d) ostanek dohodka v primerjavi z letom 1970 zniža na 42 %, Takšen finančni načrt Dolenjskega lista je bil v občinskih konferencah SZDL ocenjen kot nerealen. Pred vsem pa niso realno planirani dohodid, ki jih Dolenjski list ustvari s svojo celotno dejavnostjo. S takšnim finančnim načrtom je bila umetno postavljena cena 60.000 din za eno komunsko stran. Pri vseh občinskih konferencah SZDL - ustanoviteljicah in izdajateljicah Dolenjskega lista, se je izoblikovalo stališče, da je cena za eno komunsko stran pretirana, ob omejevanju splošne potrošnje, kamor spadajo tudi proračuni občirh skih konferenc, pa politično nevzdržna. Po proučitvi finančnega načrta Dolenjskega lista so občinske konference SZDL izoblikovale predlog, naj se cena za eno komunsko stran poveča za 50 %, kar bi pomenilo, da bi znašala cena za eno komunsko stran 45.000 din za leto 1971. Takšen predlog je bil posredovan tudi glavnemu in odgovornemu uredniku Dolenjskega lista 14. 4. 1971 na skupnem sestanku vseh predsednikov občinskih konferenc SZDL - ustanoviteljic in izdajateljic DL, Tega predloga kolektiv Dolenjskega lista ni upošteval, pač pa je zmanjšal obseg Dolenjskega lista ter vso krivdo za ta korak prenesel na občinske konference SZDL, ki po analogiji „živijo v poplavi besed in v pomanjkanju resnično koristnih dejanj". Upravičenost našega predloga, naj se cena komunske strani poveča samo za 50 % ter naše ocene, da je finančni načrt sestavljen nerealno (predvsem v njegovem dohodkovnem delu), se kaže tudi v dinamiki gibanja in v rasti.dohodkov in izdat-kov v I. četrtletju leta 1971 v primerjavi s planom za leto 1971. Poglejmo podatke; Doseženo Plan za L četrt. 1971: 1971: v indeksih: Dohodki brez sofinanciranja Vsi izdatki 101 116 113 100 Ti podatki ne potrebujejo komentarja, povemo naj le, da je bil obseg Dolenjskega lista v I. četrtletju 1971 enak kot v istem obdobju leta 1970. Posledica trezne presoje podatkov o gibanju dohodkov in izdatkov za I. tromesečje bi bila, da bi kolektiv Dolenjskega Usta sprejel predlog občinskih konferenc SZDL, po katerem bi cena za eno komunsko stran v letu 1971 znašala 45.000 din. Obseg lista torej ne bi bilo potrebno zmanjševati, ker bi bile ta sredstva zagotovile občinske konference SZDL » Z neobjektivnim obveščanjem bralcev izkoriščati jubilej OH.slovenskega naroda ter ob njem izražati bolečino in žalost nad usodo pokrajinskega glasila, pa je politično neodgovorno ravnanje, za kar nosi polno odgovornost uredniški odbor, predvsem pa glavni in odgovorni urednik Dolenjskega Usta. S pojasnilom smo želeU bralce obvestiti o bistvu stvari. Sami torej lahko presodite, kdo nima razumevanja za obveščanje. Kolektivu Dolenjskega Usta pa predlagamo, naj ponovno prouči svoj sklep o ceni ene komunske strani in zmanjšanju obsegu Dolenjskega Usta, Predsedniki devetih občinskih konferenc SZDL — ustanoviteljic in izdajateljic Dolenjskega lista To stran ste napisali sami! — to stran ste napisali sami! ODPRTO PISMO OBČINSKEMU ODBORNIKU ■ V SEVNICI I Odbornik Cimperšek, nikar prazne slame! Dolenjski list že 8 let ne prejema od nikogar nikakršne dotacije — Tudi mi smo za kar najmočnejše sklade za kmetijstvo v vsaki izmed naših občin — Je tisk tržno blago ali ni? Tovaiiš o(}bomik amperšek, šele pred kratkim smo zvedeli, da ste v svoji razpravi na seji obeh zborov občinske skupščine Sevnica letos 22. aprila med drugim govorili tudi o „dotaciji Dolenjskemu listu“ in o ukinitvi objavljanja odlokov Vaše občinske skupščine v Skupščinskem Dolenjskem listu. Naš novinar inž. Marjan Legan, ki sicer urejuje stalno komunsko prilogo Vaše občine v pokrajinskem glasilu SZDL, se te seje zaradi nujne zadržanosti žal ni mogel osebno udeležiti. Po zapisniku o poteku te seje vaše ObS pa posnemamo, da ste med drugim dejali; „Bistvene pripombe m zborih volivcev so bile tudi zaradi tega, ker proračun predvideva dotacijo Dolenjskemu listu, medtem ko so morali ostali dnevniki in tedniki že davno preiti na samo-financiranje. Zakaj ne bi ta denar, ki je predviden za dotacijo Dolenjskemu listu, namenili v kmetijski sklad? Osebno sem prepričan, da je bila ta odločitev (ukinitev objavljanja odlokov v Skupščinskem Dolenjskem listu) pravilna glede na to, da nam ni potrebno zbirati še več vrsr uradnih ^asU, kjer so objavljeni splošni akti občine. Ce pa bomo dali dotacijo Dolenjskemu listu, naj na skupščinski strani le-ta objavlja vsebino posameznih odlokov v razumljivi obliki, ker sem prepričan, da veliko občanov ni razumelo odloke, ki so bili objavljeni v SDL...‘‘ Tako zapisnik. Žal nam je, da Vaše razprave nismo slišali in se, ko vam tu odgovarjamo, zanašamo le na zapisnik seje. Kljub temu pa vam moramo pojasniti, da ste hote ali nehote v zmoti, ko ste govorili na seji obeh zborov vaše skupščine o tem, da „predvideva proračun dotacije Dolenjskemu Iistu“. Glejte, odbornik Cimperšek, stvari stoje takole: Dolenjski list že od 1963 dalje ne prejema nikakršnih dotacij. Občine so prvič začele sofinancirati svoje stalne komunske strani (zakupljeni prostor za obveščanje svojih občanov) delno že leta 1962, vse pa v ktu 1963. Odtlej podpisujemo z njimi vsako leto pismeno pogodbo o zakupu komunske strani v pokrajinskem glasilu SZDL. Kot vpliven go-^odarstvenik v občini &vnica in kot izobraženec ter odbornik ObS Sevnica ste tudi vi glasovali zadnja leta za proračun vaše občine, v njem pa za postavko ,,Pogodbeno sofinanciranje komunske priloge v Dol. listu“. Zato sodimo, da ste vsebino proračuna poznali. Odstotek sofi- VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE IN NAROČNIK NA NJENE IZDAJE PREJME TUDI SREČKO ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE nanciranja stalnih komunskih strani v našem tedniku, če ga primerjamo s skupnimi dohodki lista, pada iz leta v leto, o čemer .smo zadnje mesece ponovno poročali. V letih 1962 do 1970 je padel od 29,48% na 10,36 %. To sofinanciranje, ki se zadnjih 5 let sploh ni več povečalo, je postalo zaradi znanih podražitev in reform samo še simbolično, skromno doplačilo k stroškom, ki jih urejanje, tiskanje in razpošiljanje take priloge v tedniku zahteva. Sevniška občinska skupščina pa nas je kljub pogodbi zadnji dve leti (1969, 1970) še posebej „stisnila": sama namreč ni nakazala po 30.000 din -za celoleten zakup komunske strani, temveč le po 25.000 din. Razliki po 5.000 din smo morali „odslužiti" na ta način, da smo mimo vseh praznikov in proslav v občini bili prisiljeni zbrati v obeh letih dodatno še za toliko reklamnih oglasov pri sevniških delovnih organizacijah (katere pa že tako nadlegujemo - kot vse druge v pokrajini - ob vseh priložnostih za čestitke, oglase, razpise, objave itd.). Ni res, odbornik Cimperšek, da so „... ostali dnevniki in tedniki že davno morali preiti na samofinanci-ranje“. Le štiri velike časopisne hiše v državi živijo brez dotacij, ves ostali politično informativni tisk pa s svojo sedanjo prodajno ceno ne izhaja. Zato pokriva izgubo ali z drugo de-^vnostjo v svojih hišah (izdajanje lahkega čtiva, plaže in senzacionalističnih izdaj ter pod.) ali pa dobiva subvencije v tej ali oni obliki. To velja seveda tudi za Slovenijo. V pogodbenih odnosih, kot smo jih vpeljali pred 8. leti pri Dolenjskem listu, ni noben drug regionalni tednik v državi In še podatek: z ktno naročnino 93,60 din bi lani tudi naš časnik izhajal brez vsakega oglasa in plačanega zakupa komunalnih strani. Vprašanje pa je, če bi vi, odbornik Cimperšek, in vaši občani bili pripravljeni plačevati tako naročnino. Ko smo morali lani naročnino povišati od prejšnjih 32 din na 49 din, smo v enem letu izgubili 4300 starih naročnikov. Mar po vsem tem ni na dlani, kam-meri opazka „zakaj ne bi denarja, ki je predviden za dotacijo Dojenj- ^ skemu listu, namenili v kmetijski J sklad“? Le kdo izmed odbornikov s ■ kmečkega področja na seji ne bi gla- g soval proti „dotacijam" za Dol. list g in za kar največji in najmočnejši kmetijski sklad v občini? Tudi mi smo za tako politiko: kar največ sredstev za razvoj in modernizacijo našega kmetijstva! Ce pri tem v kakšni izmed naših občin lahko izhajajo brez obveščanja občanov — pa je seveda drugo vprašanje. Katero izmed javnih sredstev obveščanja podpirati pri delnem kritju njegovih stroškov - in v kolikšni meri - pa ostaja po navadi na sejah občinskih skupščin nenačeto in zato že dolgo nerešeno vprašanje. Tako razpravljati na seji oz. poročati z zborov volivcev resnično ne ustvaija ugodnega vzdušja med odborniki, ki so v razcepu: ali naj podpro „kme- ■ tijski sklad“ ali pa glasujejo za ne- Jj srečno „dotacijo" za domače glasilo g Socialistične zveze. B Glede ukinjenih objav ObS Sev- ^ nica v Skupščinskem Dol. listu pa ■ samo kratko pojasnilo: na že tako J skromnem in skrčenem obsegu, za ■ kakršnega se je letos odločila vaša ■ občinska konf^erenca SZDL, na po- g lovični komunski strani pač ne bo ■ mogoče po vašem predlogu komen- Jj tirati še vsebine posameznih objav- ■ Ijenih odlokov vaše ObS. J Tovariš Cimperšek; politično-in- ■ formativni tisk je izpostavljen v naši ■ družbi pritiskom tržišča kot ves dru- j| gi tisk. Dolenjski list pri tem ni iz- ■ jema. Priznavamo in dopuščamo 9 vpliv tržišča in dohodka - odtod g tudi nova prodajna cena prostora v ■ listu za občinske strani - pri tem p? J nikakor ne prilagajamo politike na- ■ šega lista podpoprečnemu okusu, 9 brezidejnosti in lovu na senzacije, g Vprašanja, v kolikšni meri je „tisk ■ tržno blago in kakšna naj bo njegova J prodajna cena", pa vaša razprava o ■ „dotaciji" za DL z dne 22. 4. 1971 J seveda ne more ne rešiti niti ne bi- g stveno razčistiti. O tem vprašanju ■ ste javno govorili in vam nanj - se- J veda samo delno in kar najbolj zgo- ■ ščeno — tudi javno odgovarjamo. J UREDNIŠKI ODBOR I DOLENJSKEGA LISTA ! Javnost naj zve čisto resnico Na pismo predsednika ObS Ribnica Boga Abrahamsberga v Dolenjskem listu z dne 13. maja in članek Janka Vranešiča iz Črnomlja z dne 27. maja 1971 se oglaša prizadeti Stane Lovšin iz Ljubljane Odgovor in pojasnila na članek predsednika občinske skupščine Boga Abrahamsberga, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 19 z dne 13. 5. 1971 na strani 7. Zaradi nekaterih netočnih in nepopolnih navedb v tem članku se poslužujem podpisani in prizadeti Stane Lovšin, podpolkovnik v pokoju, pravic, ki mi jih dajejo določila zakona o tisku. Ni res, da hočem izsiliti ^remem-bo odločbe o nacionalizaciji mojega prostora, saj se jaz nisem protivil njegovi nacionalizaciji, ker sem pričakoval, da bo ta nacionalizacija za vse državljane enaka in pravična. Ne more pa biti prav, če se državljanu odvzame zaradi „družbenih" interesov njegova lastnina, potem pa se ta njegova lastnina proda za smešno nizko ceno drugemu zasebniku, kot se je zgodilo v mojem primeru. Ravno okrog prodaje mojega prostora so se primerile tako čudne okoliščine, da kažejo udeležence te prodaje v prav nenavadni luči. Se en primer take prodaje je znan v Sloveniji, tj. gostilna _,Zaka“ na Bledu. Toda v blejskem primeru je pristojni javni pravobranilec iz Kranja vložil tožbo Divjakovi mami v spomin Prejšnji četrtek so sorodniki, znanci in pr^atelji od blizu in daleč spremili na zadnji poti Divjakovo mamo s Prekope na pokopališče v Kostanjevici. Žalostii^e godbe na pihala krške Celuloze in besede govornikov pred domačo hišo in odprtim grobom so nas Spominjale na dobro in skrbno ženo, plemenito m^ter ter zavedno Slovenko, ki je v času najhujše preizkušnje vedela, kje je mesto njene družine. Pred 74 leti seje Divjakova mama rodila v Cučji mlaki in prehodila trnovo pot kmečke žene. S pokojnim možem sta si po poroki ustvarila dom na DoL Prekopi in tudi Divjakova družina je bila kmalu po vdoru okupatorjev v našo domovino med tistimi, ki so vedele, da brez boja in žrtev ne bo zmage. Sin Ivan ih hčeika Marija sta bila znana aktivna sodelavca- osvobodilnega boja že spomladi 1942, Ivan pa je postal tudi borec NOV in je bil ob koncu vojne kapetan naše Ijiidske armade. Preko otrok se je Divjakova mama seznanila s partizani in aktivno delala za osvoboditev. S tem ni prenehala tudi potem, ko so ji moža Janeza zaradi izdajstva leta 1942 ustrelili Njena skrb za takrat dve leti starega sina Jožeta je ostala na njenih ramah, kljub temu pa nikoli ni klonila. Vzdržala je vse napore in vztrajala do zmage. Po vojni je svoje aktivistično delo nadaljevala, predvsem pa se je vsa posvetila kmetgstvu, saj je ljubila zemljo in delo nad vse na svetu. Bolezen jo je zadnja leta priklenila na posteljo. Velika udeležba domačinov in ljudi iz drugih krjgev je potrdila, kako spoštovana in priljubljena je bila pokojna Dijakova mama. Spominjali se je bomo kot neuklonljive aktivistke naših žena med NOB. Naj ji bo lahka svobodna donlača zemlja!. za razveljavitev nezakonite prodaje in je sodišče kupčijo razveljavilo. Ni točna trditev v članku predsednika ObS Ribnica, da sodni organi niso razveljavili pooblastil Stanovanjskemu podjetju, zdaj Stangrad Ribnica. Občina Ribnica ni ob času prodaje mojega prostora dala Stanovanjskemu podjetju nobenih pooblastil za prodajo. Akt o ustanovitvi, na katero se sklicuje predsednik ObS Ribnica, ni odločba ali pooblastilo, kot skuša to v svojem članku prikazati predsednik ObS Ribnica, ki opravičuje to prodajo. Zato je OKTOŽno sodišče v Ljubljani z odločbo P 10/68-10 z dne 21. 12. 1967 moji pritožbi v celoti ugodilo. Okrožno sodišče je naročilo, da mora Stanovanjsko podjetje v zvezi s prodajo tega mojega prostora zasebniku — slaščičaiju predložiti posebno pooblastilo. Ker ObS Ribnica ni dala podjetju Stangrad takega pooblastila, je bUa vsa kupčija za moje prostore kot nezakonita razveljavljena. Po izdani odločbi okrožnega sodišča v Ljubljani pa je prišlo do najbolj zagonetnih, nerazumljivih in nepravilnih postopkov Stanovanjskega podjetja. Ko je bila namreč že drugič razpisana obravnava po ugo-ditveni odločbi okrožnega sodišča, je predstavnik Stanovanjskega podjetja predložil že prej sestavljeno in podpisano pogodbo, s katero je Stanovanjsko podjetje brez vsakega pooblastila v resnici že 8 mesecev prej na skrivaj prodalo moje bivše prostore zasebnemu slaščičarju. Še bolj čudno pa je, da taki prodaji za tako smešno nizko ceno ni nasprotoval predstavnik javnega pravobranilstva, ki je točno poznal dejansko stanje, saj je bil udeleženec v pravdi. 'Ker niti Stanovanjsko podjetje kot „prodajalec" mojih bivših prostorov niti Iseni Isen kot „kupec" nista mogla biti v dobri veri glede te prodaje brez vsakega pooblastila, sem prosil javno pravobranilstvo v Ljubljani, naj postopa tako, kot je postopalo pravobranilstvo v Kranju v primeru blejske „Zake". Ker pa ni za tak postopek dala naročila ObS Ribnica, kot ga je dala v blejskem primeru ObS Radovljica, javno pra- vobranilstvo v Ljubljani ni nič ukrepalo, medtem ko je primer „Zakc" pravilno rešen zaradi postopka in tožbe s strani kranjskega pravobranilstva. Ponavljam, da se nisem protivil nacionalizaciji svojih prostorov, odločno pa se protivim, da so bili ti prostori brez moje vednosti in nezakonito prodani drugemu zasebniku. Čeprav predsednik ObS Ribnica v svojem članku piše, da je zanj in za ObS Ribnica moja zadeva zaključena, pa odgovarjam, da zame zadeva ne bo zaključena, dokler ne bo javnost zvedela za čisto resnico. STANE LOVSiN, upokojenec, Ljubljana, Na jami 3/III Ni NUJNO da se uredništvo Dolenjsk^a lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za jaypo$t tajno .^odpisali ga bonid s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je {»ed sodiščem za resničnost, napisane^ odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Sredi mesta — brez vode! Stanujem v Novem mestu na Mestnih njivah v bloku 5/17. Kot vse kaže, pa se bom moral zaradi pomanjkanja vode preseliti niže v mesto. Gotovo se čudite, ko trdim, da trpim pomanjkanje vode v stanovanjskem bloku. Pa je le res! Kar prisluhnite: V našem bloku imamo napeljan vodovod in tudi hidrofor imamo, da bi bil pritisk vode v ceveh tolikšen, da bi prišla v vrhnja nadstropja. Hidrofor pa je žal tolikokrat pokvarjen, da smo za vodo skoraj nenehno prikrajšani. Ima namreč tako slab pritisk, da brez pomoči hidrofora komajda pricurlja do 4. nadstropja. Zato v bojleijih nimamo tople vode, čeprav so vključeni noč in dan. Naš hidrofor je pokvarjen že od 22. aprila letos. Med tem časom je bil na moje posredovanje enkrat popravljen, delal pa je en sam dan! Najmanj 5-krat sem že bil pri DOM-INVESTU s prošnjo, naj to stvar uredijo, pa so mi rekli, naj se za to sami pobrigamo, ker imajo oni večje skrbi. Rekli so mi, naj se pri podjetju OMP INSTALATER dogovorim glede popravila. Žal tudi tam nisem i^nel posebne sreče: po telefonu sem jih klical najmanj petkrat, morda celo večkrat, toda vedno sem bil deležen izgovorov, da nimajo časa, da bodo že prišli itd. Od drugih sem izvedel, da je treba pri INŠTALATERJU čakati mesec in pol, preden prideš na vrsto. Ne preostane mi nič drugega, kot da se kopljem v javnem kopališču in plačam vsak teden 5 din, čeprav Zakaj pozna dostava časopisov? Ko je z letošnjim novim letom skupnost jugoslovanskih pošt predpisala številke, ki naj bi pripomogle do hitrejše in zanesljivejše dostave pošte, sem pričakoval, da bo zaradi tega dostava hitrejša. Zdaj ugotavljam, da ni tako, vsaj v našem poštnem okolišu ne, čeprav krivda za to ne zadene poštnih uslužbencev naše pošte, marveč je kriva avtobusna dostava. Na našem območju prihaja pošta ob torkih, četrtkih in sobotah. Pred uvedbo nove organizacije dostave pošte sem dobival časopise TV-15, TT in Dolenjski list že v četrtek, druge časopise pa v soboto, in to zaradi tega, ker jih je do doma počitka na Impoljci že ob 7.20 dostavil avtobus novomeškega podjetja „GORJANCI", to pošto pa je še isti dan odnesel poštar v svoj dostavni okoliš. Čeravno sem precej oddaljen od studenške pošte, mi je časopise in drugo pošto dostavU okoli 9. uie. Ker pa med letom dostavlja poštne pošiljke na Studenec sevniški šolski avtobus, sprejemam vse časnike razen TT šele^ v soboto, ko so stari že nekaj dni. Ce bi kdo hodil v 7 km oddaljeno Impoljco k novomeškemu avtobusu po poštne pošiljke, tega ne bi bilo. Pismonoša, ki ima zelo obsežen in težak teren, ni dolžan hoditi po pošto, če mu tega nihče ne plača. Lani je med šolskimi počitnicami tto delo opravljal pomožni oziroma honorarni pismonoša, kako bo letos, ne vemo. Kljub denarnim težavam bi pošto lahko dostavljal avtobus novomeškega podjetja „GORJANCI" tudi med počitnicami, če bi studenškemu pismonoši plačali honorar. S tem bi naročniki lahko pravočasno dobivali pošto, poštnemu dostavljaču pa ne bi bilo treba nositi vseh časnikov naenkrat in hoditi ob koncu tedna natovorjen kot mula. Menim, da bi se z malo dobre volje in razumevanja poštnega podjetja to dalo narediti. Ce bodo ta predlog upoštevali, se v svojem imenu in imenu drugih poštnemu podjetju že vnaprej zahvaljujem, če pa ne, pričakujem vsaj ustrezen odgovor. KAREL ZORKO, Zavratec 32, Studenec - Nesramnost, kaj si dovoljujete! Mar se tako postopa z uglednim javnim kulturnim delavcem. . (Karikatura M. Dobriča v JEŽU) imam doma lepo kopalnico in plačujem zaradi nje tudi večjo stanarino. Pri DOMINVESTU doslej še niso pozabili pobrati mesečne najemnine, vse težave, ki nam jih povzroča hidrofor, pa hladnokrvno prepuščajo naši slabi. Skupaj z vsemi drugimi stanovalci zgornjih nadstropij v bloku 5/17 na Mestnih njivah, ki smo prikrajšani za vodo, se vprašujem: kako dolgo bo še trajala ta malomarnost? Mar bomo res morali narediti demonstracijo stanovalcev po mestu, da bi bil končno rešen naš problem? Ali je kdo že pomislil na težave mater z majhnimi otroki, ki jih je treba kopati vsak dan, na težave gospodinj, ki morajo vsak dan pomivati posodo, pa jim iz boj-leija že ves mesec ne priteče niti kaplja tople vode? JOŽE MUHIC, Novo mesto. Mestne njive, blok 5/17 PREKRASEN IZLET Čutim se dolžna, da se vam moram zahvaliti za vso pomoč, s katero ste mi omogočili tako lepo potovanje s „Sončnim vlakom*. (Pismo je bilo poslano občinskemu odboru Rdeč^a križa v Novem mestu). Ne morem vam popisati, kako je bilo lepo, saj sem na tem izletu skoraj čisto pozabila na težave svojega živ-Ijema. Se vedno sem polna lepih vtisov, ki smo jih invalidi doživeli ob sprejemih v vseh državah. Misli mi še vedno hitijo nazaj, v ušesih mi še vedno zveni najrazličnejša glasba in pred očmi se mi vrstijo najrazličnejši ljudje, od visokih predstavnikov do podmladkarjev RK, ki so nas pozdravljali na železniških postajah. Na tako mnogo načinov so se potrudili, da so nam resnično dokazali, da smo tudi invalidi res cenjeni in enakovredni člani človeške družbe. Zdi se mi, da vsi nebogljeni prav ta dokaz v življenju najv^kfat pogrešamo. Ne morem reči, kje in kaj je bilo naj lepše. Zime je bUo povsod lepo in novo, kar sem doživela na tem potovanju. Zato prisrčna hv^ala za vso denarno pomoč in druga darila, ki ste mi jih dali za ta izlet. Ostal mi bo zares v nepozabnem spominu. Lep pozdrav, hvaležna VIDA PAJK Gorenja vas 52 Šmarješke Toplice Kako sta si različna! Zgodilo se je v Vinji vasi 29. maja ob 9. dopoldne. Živinozdravnik tov. Gunde iz Novega mesta je bil v vasi po službenih opravkih, ko gaje Lojze Klobčar iz Podgrada prosil, naj gre še k Lojzetu Murnu v sosednjo vas, ker ima bolno teličko. Živinozdravnik je nejevoljno odvrnil: „Ne grem, ker nočem. Naj pride poklicat v mesto, pa bom prišel" Se enkrat gaje Klobčar prosil, naj gre, ker je ravno v bližini, a ga je drugič n^nal z grdim izrazom. Besedovanje se je nadaljevalo v tonu, ki ne sodi v časopis, vaščani pa vedo, ker so poslušali in se smejali Od kulturnega in šolanega človeka vaščani niso pričakovali besed, ki jih je tu izrekel Naj omenim še drug primer, ki se je zgodil lani Zelo podobne okoliščine so bile, le da je bil takrat v Podgradu žh^inozdravnik tov. Drago Hadl. Ko ga je isti Klobčar prav tako prosil, naj gre v pomoč bolni živali, je rade volje pomagal. Taki primeri na vasi vzbudijo še in še razpravljanja o strokovnjakih, ki pridejo med kmečke ljudi Po mnenju dr. Gundeta naj bi šli 5 km daleč klicat pomoč, medtem ko drug živinozdravnik takih „kapric" rtima. LOJZE MURN, Podgrad kultura in izobra- ževanje Ne sme biti jalova setev! Socialistična zveza In sindikati spodbujajo boj za Vse tisto, llihor!“ „Kaj? “ ,4-ucija je brdka.“ ,JCajžar^a, ki je ne goni delo. Zato je kakor iz strdenja.“ ,J*a tudi poprime. Saj smo jo imeli v dnini.“ Mihor je dvignil glavo. ,3oltežar!“ »>No?“ „Tako govoriš, kot bi jo snubil ti.“ Boltežar je spet utihnil, se nato dvignil na komolec in počasi spravil tajnost na dan: , Jles sem že mislil, da bi se priženil k Božnaiju.“ Mihoiju je omahnila^ava nazaj na blazino. Zasmejal se je. „Zakaj se smeješ? Kajža ni tako pod nič, za par goved bi z doto še prikupil in bi se živelo. In bi tako rekoč ostal kar pri domu.“ Mihor se je spet zasmejal. ,AH ti je zajec pretekel pot? Zato se kremžiš. Ji pa ostani za hlapca, ko ji ne boš za moža.“ Boltežaija je bolelo. Nemiren se je dvignil iz sedel na posteljo. ,J^Ie bom za hlapca,“ „Boš, če ti le reče.“ ,JCdaj pojdeš ti? “ ,JCo bo dognano, takoj.“ , Jaz tudi.“ Oba sta ležala tiho in zrla v strop, kjer je trepetal svetel kolobar od zasenčene luči. Od spodaj, iz hiše, se je nerazumljivo slišalo pogovarjanje očeta in Gašperja. Oče Simen se je ves prerodil. Kot bi šlo za njegovo poroko. Na vsako malenkost je mislil, do podrobnosti vse preudaril. Gašper pa mu je bil vdan kot šolarček. „Torej tako!“ je sklenil oče. „Vo-leta pobijemo, prašiča zakoljemo.Naprosi klavca, po kuharico pojdem sam. Vabi tako, kot se je s Podloga vedno vabilo: vse!“ ,4n za druga? Ali naj mi je Mihor ali Boltežar? “ ,>iorda ne bo nobeden.“ „Tega mi vendar ne napravita.“ Oče je skomizgnil z rameni. „Tudi brez teh trm ne bo nihče lačen na naši svatbi ,JPreprosim ju.“ „Poskusi! “ Oče je zataknil pratiko za podobo pod stropom in vstal od jnize, Gašper mu je želel lahko noč. Pred vežo, na kamnitem podiču, ki gaje kril napušč na dveh stebreh, mimo katerih so držale stopnice na levo in desno, je obstal Ga^er. Zvezde so se utrinjale v zimsko krajino. Daleč spodaj, izza gozdiča, je gledala v noč rdeča lučka. ,J^ucija,“ je pomislil Gašper in zahotelo se mu je do nje. ,JK^ bratoma moram,“ se je premagal in še stal na hodniku ter razmišljal. Desetkrat je navrgel besedo, ki si jo je pripravljal. Na svetu mu še ni bila nobena reč tako težka kot ta pot do bratov. Kakor rešilna misel se mu je utrnilo: ,>lorda že spita!“ Stopil je krog hiše. Še je gorela luč v izbi. Vrnil se je na podič in spet razmišljal. Nič se niso prepirali, celo govorili so, kar je bilo treba, in vendar drugačen je bil sam, drugačna sta bila brata. ,ilaj bo, kar bo,“ se je slednjič okrenil, tiho odprl vrata in šel po stopnicah na izbo. Vsaka stopnica je zaječala pod nogo. Se nikoli menda niso tako škripale. „Še bedita? “ je počasi odprl vrata in stopal v izbo. „Še,“ je po kratkem premolku odgovoril Boltežar. Gašper je šel k luči in jo nekoliko privil: ,J)iši po smrdljivcu.” Nato je sedel na edini stol, ki je bil tik mize. Brata sta ležala in zrla nemo v strop. Gašper, ki se je ves izpremenil v teh dneh in postal zgovoren, ni mogel umeti tega molka drugače, kakor da sta jezna. „Prijatelji bodimo!“je začel. ,JCdaj smo se pa sprli? “ je bil nagel v oporekanju Mihor. ,Jsfismo se. Zato sem vaju prišel prosit: Kdo mi bo za druga? “ ,Jaz že ne,“ je hitro odbil Mihor. ,J^aj ti je Boltežar.“ „Ali mi boš? “ je plaho vprašal Gašper. ; „Ce Mihor noče, ki je po starosti na vrsti, kaj bi jaz? “ Ko bi bil Gašper, kot je bil, bi bil vstal in odšel. AH ljubezen ga je prevzela, da se niti nad voli, ko so najbolj nagajali, ni raztogotil, kako bi se nad bratoma. ,J^alašč pravita tako; dva brata pri hiši in bi prosil druga drugod! Kaj 'takega svet ne pomni. Mihor, le obljubi mi. Veš, ti bom za starešino, ko se boš ti.“ ' ,>laram za ženske! Jaz pojdem od hiše.“ ,J4o, Mihor, zakaj si tak? Da bi te Lucija pregnala! O, ne bo nas cedila, ko je tako dobrih rok. Ne bojta se. Zakaj bi se razhajali zavoljo nje? Ali še vesta, ko je mati umirala? Kako je prosila pred zadnjim vzdihljajem: Radi se imejte! In Lucija, kar cele n«či prejoka, ko sem povedal, s čim mi grozita. Reva.“ ,J*a mu bodi!“ je poskusil pregovoriti Mihoija Boltežar, ki se mu je Lucija zasmilila. Mihor se je zasmejal, a Gašper ni umel, zakaj. Boltežaija pa je smeh neznansko zabolel. Zato se je ogrel, dvignil na postelji in začel: „Veš, Mihor, čuden si pa tudi. Tega ni treba, da bodo povsod bobnali o našem razprtju. Bodi mu za druga, potem pojdeš. Jaz tudi.“ druga mi boš in potlej ne pojdeta nikamor.“ „Le doto mi pripravi,” se je usedel na rob končnice Mihor. ,J^e morem ti je dati, ko nimam in ne vem,, če bom kdaj imel.“ „Kako? “ ga je nejeverno pogledal Mihor. „Oče mi še ne prepiše. ,Skažita se z Lucijo,* pravi. ,Če ne bosta za Podlog, imam še tri druge. Mihor je tako radoveden prisluhnil, da je okrenil glavo proti Gašperju. V luči je bilo videti, kako mu je zadovoljna senca preletela obraz. ,J)a ti ne izroči? “je zategnil kakor nejeveren. „Ne izroči mi,“ je ponovil Gašper. Tedaj je hipoma sedel na stranico postelje še Boltežar. Brata sta se ozrla vanj. „Tako, potemtakem ..Boltežar-ju ni tekla beseda. Sunil je zajcai ki je gledal izpod postelje, daje zaropotalo. In kakor da mu je ropot razvezal pravo besedo: „- Potlej boš pa vzel Lucijo le za deWo. Neumna je, če pride.“ Mihor je škodoželjno pogledal Gašperja in kimaje pritrjeval Bolte-žarju. DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN 22 (1105) — 3. junija 1971 SRE3ČANJE KULTURNIKOV V METLIKI. Mladi ob prazniku mladih Ob dnevu mladosti so se v Metliki srečali mladi ustvarjalci iz Dolenjske in B^le krajine in preživeli dva lepa dneva Drugo srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine je končano. V soboto, 22. maja, so si udeleženci ogledali BelokraAjski muzej ter osnovno šolo, pred Ganglovo rojstno hišo pa so imeli krajši program. Zvečer so Zoran Hočevar iz Metlike, Jože Matkovič iz Adlešičev in Toni Vovko iz Novega mesta odprli na grajskem dvorišču razstavo olj in grafike. Razstava je imela velik Tudi od se živi not I Vjeko Jutt, znani pevec zabavne glasbe, se je v zadnjem času najbolj razveselil nove long play plošče, ki je bila takoj laz-prodana; zdaj namerava spraviti Vjeko Jutt v promet še drugo. Mladi pevec je povedal, da je uspeha zelo vesel, saj celo nekaterim bolj izkušenim in znanim pevcem ni uspelo tako hitro povzpeti se v pevski vrh. Vjeko pravi: „Cim bolj obračam note, več je denarja v . žepu.“ V ^ POHOD! V nedeljo, 6. junija, bo zaključni pohod „Po poteh partizanskih brigad in ob mejnikih revolucije" na 40 km dolgi progi od Novega mesta do Bučke. Na tem zadnjem pohodu bodo sodelovali tudi taborniki in B m niTizu wn »n IDNt U KKIEKDI M NtMKI MFEKElUn mejiiirevolucje v 30 iet vstufe 30 &et ^ J2 sA radioamaterji. Na zaključni slovesnosti, ki bo ob 14.30 na Bučki, bo govoril Niko Šilih, poleg tega bo še podelitev značke „Zlati čeveljček" ter sprejem učencev iz Novega mesta v mladinsko organizacijo. Računajo, da bo na prireditvi sodelovalo blizu 800 mladih iz novomeške in sevniške občine. »Dolenjski list« v vsako družino odziv, čeprav so avtorji po stilu različni. Gledalci so lepo sprejeli tudi nastop mladih pesnikov in pisateljev. Metliškemu občinstvu so se predstavili: Jože Florjančič iz Straže, Tine Furar iz Novega mesta, Stanko Strajn in Tomaž Skrbinšek iz Črnomlja, Toni Rakovič iz Kočevja ter Bogdan Končar in Zoran Hočevar iz Metlike. Članica „Bele krizanteme" iz Novega mesta Roi^iana Zevnik je z občutki recitirala svoje pesmi, ravno tako tudi pesmi Marka Sven-ta, Marjana Gregorčiča in Tonija Vovka. Borove in Kajuhove pesmi pa so recitirali Alenka Rotar, Ljuba Zalašček in Gorazd Kosmina iz Žužemberka^ Gledalci so toplo sprejeli tudi recitaciji Rajne Ilijev in Francija Kristana iz Novega mesta. Srečanja sta se udeležila pisatelj prof. Jože Dular in pesnica-Neža Maurer, ki je na tem v^eru povedala nekaj svojih pesmL Pokrovitelj srečanja je bila mladinska konferenca ZMS Metlike. Predsednik Slobodan Uduvičič je dal vsem udeležencem srečanja priznanja. Drugi dan je mlade ustvarjalce sprejel še predsednik ObS Ivan Zele, ki jih je seznanil z načrti in težavami metliške občine. Srečanje je zelo uspelo, bilo je solidno pripravljeno, za kar gre zahvala predvsem članom mladinske igralske skupine „Osip Sest“. T. GASPERIC Na 2. pevski reviji, ki je bila v nedeljo, 30. maja, v Ribnici, je nastopilo 11 pevskih zborov iz občin Kočevje in Ribnica ter osnovne šole Idrije s skupno 493 pevci. Največ odobravanja poslušalcev sta bili deležni pesmi ,4^bničan Urban“ in ,J[Co bi vsa ljudstva na svetu“. Slednjo sb ob spremljavi delavske godbe iz Kočevja zapeli združeni pevski zbori, solist pa je bil Rafko Irgolič. (Foto: Jože PRimc) KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA NADALJNJE ŠOLANJE? Mladi na življenjskem razpotju Na Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Novem mestu zagotavljajo, da letos ne bo večjih težav pri usmeritvi mladih v uk ali za nadaljevanje šolanja — Za nekatere poklice ni prav nič zanimanja! m Nihče ni padel učen z neba! Mlada delavka Rajna Ilijev iz Laboda je prejela pomembno republiško mladinsko priznanje— Mladi hočejo biti v ospredju dio* godkov! Mlada delavka Rajna Ilijev iz novomeškega Laboda je bila med tistimi mladimi družbenopolitičnimi delavci, ki so dobili ob letošnjem prazniku mladosti, 25. maju, pomembno priznanje republiške konference ZMS, Prizadevna mladinska delavka je dobila priznanje za plodno delo v mladinski organizaciji; posebno je vidna v mladinskih in gasilskih vrstah, udejstvuje se med mladimi kultiuniki, veseli jo pa tudi športna dejavnost. Nekoliko preskromna mladinka ni mogla skriti zadovoljstva, da je med nagrajenci, čeprav tega dogodka ni zaupala niti svojim ožjim sodelavcem. Priznanje je prišlo v prave roke, dekle ga je zaslužilo. - Ali ste pričakovali priznanje? „Na vodstvu občinske konference ZMS smo razpravljali o predlogih, vendar se nisem nadejala, da bom tudi sama med njimi. “ - Kaj vam pomeni? ,.Priznanj je obveza, ki zahteva še večjo dejavnost." - Kakšne so možnosti za delo v mladinski organizaciji? „Pogoji za delo z mladino so dobri, ker pa se veliko mladine vozi na delo, jo je težje vključiti v dejavnost. Ko bodo mladi bolj „prirasli" na tovarno, bo delo lažje teklo, njihova prisotnost v družbenem življenju bo večja." - Kje se najraje udejstvujete? „Rada delam pri gasilcih, veseli me tudi udejstvovanje v kulturni skupini.' Pred dnevi sem bila na mladinskem srečanju v Methki, kjer so se zbrali mladi Ukovniki, pesniki, pisatelji in recitatoiji. Srečanje mi bo ostalo v lepem spominu. ‘ - Kaj vam nudi mladinska organizacija? „Ob delu v mladinski organizaciji si širim obzorje, tako da imam boljši vpogled v 'celotno življenje kolektiva in tudi v druga področja." - Morda še besedo, dve o samoupravljanju? „Mladi smo za samoupravljanje, vendar starejši he bi smeli ustvarjati občutka, da naši pred- logi nič ne pomenijo. Mlade je treba v njihovih prizadevanjih podpreti, vsako vprašanje pa zahteva tudi svoj odgovor! Najhuje je, če se nam .dokazuje, da smo nesposobni; taki primeri niso ravno osamljeni. Vsi vemo, da ni nihče padel učen z neba, zato je potrpežljivost nujna." - Kaj pa prosti čas? „Imam ga zelo malo. Ostanek izkoristim za branje knjig, ki so mi nenadomestljive." - Kaj si najbolj želite? „Da bi se strokovno izpopolnila. Želim obiskovati tekstilno šolo. To je moj življenjski cilj." S. DOKL S hitrimi koraki se približuje konec šolskega leta. To je spet čas povečanih ^rbi, ki jih čutijo zlasti starši, ko njihovi otroci končujejo osemletno šolanje. Marsikateri mladenič in dekle se znajdeta na razpotju, treba se je pripraviti za novo življenjsko pot. Odločitev pa ni lahka, čeprav je v današnjem času pomoč tistih, ki jim ni vseeno, kako se mladina usmeija, precej povečana. stanje je tudi z zidarji, kjer je prijav malo. Učenci, ki v nigih razredih končujejo šolsko obveznost - teh je 940 — so se v glavnem odločili nadaljevati šolanje (452): v zai»slitev jih gre 270; 191 se jih pa še ni odločilo. Samo 26 jih ostane na kmetiji! Odprtih mest za uk bo torej precej, ni pa rečeno, da bodo vsi prišli do poklica, ki so si ga izbrali. Podatki so verjetno točni, vendar^ marsikdo še zadnji čas premisli. Ce bo prišlo že do sprememb, upamo, da se bo spremenilo na boljše. Naše delovne organizacije, ki so v stalni rasti, bodo potrebavale vedno več strokovnih kadrov. Prav bi bilo, da bi mlade ljudi zadržali na Dolenjskem, kajti učna mesta v razvitejših območjih v Lmbljani, na Gorenjskem in na Štajerskem zanje ni težko najti. Vendar odtrganost od doma mlade ljudi počasi tudi odtuji. Od tega pa do odhoda v tujino ni ravno tako težka odločitev. S. DOKL Pred dnevi smo se oglasili na Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Novem mestu, kjer so nam vlili precej poguma. Povedali so nam, da s tistimi, ki bodo uspešno zaključili osemletno šolanje, ne bo velikih težav za nadaljnjo usmeritev. Se najlažje bo za fante, saj če hočejo samo izpopolniti vsa prosta mesta za uk na našem območju, jih bo celo premalo. Nekoliko tege bo za dekleta, vendar je že pokrenjen določen korak, ki obeta,'da se bo le dala izpeljati določena preusmeritev. Zavod je anketiral 1569 učencev iz osmega razreda in 940 takih, ki so v nižjih razredih, vendar zaradi starosti lahko že končajo šolanje. Mea tistimi, ki so se odločili nadaljevati šolanje, jih namerava obiskovati gimnazijo 136, strojni in elektrotehnični oddelek STS pa 120 učencev; zaposlilo se jih bo 165, 187 pa se jih še ni odločilo. Precejšnje zanimanje je letos tudi za druge šole; 23 učencev se je prijavilo za vojaške šole. Za poklicne šole je navdušenih 528 učencev. Največ kot vsako leto za prodajalce (127), avtomehanike (97), šivilje (31), natakarje (28), frizerje (26), mehanike (25) itd. V primerjavi s potrebami, ki jih imajo na zavodu, in z željami je določen razkorak. Zato vsi ne bodo mogli postati prodajalci, avtomehaniki, frizerji, šivilje^ in podobno. Želje se bodo izpolnile natakarjem, strugarjem, kuharjem, ključavničarjem, zidarjem, mizarjem in še nekaterim drugim. Zanimivo je, da potrebujejo naša podjetja 52 tesarjev, odločUpa se ni za ta poklic nihče! Podobno E r:l»» že drugi teden: Boba Zmagala je »Obriši suze, draga« Bobe Stefanoviča, druga je »Visoko nad oblaki« Lojzeta Slaka in tretja »Lola« Pro arte Ključ od stranišča so za 350 din v sredo, 26. maja, prodali dijaki 4. razreda kočevske gimnazije dijakom 3. razreda. V sprevodu so nosili po mestu tudi krsto s knjigami in zvezki, ki so jih po .jitanijah*" na mostu zažgali in vigli v Rinžo. - Letos je obiskovalo 4. razred gimnuije 36 dijakov, od tega 8 fantov. Dva sta padla, štiije im^o popravne izpite. Matura bo od 15. do 21. junija. (Foto: Jože Primc) S tem da je Bobova pesem „Obriši suze, draga" prišla na prvo mesto našega tekmovanja, so posebno oživeli privrženci umetnih pesmi. V tem tednu so pisma kar deževala. V večini primerov oboževalke Boba Stefanoviča izlivajo na papir svoja čustva do pevca, ki jim je najbolj všeč. Razumljivo, da se privrženci Lojzeta Slaka niso sprqaznili s porazom: poslali so nam precej pisem, v katerih nam zatijujejo, da bodo že v naslednjih tednih spravili spet Lojzeta na tron. No, nekateri naši mladi bralci in poslušalci so pa le preveč bojeviti. Vsekakor se ne moremo strinjati z Borisom iz Boštanja, ki pravi, da bi vse Bobove plošče zažg^. Veijetno se Boris ne zaveda, da imajo ljudje različne okuse in vsak izbira, kar mu je najbolj všeč. Vsako tekmovanje naj poteka v lepem in športnem duhu! - Bralka Ivanka Marinčič iz Gorice v krški občini želi, da Boba ostane še na vrhu in da ga bo podpirala. Takšno pismo radi preberemo in ime njegovega pisca tudi objavimo. - Hermina Aupič iz Sevnice je napisala, da je pravilna razvrstitev prišla šele prejšnji teden, ko je na vrhu bila „Obriši suze, draga". Napisala je, da sc veseli tudi vsakega uspeha Lojzeta Slaka, Takih, poštenih poslušalcev si želimo še več! V tem tednu smo izžrebali nasled- nje bralce: Katico Starešinič iz Zilj 46 pri Vinici, Mileno Strajnar iz Vrha 19 pri Šentjerneju ter Ivana Jakšo iz VP 7250/40 41002 Zagreb. Poslali jim bomo plošče novomeškega podjetja ELEKTROTEHNA, Iz vseh strani ŠENTJERNEJ - Pred koncem letošnjega leta so na šen^emejski osnovni šoli izdali že četrto števUko šolskega glasila „Naša pot". Številka je zelo ^bno pripravljena in prikazuje plodno in razgibano življenje mladih na tej šoli LJUBLJANA - V nedeljo je bilo v Ljubljani zaključno tekmovanje osnovnošolcev v znanju, ki gaje organiziral „Pionirski list" v okviru svoje „Vesele šole". 55 učencev od 3. do 8. razreda osnovne šole se je potegovalo za naslov republiških prvakov v znanju. Dolenjski predstavniki so imeli najboljšega zastopnika v šestošolcu Boš^anu Debeljaku iz Ribnice, ki je med vsemi nastopajočimi edini dosegel stoodstotni vspeh, Za uspeh zasluži na-daijeni Boš^an, ki je odličnjak že od prvega razreda, največje priznanje. Za uvrstitev ostrih dolenjskih predstavnikov ne vemo, ko jo bomo prejeli, bomo rezultate objavili. Ob koncu moramo povedati, da je letošnje tekmovanje, ki je zajelo 22.000 učencev na 300 šolah širom po Sloveniji, doseglo neverjeten uspeh. ŠMIHEL — Posvetovanja o šol^i prehrani, ki ga je sklical republiški Zavod za napredek gospodinjstva, se je, žal, udeležilo samo 15 ljudi z naših šoL Odziv je pokazal, da tistih, ki ogovarjajo za zdravo prehrano mladih ljudi, ne zanimajo napotki, ki bi jih lahko dobili od strokovnjakov, NOVO MESTO - S „Sončnim vlakom", ki je peljal invalide iz Slovenije in Avstrije po nekaterih bližnjih deželah, sta se udelžila tudi mlada invalida Vida Pajk iz Gorenje vasi pri Šmarjeti in Rudi Žlajpah iz Žužemberka. Potovanje so jima s pomočjo organizac^ Rdečega križa omogočili naši občani, ki so darovali vsak po dinar za to koristno akcgo, NOVO MESTO - V nedeljo dopoldne so v novomeškem gasilskem domu sprejeli v gasilske vrste 18 pioi^ev. Ob tej pritožnosti so novo sprejetim članom pripravili kulturni program, ki so ga izv^ali Dolenjski oktet, harmonikarji in recitatorji. Prireditev je bila posvečena dnevu mladosti. Črnomelj - Na dan mladosti je bil na vseh osnovnih šolah v občini sprejem v mladinsko organizacijo. Mladinci in pionirji so imeli lepe kulturne prireditve in športna tekmovanja. V zvezo mladine so sprejeli 295 pionigev. Tudi na priznanja za mentorje občinska konferenca ZMS ni pozabila: letos je priznanje prejel mentor mladindcega aktiva na osnovni šoli v Semiču Milan Pirš. urednikov kotiček Večina naših mladih športnikov, ki je sodelovala v tekmovalnem programu XI. zleta bratstva in enotnosti v Sisku, ne more mimo sprejema, ki so ga doživeli med občani Siska in nekaterih drugih mest. Pogovarjal sem se z vodji ekip, ki niso mogli prehvaliti vzdušja na večini prireditev. Menim, daje tokrat res prišlo do izraza geslo ,,Utrjevanje bratstva". Ce se bodo naši mladi ljudje še dolgo časa spominjali sprejemov, ki so jih doživeli v sosedni republiki, je to največja pridobitev in rezultat letošnje manifestacije, ki poudarja bratsko zbliževanje med dvema narodoma. Torej parole niso samo na papirju! LOT NAJ Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo priimek POTA IN STJt^ Dežurni poročajo OGENJ UPEPELIL KOZOLEC -Stiela, ki je 23. maja udarila v Anžah pri Brestanici, je zažgala kozolec Jožeta Repaija. S slamo kriti kozolec je zgorel, z ryim pa tudi razno kmečko orodje, krma, de^e in sod, tako da so Šcodo ocenili na 26.000 din. ŽIVALI BAKLE - Iz nepojasnje-n^a razloga je 23. maja zvečer izbruhnil požar na Brezovski gori Zgorelo je gospodarico poslopje Terezije Dolmovič in vse, kar je bilo v njem: krava, telica, dva prašiča, kokoši, ;^ci, krma, plug, ^ečko orodje in čebelnjak z 12 panji čebel. Škode je za več kot 30.000 din. ŽEPAR V CERKVI - Neznani žepar je 27. m^a v frančiškanski cerkvi napadel Marijo Ladiha iz Dolnje Nemške vasi pri Trebnjem in ji poskusil izpuliti denarnico. Komaj se ga je otresla, dejanje pa je prijavila. „KURIVO“ BREZ ČUVAJA - V noči na 27. maj je neznanec ukradel psa čuvaja, kije stražil skladišče novomeškega „Kuriva". UKRADEL BAKER - 24. maja je tat z dvorišča novomeškega hotela Kandija ukradel večjo količino bakra. Dejanja je osumljen J. B. iz PRIPRLI KLATEŽA - 28. maja okoli 11. ure je bilo vlomljeno na železniškem postajališču v Velikem Gabru. Trebanjski miličniki so se takoj odpravili na kraj dejanja in med po^o prijeli 30-Ietnega Jožeta Fišerja iz Krupe pri Gradacu, ki je brez zaposlitve in stalnega bivališča. Pri njem so našli predmete, ukradene na postaji, zato so ga osumili dejanja in odvedli v novomeške preiskovalne zapore. GOST RAZGRAJAL - Miličniki iz Dolenjskih Toplic so pridržali do iztreznitve Ivana Trebežnika iz Ljub\jane, ker se je 29. maja opil in razgrajal po Dolenjskih Toplicah. VLOM V KOPALIŠKO RESTAVRACIJO - 29. maja so v restavraciji „Kopališče" v Podzemlju ugotovili, da so neznanci med tednom vlomili skozi okno, odnesli nekaj cigaret, pred odhodom pa se posladkali s sladoledom in luč-kamL Naredili so za 123 din škode. Z NOŽEM PO USTIH - 29. maja sta se v ciganskem naselju Žabjek stepla 19-letni Marko Brajdič, ki je prišel začasno iz VPD Radeče, in Janez Brajdič-Vančko. Med pretepom je J anez poškodoval Marka z nožem po ustih. TREM KOKOSIM ZAVIL VRAT - V noči na 29. maj je Jože Bojane v Mali Bučni vasi zalotil nekega Cigana, ki je vlomil v kokošnjak in zavil vrat trem kokošim. Tat je moral plen pustiti, ker gaje Bojane pregnal. Za hip, dva je utrujeni voznik za lamflom zatisnil oči, vendar je to zadostovalo za katastrofo: tovon^ak je treščil ob betonski jašek in nekaj deset metrov nato stresel na razmočeni travnik vreče industrqske sode. Vozniku na srečo ni bilo hudega, gmotno ^odo na vozilu in tovoru pa so ocenili na 100.000 din. Tako smo nedavno brali in take vesti pretreslo ljudi malone vsak dan, vsako uro. 100.000 din — to bi zadostovalo za nakup stanovanja — je šlo v nič v enem samem trenutku, zaradi ene same napake. In kolikokrat po 100.000 din na dan nam požro ceste! Smo mar res tako bogati, da dovolimo na tak način uničevati narodno gospodarstvo? So ukrepi in zakoni proti temu brez moči? SOIOIŠČE GA JB SPOiZNALiOi ZA KRIVEXJA, VENDAR Obtoženi Brajdič ni priznal Štefan Brajdič iz Jedinščice je bil zaradi roparskega napada na gluhonemega Mihaela Hrovata Iz Irče vasi letošnjega februarja v ulici Mej vrti v Novem mestu obsojen na tri leta strogega zapora PRAVIČNA STVAR JV humoreska I I J 4 5 4 4 J 4 4 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■ 4 4 Onega dne, menda je bilo prav takrat, ko se ga je Bezgačeva Tona spet do mrtvega nažrla, je sosed Matajc ugibal, kako bi tudi on na tuj račun prišel do pijače. Razmišljal je na debelo, pa nič. Matajc pač ni bil človek, kateremu se ob vsakem razmišljanju porodi genialna ideja kot nekaterim politikom. Zato je tuhtal naprej, pa spet zastonj. Končno je ves jezen skknil zadevo urediti za svoj denar in zapodil se je v najbližjo gostilno. In ker je bilo pri Petraču najbliže, se je Matajc takole proti večeru znašel v zakajeni gostilniški sobi. ,,Kaj pa gledaš, Matajc, kot hudič iz škatle? “ ga je čez čas povprašal stari Jakob in prosil za cigareto. „Drek!" mu je v brk zabrusil Matajc, v dušku izpil in naročil novega. „Tako? Gospodku je nekaj stopilo v glavo? Viš ga, viš. . je zabrundal nekoliko razgreti Jakob, tudi sam izpil in znova naroč il. ,,Pa bi mi le dal cigareto, Matajc? “ „Pojdi v r ... ti pa tvoja cigareta zraven . .. Zastonjkar!** je osorno dejal Matajc in spet izpil. „Oho, kaj pa to? Gospodek se kar šopiri... Ga vidite r Gospodek .. .** „Kakšen gospodek neki! Drži gobec, da ti zob v vamp ne za: bijem .. .** „Uh, kakšne vzvišene besede! Slišite ljudje? Izcedek gnojnice. O nočnem rokovnjaškem napadu na gluhonemega Mihaela Hrovata, čevljaija iz Irče vasi, na novomeških ulicah smo v našem tedniku na kratko poročali že pred tremi meseci. Tedaj smo tudi zapisali, da so po odredbi preiskovalnega sodnika priprli (in kasneje izpustili) domnevnega storilca Štefana Brajdiča iz Jedinščice. V sredo, 26. maja, je Štefan Brajdič sedel na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča kot obtoženec, bil spoznan za krivega in obsojen na tri leta strogega zapora. banki s hranilne knjižice 5.000 din. Denarje hotel dati bratrancu, ki gradi hišo in kjei_bi tudi on sam imel kot. Z Brajdičem sta bila skupaj na Rotovžu, ko pa sta odhajala iz gostilne, naj bi ga bil Brajdič pobil na tla in mu vzel denar. Hrovat je pristavil, da je takoj tekel na miUco povedat, da je okraden. Očitno pa gluhonemi in dufevno nekoliko prizadeti Hrovat, ki je bil onega večera precej vinjen, na glavni obravnavi ni več vedel, kako so dogodki v resnici potekali, zanj se je dejanje očitno končalo že na pragu rotovške gostilne. Številne priče, ki so se zvrstile potem, ko je sodišče poslušalo izpovedbi obtoženca in oškodovanca, so vedele povedati, da sta odšla Brajdič in Hrovat z Rotovža po 19. uri še v kavarno na Glavnem trgu, kjer se je Brajdič motal med mizami in prisedel k Hfovatu prav tedaj, ko je - kot že prej na Rotovžu - prešteval denar. Dežurna miUčnika sta Brajdiča in Hrovata med rednim obhodom po mestu videla nedakjč od gostišča Breg - na poti proti zdravstvenemu domu. Šla sta skupaj. Na drugem nočnem obhodu — čez kakih 10 minut - pa sta videla najprej Brajdiča, ko je sam prihajal po Muzejski ulici, nato pa zagledala še Hrovata, ki je bil namenjen na postajo milice. Hrovat je tatvino prijavil, čez 15 minut pa sta miličnika pohitela na Glavni trg in prijela Brajdiča pred kavarno. Kot so slišale priče, je Brajdič že pri Rotovžu opozarjal ljudi, da ne bo kriv, če bo Hrovata kdo okradel. Tako da je ponavljal tudi kasneje v kavami in sploh govoril kot največji poštenjak. Sodišče se je ob koncu dokaznega postopka prepričalo, da je Brajdič storil dejanje na poti med zdravstvenim domom in Muzejsko ulico, to je v ulici Mej vrti, in sicer takrat, ko sta ga med nočnim obhodom videla miličnika: najprej s Hrovatom, potem pa samega. n:i tem se je oprlo na možnost, da je Brajdič denar z vsem ostalim takoj izročil enemu svojih sinov, ki so bili tedaj v mestu. Pri odmeri kazni so Brajdiču upoštevali njegovo dosedanjo dokajšnjo neoporečnost, saj je bil do zdaj le Stefan Brajdič je bil obtožen, da je letos 15. februarja, uro pred polnočjo, v novomeški ulici Mej vrti z roko pobil na tla vinjenega gluhonemega Mihaela Hrovata iz Uče vasi in mu iz notranjega žepa v plašču vzel denarnico s 5.000 din gotovine, osebne dokumente in liranilno knjižico z vlogo 22.575 din. Obtoženi Brajdič je v preiskavi in na sodni obravnavi priznal, da je v gostilni pri Rotovžu res naletel na Hrovata: skupaj sta pila, odšla v kavarno na Glavnem trgu, kjer je Brajdič Hrovata zapustil in odšel v bar. Brajdič je dejal, da je iz bara domov spet srečal Hrovata: prijel ga je za roko in peljal proti restavraciji Breg. Tam je Hrovat - kakor je trdil obtoženi — Brajdiča odrinil z roko, nakar sta šla vsaksebi. Hrovatovega denarja pa se Brajdič, kot je vztrajal v preiskavi in zatrjeval na sodni obravnavi, ni pritaknil, saj niti ni vedel, da nosi s seboj tohkšno vsoto. Hrovat je na obravnavi sodnikom pojasnil, da je tistega dne dvignil na enkrat samkrat pogojno kaznovan, nadalje, da ima štiri otroke, da je udeleženec NOB od leta 1942. Za obtežilno pa mu je sodišče štelo, da si je za žrtev izbral telesno in duševno prizadetega človeka, izrabil njegovo vinjenost, ki jo je krepil s tem, da mu je dajal za pijačo, ne nazadnje pa tudi to, da se je na dejanje pripravljal ves večer oziroma od tedaj, ko je, ugotovil, da nosi Hrovat s seboj kopico tisočakov. KRŠKO: PODRL KOLESARJA - Na križišču Tovarniške, Ribiške in Prešernove ceste je Alojz Verstovšek iz Pleterij 24. maja z osebnim avtomobilom podrl kolesarja Alojza Kozoleta iz Poišče. Ranjenega Kozoleta so odpeljali v brežiŠco bolnišnico. LESKOVEC: MOPEDISTA PADLA - Na poti proti leskovškemu gradu sta se 24. maja zaletela z mopedoma Alojz Sahnič iz Gorenje vasi in Ljudmila Roštohar iz Leskovca. Salmiču so dali zdravniško ■ pomoč v Kr^em, Roštohaijevo pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Salmič je vozil neregistriran moped ^in brez vozniScega dovoljenja. ZAVRATEC: BREZ IZPITA -Na tre^erazredni cesti Brezovo -Bučka sta se 23. maja zaletela Pavel Cerovšek iz Brezovega z neregistriranim motoijem in Anton Letnar iz Hrastnika z osebnim avtomobilom. Cerovšek, ki nima vozniškega izpita, se je peljal proti Zavratcu. Po trčenju je p^el in se laže raniL MALI VRH: MOPEDIST OBLEŽAL — Pri trčenju z avtobusom se je 23. maja huje ranil mopedist Marjan Verstovšek z Malega vrha. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. NOVO PMESTO: PREHITRA VOŽNJA - Ivan Baškovič iz Krške vasi je 27. maja prehitro vozil s volkswagnom po Partizanski cesti. Pred bolnišnico je dohitel tovornjak, ki ga je vozil Josip Grubič iz Spahi-. čev proti Straži, zavrl in kljub temu močno treščil vanj. Vozilo seje raz-' bilo (škode je za 10.000 din), Baškoviča pa so odpeljali v bolnišnico. STEFAN: ZRINIL VOZILO IN ODPELJAL - 27. maja je Jože Sort iz Knežakov vozil tovornjak-cistemo po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Prehiteval je tovornjak mostarske registracije, ki ga je vozil Hasan Golubić. Naproti je prišlo neko vozilo. Sort je zavil na desno, zrinil s ceste na travnik Golubičevo vozilo in se odpeljal proti Ljubljani, vendar so ga miličniki prestregU. JEDINŠCICA: VOZIL PO SREDINI — Fikret Kobašlič se je 30. maja peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Metliki. Naproti se je od Jedinščice po sredini ceste peljal Zvonimir Župevec. Pred srečanjem je Kobašlič zavrl in hotel zapeljati s ceste, tedaj pa ga je Žu-pevčev avtomobil že zadeL Škodo so ocenili na 6.000 din. MEDVEDJEK: ZRINIL GA JE S CESTE - Janez Grošelj iz Ljubljane je 30. maja vozil osebni avtomobil »Me bomo vozili praznega!« je dejal na sodišču Jože Rajnovič, ki je pomagal na traktor nalagati ukradena drva In tole meze si upa takole govoriti z menoj, starim Jakobom!** „Jakobom? ** je začudeno spraševal Matajc in gledal okrog sebe. „Jakobom, praviš? Nobenega Jakoba ne vidim todle ... »Oho!** „Ne vidim ga, ne ... Pač pa vidim...“ „Kaj vidiš? ** je grozeče vprašalo. ,,Pokozlanega idiota. Posušenj ostanek pračlovekove riti.. Vse, kar se je zgodilo potem, je bilo tako iznenada, tako hitro, da od navzočih nihče ničesar ni videl. Ljudje vedo povedati samo to, da je Jakob zarjul in planil v Matajca, da ga je ta prestregel z nogo, da jo je Jakob skupil v trebuh, Matajc pa ne ve se kam, in da sta naposled oba obležala na tleh. Minilo je nekaj časa in oba sta se znašla pred pravico. Drug drugega sta tožila, drug drugemu očitala grde reči in vsak zase je bil povsem nedolžen. Pota in obravnave, priče in zasliševanja in stroški so skokovito naraščali. Z njimi pa tudi pravdarska ihta obeh junakov. Zakaj potlej ni šlo več ne za čast in ne za dobro ime, temveč samo za to, kdo bo koga, saj bo poraženi pač moral trpeti vse stroške. In koliko je Matajcev in Jakobov dandanašnji na tem sve- tu JAKA PRAVIČNIK .4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ; 4 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 f 4 4 4 4 4 Pred kočevskim sodiščem sta se 25. maja zagovarjala zaradi kraje drv in odvzemov motornega vozila Darko Peček iz Klinje vasi in Jože Kranjc iz Mlake. Čeprav se marsičesa, kar so jima dokazovali, „nista mogla spomniti**, ju je sodišče spoznalo za kriva in obsodilo Pečka, ki je bil pobudnik kraj, za tatvino in odvzem motornega vozila na leto dni zapora; Kranjca pa za tatvino in 6 odvzemov motornega vozila na leto in dva meseca zapora. Pečka in Kranjca je bremenila obtožnica, da sta od avgusta 1969 do julija 1970 ukradla najmanj 50 prm bukovih in gabrovih drv, ki so bila last gozdne upravi Stara cerkev, obrata Združenega KGP Kočevje. Razen tega sta za prevoz ukradenih Še: umeten smrad v uredništvu lista se je v ponedeljek oglasil Alojz Knez z Ledine pri Sevnici In zanikal, da bi on v hotelu na Lisci nastavil posebne bombice, ki oddajajo smrad, o čemer smo pisali prejšnji teden pod naslovom „Umeten smrad**. Podatke o tem smo dobili v prijavi na postaji milice v Sevnici. Uredništvo DL Prijeli »štofarja« 27. maja so v Novem mestu prijeh 19-letnega Ivana Eranoviča iz Zagreba, ker je brez dovoljenja prodajal po stanovanjih kose blaga. We-ostanek so mu kajpak odvzeli, v preiskavi pa med drugim ugotovili, da ni prvič trgoval z blagom in da je bil tudi v Novem mestu že nekajkrat. Eranovič je storil kaznivo dejanje in se bo moral zagovarjati. - drv uporabljala kar traktorje kmetijskega obrata Mlaka, ki je tudi obrat Združenega KGP Kočevje. S teni dejanjem sta oškodovala to podjetje za 6369 din. Sodba še ni pravnomočna. J. P. NSU 1200 po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Ko se je pri Medvedjeku pripeljal po klancu navzdol, je predenj z levega počivališča nenadoma zapeljal Alojz Cajnar iz Ljubljane s volkswagnom. Cajnarje oplazil Grošlja in ga zrinil s ceste, da se je potem še prevrnil na njivo. Pri prevračanju so bili ranjeni: Grošlje-va žena ter otroka Janko in Metka; odpeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Škodo so ocenili na 15.000 din. STRAŽA; PODRL MOPEDISTA — Novomeščan Franc Colarič je 29. maja s fičkom v Straži izsiljeval prednost in podrl Antona Sedeja, ko se je z mopedom pripeljal na križišče. Mopedist ima dvakrat zlomljeno nogo. MACK0VEC< BEOGRAJČAN V KROMPIR, ŽIVINA PO NJIVAH -Anton Borič iz Zagreba je 28. maja peljal na tovornjaku 16 glav govedi v ljubljansko klavnico. Pri Mačkovcu ga je z osebnim avtomobilom prehiteval Beograjčan Božidar Čančare-vić, ko je naproti drvela kolona vo-ziL Beograjčan je zavil pred Boriča, zadel tovornjak in pristal 50 m od ceste na njivi s krompiijem. Borič se je umaknil na desno, zapeljal s ceste in se prevrnil, živina pa se je razbežala po njivah. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. KAMNA GORA; NESRECNA VOŽNJA S FICKOM Jože Gorišek iz Malega Vidma e je 28. maja peljal s fičkom od Trebnjega proti Mirni. Na Kamni gori je zapeljal na bankino, nato na levi zadel prometni znak in se prevrnil Škodo so ocenili na 5.000 din. DOBRAVA; AVTOMOBILIST UMRL - Na avtomobilski cesti pri Dobravi se je 28. maja smrtno ponesrečil Rudolf Stritar iz Ljubljane, 23, voznik avtomobila DKW junior. Zadel ga je tovornjak s prikolico, ki ga je okoli 2.30 peljal proti Novemu mestu Franc Švigelj iz Vnanjih goric. Švigelj je deloma vozil po levi. Stritaija je odbilo s ceste, da seje na njivi prevrnil na streho. Umrl je v ljubljanski bolnišnici Gmotne škode je bilo za 10.000 din. MAČKOVEC: S FICKOM V DROG — S tretjerazredne ceste med Mačkovcem in Lešnico je 25. maja zaneslo fička, ki ga je proti Otočcu vozu Rudi Redek iz Novega mesta. Vozilo je treščilo v telefonski drog, da se je prelomil, nato pa obstalo na njivL Škodo so ocenili na 8.000 din. DOL: VOZNIK OBLEŽAL POD VOZILOM - 25. maja je z mokre ceste v Dolu zaneslo zastavo 1300, ki jo je od Mirne proti Trebnjemu vozil Jože Zupan iz Ljubljane. Avtomobil se je po nasipu prevrnil na streho. Voznk, ki je med prevračanjem padel ven, je obležal pod vozilom huje ranjen. Hude pogodbe je dobila tudi sopotnica Cvetka Zupan. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za okoli 7.000 din. POLJANE: TOVORNJAK S PAPIRJEM PREVRNJEN - Na avtomobilski cesti pri Poljanah se je 25. maja prevrnil tovornjak, s katerim je Krčan Jože Pavlin prevažal papir iz krške tovarne papiija. Škodo so ocenili na 50.000 din. «!• Puške v Žabjeku Med lanskim vlomom v sUel-sko kočo Sonja Vesel v Ivančni gorici sta izginili dve vojaški puški, vojaška pištola, malokalibrska pištola, 150 nabojev za malokalibrsko orožje in nekaj likerja. Miličniki iz Ivančne gorice, ki so zadevo vzeli v roke. so najprej mislili, (^a so vlom spočeli tamkajšnji Cigani. V isti sapi pa so vesti trdile, da imajo to orožje Cigani v Žabjeku pri Novem mestu. Preiskava, ki so jo nedavno opravili v Žabjeku, je potrdila, da so bile vesti točne. Miličniki iz Ivančne gorice so našli obe puški; Cigani so jima sicer že zabrisali tovarniške številke, vendar so ob analizi, opravljeni v Ljubljani, ugotovili pravo poreklo. Dogodek ni poučen le za strelce iz Ivančne gorice. Spodbuditi bi moral vse strelske družine, da bi orožje in naboje spravljale na varnejših mestih in tako onemogočile nepridipravom, da bi si ga prilaščali tako lahko in z njim počenjali zlo. ŠTEFAN OBLAK Ovadili so jih pet z grozo sta Rebemikova 27. aprila zjutraj stopila skozi nasilno odprta vrata v mesno sušilnico. Gor si skoraj nista upala pogledati: kajti tam, kjer so še do minule noči visele lepo prekajene svinjske gnjati in klobase, da so se kar sline cedile, je zijala črna luknja. Ni izginilo samo njuno, tudi drugi Trehanjci, ki so prinesli k Rebemikovim v su-šJo, so se malone prekrižali ob tej hudi novici. Tako Terezija Sepec, tako Franc Senica. Če se kdo v takem trenutku prekriža, je to znak hudega ogorčenja, jeze... Potem so šteli, koliko takih in drugačnih kosov je šlo s klinov, in so ugotovili: več kot 50 kg je bilo vsega. Na hitro preračunano v dinarje: dvesto starih tisočakov. Še tisto jutro je Marija Rebernik naredila korake do milice in prijavila krajo. A ni bilo to pot prvič: že v noči na 3. januar so bili hudodelci v sušilnici in tudi lani je nekaj mesa že zmanjkalo. Delo so vzeli v roke trebanjski miličniki. Poizvedovali so, prisluhnili slehernemu pametnemu glasu in vzeli pod drobnogled tudi najbolj nepomembno sled. Raziskovanje jih je pripeljalo do barake, v kateri je Delavska univerza. Bognedaj, da bi kdo misli kaj hudega o tej ustanovi, a vendar so vse sledi peljale sem, v to poslopje. Je vendarle res, da je zbirališče jedcev ukradenega mesa pod streho Delavske univerze? Pregledali so spodnje prostore, pa nič. Nato so vrgli oko po podstrešju. Le kdo bi si bil mislil, da bi bilo lahko tu kaj! Pa je bilo: prav na podstrešju Delavske univerze so imeli tatovi skrivališče prekajene svinine. Še so viseli ostanki obranih gnjati in prazne, a okajene vrvice, ki so nihale sem in tja, so bile prav take kot tiste v Rebernika vi sušilnici... Miličniki so, kot kaže, odkrili prave storilce. Iz ovadbe, ki je med tem že poromala na okrožno javno tožilstvo v Novo mesto, povzemamo, da je kraje osumljem peterica fantov, starih od 17 do 25 let: F. P., 23, študent pedagoške akademije, B. K., 17, delavec IM V, S. D., 25, kmetijski tehnifc brez zaposlitve, A. O., '22, ključavničar (začasno v. iemčiji) in F. P. 18, ključavničar brez zaposlitve. Jih je na stranpot privedlo pomanjkanje ali čisto preprosto objestnost? Dejanje, storjeno pri Rebernikovih, jim prav gotovo ni v čast. Ne bomo obsojali, ker so za to sodišča, zatrdno vemo le, da po taki poti še nihče ni Sl ’ pridobil dobrega imena. I.Z. s 4 \ s s ž I s 4 NAŠ RAZGOVOR Tudi dirkač se lahko rodi! Dolenjci smo dobili velikega športnika v mladem speedway vozaču Evaldu Babiču — Največja odlika mladega Krčana je skromnost! Za Evalda Babiča, sina štirikratnega državnega prvaka v speedwayu Franca Babiča, bo menda držalo, da se tudi dirkač rodi. Mladi 19-letni Evald je sedel na .jeklenega konjiča" aprila letos in je brez večjih težav zmagal že na dveh dirkah za mladinsko državno prvenstvo ter tako osvojil jiaslov državnega mladinskega prvaka v ^eedwayu. Skoraj neverjetno je, da je Evald sedel na motor pred poldrugim mesecem in da je v tem kratkem času dosegi takšno znanje. Brez pretiravanja, mladenič se lahko kosa celo z našimi najboljšimi vozači. Za primerjavo naj povemo, da je na nedeljskem tekmovanju samo za nekaj sto metrov zgrešil očetov rekordni dosežek na krški progi. Torej, kar je oče Franc prigaral v dol^ le-^ tekmovanj, je Evald v prvem zamahu skoraj porušil. Krčani so pripovedovali, da se je mladenič pognal po črni stezi kot bi ga nosila nevidna silai (očetov rekord Je 76,8 km na uro, Evaldov pa 76,3 km na uro). Skronmega m prikupnega Krčana sem našel pred nedeljsko glavno dirko. Pripravljen je bil na razgovor: - Kako to, da se niste že prej pojavili? „Oče je menil: dokler ne opraviš pomočniškega izpita, to- 1^0 ' . . 4. časa ne boš dobil motoija.* - Skoraj neverjetno je, da ste v poldrugem mesecu treninga dosegli takšne uspehe? „Tudi mene je presenetilo, vendar ker delam pod strokovnim vodstvom očeta in mehanika Franca Demača, je uspeh tudi plod njum prizadevanj.“ - Torej ste že mojster? „Ko gledam prave mojstre, vidim, kje se bo dalo še mars^aj izpopolniti. Takšni vozači, kot jih gledamo danes, se ne rodijo, njihov uspeh je plod garanja. Meni še veliko manjka, da bi se mogel z njimi kosati." - Kakšne lastnosti mora imeti speedway vozač? ,J*oleg hrabrosti, smisla za vožnjo in tovarištva mora biti še poslušen. ‘ - Kakšni so vaši načrti? ,J)rugo leto grem k vojakom, zato bom prekinil s tekmovanjem. Ko se vrnem, se bom z vso resnos^o lotil dela. Rad bi naredil delovodsko šolo ter tako še \2<>U l^oristil očetu, pri katerem sem z£q>oslen.“ - Kdo vas ^odbuja? ,jSpodbujajo me vsi, najljoljši svetovalec pa je oče! Pomagajo mi v klubu, razumeva pa se tudi z Ivanom Molanom, ki mi je dober tovariš.** - Zakaj se še navdušujete? ,JR.ad kolesarim, zdaj« pa sem najbolj navdušen, za avto-moto šport.** Pred leti, ko sva se večkrat pogovaijala s Francem Babičem, sem ga vprašal, če ga bo sin nasledil. Zmajeval je z rameni, nikoli ni odgovoril določeno. Morda niti sam ni vedel, da bo mladi Evald podedoval toliko njegovih dobrih lastnosti. Ce bo šel Evald po očetovih stopinjah, potem smo Dolenjci dobili spet velikega in vzornega športnika. SLAVKO DOKL J S S J \ \ mm Nasmejana in pozdravljena od številnih gledalcev sta Ivan Molan in Dr^o Oršič sprejemala čestidce pred odhodom na Wembley, tam bosta tekmovala v flnalu svetovnega prvenstva. Foto: S. Dokl PRIREDrrEV, KI JE NAVDUŠILA 10.000 GLEDALCEIV Babič ml. in Molan osvojila gledalce Dirka za polfinalno svetovno speedway prvenstvo v Krškem je navdušila veliko gledalcev, ki so se posebno razveselili uspeha svojega ljubljenca Ivana Molana — Organizacija je bila odlična! Kočevje tretje v državi Med osmimi ekipami kočevski šahisti zbrali 16 točk in zasedli 3. mesto Na II. ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo od 20. do 24. maja v Pulju, so starejši pioniiji iz Kočevja, ki so zastopali Slovenijo, zelo slab« startali. Najprej so izgubili s Srbijo z rezultatom 1,5:2,5, nato pa še s Kosmetom z 1:3. Po teh dven dvobojih so bili na predzadnjem mestu. Z drugo ekipo Hrvatske pa so zaigrali kot prerojeni: premagali so jo s 4:0! Z Bosno v četrtem kolu so igrali 2:2, po prikazani igri pa bi jo morali premagati s 3:1. Nato je sledil zaslužen poraz z Vojvodino 1,5:2,5. S prvo ekipo Hrvatske so imeli mladi Kočevci najmanj dela. Blatnik je svojega na-^rotnika premagal že v deveti potezi, Vizjak pa v 12 minutah ... Končni rezultat je bil 3:1 za Slovenijo. Tudi v zadnjem kolu z Maker donci jim je šlo vse po načrtu in s ponovno zmago 3:1 so zaključili tekmovanje. Vsi naši tekmovalci so na koncu izjavili, da je škoda, ker je tekmovanja konec, saj so se šele proti koncu „ogreli**. Končno so s 16 točkami pristali na odličnem tretjem mestu, kar je doslej največji uroeh kočevskih pionirjev. Prva je bila Hrvatska I z 20 točkami, druga ekipa Vojvodine 19.5, 3. Slovenija 16, 4. Kosmet 14.5, 5. Bosna 14, 6. Makedonija 12, 7. Srbija 10,5 in 8. Hrvatska II 5,5 točke. Za Slovenijo so igrali: Bojan Mo- har, Oskar Orel, Dušan Blatnik, Marko Vizjak in Mitja Dulmin. Vsi razen Oria so iz Kočevja. I.S. (Nadaljevanje s 1. strani) Franca Babiča, pokazal izredno vožnjo, saj je bil hitrejši kot vrsta starejši tekmovalcev, ki so se kosali popoldne. Evald je vozil s hitrostjo 76,3 km na uro, oče Franc pa je leta 1966 postavil najhitrejšo znamko krškega dirkališča na 76,88. Ta dosežek pove vse. Nedvomno se mladi in neizkušeni Evald lahko razvije v izrednega vozača. Popoldne so se „črni mušketirji** v speedwayskem polfinalnem tekmovanju kosali za svetovno prvenstvo. Tekmovanje je teklo v parih, srečali pa so se Avstrijci, Bolgari, Cehoslovaki, Italijani, Romuni in dve ekipi Jugoslavije. Junak tega izrednega doživetja je bil domačin Ivan Molan, ki je vozil izredno dobro in se je s sv<^o hrabro vožnjo pred več kot 10.000 dedalci postavil. Navdušil je vse. Verjetno ni bilo nikogar na stadionu, ki ne bi- pozdravil uspeha simpatičnega Krčana. Že v prvem teku, kjer sta se Jugoslovana Molan in Oršič srečala z favoritoma, Ceho-slovakoma Marešem in Verneijem, je Molan z drzno vožnjo dvignil gledalce na noge. V zadnjih metrih mu je u^elo premagati zanesljivega Ma-reša. Razvoj dogodkov je obetal, da bosta Jugoslovana pose^ v boj celo za drugo mesto, ki pelje v finale na Wembley. Res, da je Molana porazil Vemer, vendar je to bil edini Krčanov poraz, ki je ponovno dokazal, da nima v Jugoslaviji enakovrednega tekmeca, še več, da se v zadnjem času lahko edini od naših kosa z velikimi imeni evropskega speedwaya. Nato je vse šlo kot po loju. Molanu NOVO MESTO ; 62:51 BRANIK Spaček z motorjem ami-6, ki ga je vozil na NAGRADI GORJANCEV 71 Karel Ferlež iz Velenja, je z zmago v nacionalnem razredu presenetil vse zastave 750. (Foto: B. Pilih) Kdo je res najhitrejši? '^Na Loki je bilo v soboto 500 gledalcev zadovoljnih s peto zaporedno zmago novomeških košarkarjev v slovenski B ligi. V pravi prvenstveni tekmi, ki za okom bila najlepša, so domačini premagali mariborski Branik 62:51 (26:20). Obe ekipi sta več pozornosti posvečali obrambi. Sodnika sta dopuščala dokaj ostro igro, zato je bilo težko dosegati koše. Po tej zmagi so Novomeščani edina nepremagana ekipa v ligi; Branik zaostaja za dve točki. Za Novo mesto so igrali: Šepetave 6, Splichal 22,2. Kovačevič 20, Po-čtvina.6, S. Kovačevič 6, Sobar 2, Pirc, Piletič, Bencik in Spiler. ZUPANC ZMAGAL V PETRINJI V Petrinji so nastopili letalski mo-delaiji na tekmovanju v okviru M. zleta. Novomeško zastopstvo se je dobro odrezalo: prvo mesto med gumenjaki je zasedel Dušan Zupanc; v skupni razvrstitvi je Novo mesto zasedlo drugo mesto. ~ Avtomobilski duhovi se še teden dni po dirki na Goijanceniso povsem umirili. Zlasti so vroče razprave, ali je Doljak z mini cooper-jem S najhitrejši Dolenjec ali ne. Pokal Dolenjskega lista in naslov najhitrejšega Dolenjca si je zasluženo priboril z vožnjo v konkurenci za državno prvenstvo v razredu do 1300 ccm, ko je v drugem teku dosegel čas 4 minute 14 sekund in 72 stotink. Pokal in naslov sta bila razpisana za to dirko in tudi sicer ni še noben Dolenjec na dirki dosegel take hitrosti. Pač pa vznemirjajo najnatančnejši rezultati s treningov in dirk prejšnja leta. Da bodo računi čisti, prinašamo pregled najboljših časov za vse tri dirke in vse treninge za tiste Dolenjce, ki so peljali pod 5 minut: 1. Peter Verbič (N. mesto) alfa romeo GT - 4:03,35 (NG 70, trening) 2. Tone Kump (N. mesto) NSU TTS - 4:06,37 (NG 70, trening) 3. Janez Doljak (N. mesto) mini cooper S - 4:11,39 (NG 71, trening) 4. Drago Badovinac (N. mesto) fiat 850 SC - 4:19,05 (NG 70, II. tek) 5. Maijan Hrastar (N. mesto) BMW 1600 - 4:24,10 (NG 69,1. tek) 6. Janez Milavec (N. mesto) mini cooper - 4:25,92 ^G 71, II. tek) 7. Jure Rudman (Črnomelj) BMW 2002 - 4:26,00 (NG 69,1. tek) 8. Florjan Satošek (Črnomelj) BMW 1600 - 4:32,91 (NG 71,1. tek) 9. Drago Rebernik (N. mesto) fiat 850 S - 4:47,00 (NG 69, II. tek) 10. Martin Bajuk (N. mesto) fiat 850 S - 4:47,30 (NG 69, II. tek) 11. Andrej Einsidler (Črnomelj) zast. 850 - 4:49,40 (NG 69, II. tek) 12. Alojz Pavlič (N. mesto) zastava 750 - 4:56,51 (NG 70,1. tek) je dobro sekundiral Oršič, kije dal vse od sebe. Uspeha, ki sta ga na tUio pričakovala, sta bila zelo vesela, posebno je bil razpoložen Ivan, ki je navdušil svoje privrfence. Prireditev je bila res vzorno pripravljena. Spretni organizatoiji so 21 dirk izpeljali v dobrih dveh urah. Po tekmi so rarašaii direktorja dirke Vladimirja Žagarja za mnenje o dirki. Povedal je naslednje: ,J*rire-ditev je bila zelo kvalitetna, tekmovalci so s svojimi lepimi in športnimi borbami navdušili gledalce. Malo smo se bali, da bo vreme pokvarilo prireditev, vendar je bilo na naši strani. Posebno sem vesel uspeha našega Ivana, ki je ponovtK) dokaz^, da stalno napreduje. Tudi dopoldanska prireditev je navdušila. Prepričan sem, da se bosta na jugoslovanskem nebu kmalu postavila Babič ml. in Tomažič.** Po tekmi sta Ivan Molan in Drago Oršič za n^ list povedala tole: „Vesela sva lepega u^eha, ki sva ga prigarala, saj je bila konkurenca na evropski ravni. Verjetno so bili številni gledalci navdušeni nad vožnjami, ki so bile drzne, vendar vse v mejah športnih bojev.** Rezultati: 1. Češkoslovaška (Ver-ner, Mareš) 29 točk, 2. Jugoslavija (Molan, Oršič) 23, 3. Avstrija (Wd-la, Heider), 4. Bolgarija (Aleksandrov, Nedeljkov) 17, 5. Romunka (Marinescu, Bobilnean) 17,6. Italija (AnibaUi, Giani) 14,7. Jugoslavija II (Miler, Kocuvan) 3 točke. Med posamezniki, čeprav jih posebej niso točkovali, so bili najboljši: Molan (Jug.) 17, Vemer 15, Mareš 14 (oba CSSR), Heider (Avstrija) 10 itd. S. DOKL Olimpiada za mlade v Celju Srednješolski in šolski prvaki Slovenije v atletiki so postali: Kalčičeva, Pučkova, P6jetova in Ši-— Odbbjkarice iz Novega mesta druge munic Celje je bilo prejšnji teden prizorišče finalnega dela telanovanja učencev in srednješolcev v košarlu, rokometu, odbojki in nogometu. V Celju smo imeli Dolenjci tudi svoje predstavnike: posebno.uspešni pa so bili nastopi atletov, odbojkaric in košarkarjev. Mlade atletinje novomeške osnovne šole so zasedle tretje 'mesto, fantje pa so bili šesti. Med srednješolci naše atletske ekipe niso nastopile, tekmovali pa so posamezniki. Odbojkarice novomeške gimnazije so v finalu priznale premoč Ra-venčank in osvojile drugo mesto. Košarkarji novomeške gimnazije pa so za las bili prekratki, da bi sodelovali v finalu. Osvojili so četrto mesto. Atletika - učenke: 60 m: 1. Kalčič (N. m.) 7,9; 4x 60 m: 3. Novo mesto 32,4; Učenci: troboj: 2. Bajer (N. m.); srednješolke: 4x 100 m: 3. gimnazija (N. m.) 53,1; višina - 1. Pučko (gimn. N. m.) 1,50; daljina - 3. Levstik (gimn. Kočevje) 4,89; krogla - 1. Poje (gimn. Kočevje) 10,90; srednješolci: daljina - 1. Simunič (SCKS N. m.) 6,59. Odbojka - finale (ženske): gimnazija Ravne : gimnazija Novo mesto 2:0. Na splošno smo z uvrstitvijo naših zastopnikov lahko zadovoljni. Verjetno bi lahko nekoliko več dosegli tudi v rokometu, čeprav je ravno v tej panogi izredna konkurenca. Sevničani v republiški ligi? Brez dvoma pa je najhitrejši tisti, ki v konkurenci doseže najboljši čas in mu ga tudi žiri dirke registrira kot uradni rezultat. Sicer pa je na doma-lahko kdo čem travniku trejši... tudi hi- Sevničani so v nedeljo zasluženo porazili drugouvrščeno ekipo Zagorja in si s tem verjetno že zagotovili prvo mesto v Ugi ter s tem jeseni sodelovanje v prvi republiški rokometni Ugi. Ek>ma bodo igrali še tekmo s Hrastnikom, kar pa jih ne bi smelo ovirati, da potrdijo svojo premoč. Brežičani so slavili lepo in pomembno zmago v Tržiču ter so v samem vrhu repubUSke lige. Dekleta Brežic so med tednom iz^bile, v nedeljo pa so premagale OUmpijo v Ljubljani, SEVNICA : ZAGORJE 32:17 Pred 450 gledalci so Sevničani z izredno igro prema^ borbene goste iz Zagorja, Igrali so podjetno in borbeno, tako da njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Posebno so se odlikovali Sile (9), Trbovc (7), Koprivnik (4) ter odlični vratar Sirk. Do konca prvenstva igrajo Sevničani samo še dve tekmi. Z Medvodami bodo srečanje dobili z 10:0 b. b., s Hrastnikom pa bodo še prekrižali kopja. P. PERC TRŽlC : BREŽICE 10:14 Brežičani so v Tržiču osvojili obe točki z boljšo igro v drugem polčasu. S to zmago so se utrdili na četrtem mestu in ga bodo za gotovo obdržali do konca prvenstva. V Tržiču so bili najbolj^ Iskra, Bosina in Rovan. Brežice: Berglez, Rožman, Rovan 4, Šetinc 1, Jurišič, Bosina 5,' Iskra 4, Zore, Novosele, Gorišek, Blatnik. V. PODGORŠEK OLIMPIJA : BREŽICE 7:11 Brežičanke so v Ljubljani osvojile dve pomembni točki v boju za zgornji del razpredelnice. Posebno so se odlikovale Buž^čičeva, Molanova in Vlasta Mišič. Brežice: Zorko, Bužančič 7, Molan 3, Bah, A. Mišič 1, V. Mišič in Engl. V. PODGORŠEK STEKLAR (HRASTNIK) : BREŽICE 21 : 12 Novomeščani so se rešili? V spomladanskem delu odbojkarske republiške moške lige Novo-meščanom niso rožice cvetele. Prejšnji teden pa so z lepo in nepričakovano igro porazili v Črnučah Savo‘in si prislužili dve izredno pomembni točki. Veqetno si bodo vknjižili v dobro tudi srečanje s Kovinarjem z Jesenic, ki ga bodo dobili brez boja, V ženski republiški ligi sta bili dve srečanji Brestaničanke so izgubile v Ljubljani s 3:1, največ zaslug za dobro igro Dolenjk pa ima Marina FUa. Novomeščanke so gostovale pri odlični ekipi Celja in so se predstavile z dobro in borbeno igro, čeprav so srečanje izgubile s 3:0. SAVA (ČRNUCE) : NOVO MESTO 1:3 NOVO MESTO : KOVINAR (JESENICE) 3:0 UUBUANA : BRESTANICA 3:1 NOVO MESTO 3:0 CEUE BREŽICE STRAŽA 1:0 ^ ž i žž g RIBNICA - Pisali smo že o 65. rednem letnem občnem zboru TVD Partizan Ribnica. V glavnem je razprava tekla o Partizanovem domu, ki vidno propada in o možnostih, da Ribnica končno dobi objekt, kjer se bo lahko shajala za šport navdušena mladina. V razpravi so tudi poudarili, da dom Partizana ni samo shajališče ribniških športnikov, temveč da služi tudi drugim. Ker je na voljo širši skupnosti, je razumljivo, da ne more vseh stroškov oskrbovanja nositi Partizan, V razpravo na občnem zboru je posegel tudi predsednik občine, ki se je zavzel, da se dom popravi in vzdržuje s skupnimi močmi. Sklenili so, da bo poseben gradbeni odbor skrbel za preureditev doma. Prepričani smo, da bo z združenimi močmi u^elo nadoknaditi zamujeno in obvarovati objekt pred propadom, V razpravi so govorili se o gradnji novega doma telesne kulture in o telovadnici, ki je predvidena pri novi osnovni šoli v Ribnici, (F, L.) Šentjernej - Pred dnevi so imeli v Šentjerneju športni dan, na katerem je sodelovalo 400 tekmovalcev, pomerili pa so se v atletiki. Najboljši so bili naslednji tekmovalci: pionirji - 60 m: Pavlič, Janc, Pavlin; 400 m: Pavlič, Pavlin, Pucelj; daljina - Janc, Abram, Sluga; višina - Pavlič, Pucelj, Potočar; krogla -Brulc, Škrubej, Kušljan; met ž<^ce - Gorenc, Hrovat, Bregar; pionirke: 60 m - Turk, Ruč^aj, Premru; 300 m - Bratkovič, Cimerman, Ručigaj; daljina - Premru, Ručigaj, Colarič; višina - Zorko, Luzar, Lekše; krogla - Pavlin, Jereb, Gornik; met žogice - Reše tič, Hočevar, Turk, (J, K.) BREŽICE - Na tekmovanju brežiških ribičev sta imela največ uspeha pri članih Silvo Zobarič in pri mladincih Miran Umek. Poleg teh dveh so nagrade prejeli še Lazar Stojkov, Drago Gerjevič, Jože Dvornik in Miki Rajner. (M. J.) KOČEVJE - Mladinski aktiv ITAS Kočevje organizira 12. in 13. junija „Olimpiado 71**, na kateri bodo nastopili športniki kovinarskih podjetij Slovenije, Za nastop so se prijavile naslednje ekipe: Belt, Emo, Litostroj, Metalna, Riko, Tam, Vozila - Gorica, Inkop, Kovinar Kočevje in Itas. Tekmovali bodo v malem nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu in šahu. (I. Ž.) BREŽICE - Tradicionahio nogometno srečanje med nogometaši IMV in Prevozom se je končalo s 6:0. (M. J.) Črnomelj - v mesecu mladosti je občinska konferenca ZMS priredila več športnih tekmovanj. Srečanja so bila v rokometu, nogometu, košarki, odbojki in streljanju. Končni vrstni red: rokomet - 1. Cosmos-Belt, 2, gimnazija, 3. PKS; košarka — 1. gimnazija, 2. Cosmos-Belt, 3. JLA; odbojka - 1. gimnazija, 2. JLA, 3. Cosmos-Belt; nogomet - 1. JLA, 2. Cosmos-Belt, 3. PKS; streljanje - 1. Cosmos-Belt, 2. Rokometni klub Cosmos-Belt, 3. gimnazija. Največ priznanj je dobil rokometni klub Cosmos-Belt in tudi prehodni pokal. (M. C.) KOCEVJE — Medrazredno šahovsko prvenstvo osnovne šole Kočevje je končano. Med 17 štiričlanskimi ekipami je s šestimi točkami prednosti zmagal 8. e razred, ki je zbral 56. točk. Sledijo: 5. e, 5. d, 8, b, 6, c, 7. h, 5. f itd, V zmagoval ekipi so ^rali: Bojan Mohar, Lado Orel, Mitja Levstilc in Ivan Metelko. Za uspeh jim je vodstvo šole podelilo knjižne nagrade. (I. S.) Črnomelj - Na dan mladosti so vojake obiskali dijaki PKS in gimnazije. Imeli so medsebojno športno srečanje, ki se je končalo takole: nogomet - 1. ekipa majorja Stankovih; šah - 1. PKS; streljanje: 1. eki- ?a majorja Stankoviča; rokomet -. JLA. (M. C.) ZEB V Brežicah je vladalo izredno zanimanje za srečanje med Brežicami in Stražo, ki je bilo odločilno za prvo mesto v celjski nogometni ligi. Domačini so zasluženo zmag^ z golom, ki ga je dosegel Divković. Najboljša na igrišču sta bila Bosina in Maijan Lapuh. Novomeški odbojkarji se v spomladanskem delu republiškega prvenstva niso kaj prida proslavili. No, sredi prejšnjega tedna pa so pripravili v Ljubljani prijetno presenečenje, saj so premagali odlično ekipo Save iz Cmuč s 3:1. Pravijo, daje na srečanju najbolje igral Marjan Breščak, ki je najbolj zaslužen, da so Novomeščani poželi pomembno zmago. Z veliko vnemo so novomeški odbojkarji pričakovali v soboto popoldne jeseniške kovi-n^e. Ker gostov ni bilo, je sodnik Bulc tekmo odpiskal v korist Novomeščanov s 3:0. Nemalo pa so bili presenečeni Jeseničani, ko so se v nedeljo dopoldne znašli na Loki. Razumljivo, da srečanja ni bilo, ker je prišlo do očitnega nesporazuma. Kdo bo potegnil ^aajši konec? / / - Nič ne skrbite, sodili vam bodo samo za uboj, za poneverbe ne! (Karikatura iz JE 2A) Brez besed — Imate morda peno na čaše? L Tovariši, junij je ^že tu, zares moramo nujno razmisliti, kako bi do novembra odprli kopališča! Popoln uvoz Jože Košir, direktor LIK, Kočevje, je na zadnji seji občinske konference Z K menil, da. ni preveč pametno dajati glavni poudarek razvoju turizma v republiki, ker vse, kar za njegov razvoj potrebujemo, uvažamo. Dejal je: - Uvažamo cement, uvažamo železo, uvažamo zelenjavo, uvažamo sadje... In vrag vedi, kaj bi še naštel, če ga ne bi z medklicem zmotil inž. Savo Vovk: - ... in turiste tudi uvažamo! Sklepi v nadaljevanjih ' Ob zaključku zadnje seje občinske konference ZK Kočevje je Jože Drnovšek, sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljarm, predlagal, naj bi v celoti objavili sklepe te seje v Dolenjskem listu, saj občina list tudi sofinancira. Predstavnik Dolenjskega lista, ki je bil na konferenci prisoten po službeni dolžnosti, ni mogel krotiti jezika: - Sofinancira že res, ampak tako malo, da bi morali sklepi izhajati v nadaljevanjih! Svetovni prvak prvi ob Krki v vasi Stranje ob Krki je bilo v nedeljo, 30. maja, zanimivo mednarodno ribiško tekmovanje za prehodni Balzeijev pokal. Čeprav vreme ni bilo naklonjeno, se je ob Krki zbralo 13 ekip in 46 ribičev. Prireditev je pokvarila diskvalifikacija dveh Kosta-njevičanov (Staneta Žabkaija in Jožeta Škerjanca), ki sta samovoljno , menjala tekmovalni mesti. Zaradi tega ukrepa tekmovalne ekipe so Kostanjevičani bili ob prvo mesto med posamezniki in ekipami. V upravičenost diskvalifikacije se ne spuščamo, vendar če bi bila sodniška služba boljša, do takšnih neljubih spodrsljajev ne bi prišlo. Rezultati — posamezniki: 1. Guenther Grebenstein (Balzer I) 2670 točk, 2. Rosemarie Thilgthes (Balzer II) 2297, 3. dr. Ivo Podergajs (N. mesto I) 2276, 4. Gustav Reichmann (Balzer II) 2235, 5. Anton Butala (Črnomelj) 2074 točk itd. Ekipno - 1. Balzer I (T^pe, Grebenstein, Reichmann) 6043 točk, 2. Novo mesto I (Furlan, Bratož, dr. Podergajs) 4446 točk, 3. Črnomelj I (Vidovič, Butala, Kvas) 3526 točk itd. Prehodni pozlačeni pokal so osvojili Novomeščani, ker tuje ekipe zanj ne tekmujejo. Kaj so pred 80 leti pisale Napad na carjevega sina (Ruski carjevič) (čarov najstarejši sin) potuje po Aziji. V Japanu bi se mu bila zgodUa skorej nesreča. Nekov Japanec ga je na-pal z mečem ter ranil, ali ne nevarno. Grški princ Jurij, ki spremlja carjeviča, je udaril zlobneža s paUco tako, da je drugi dan umrl. Japanska vlada ni temu nič kriva, zaradi tega tudi ne bode prišlo do kacega razpora med Rusijo in Japanom. Carjevič bode potoval nazaj v Rusijo skozi Sibirijo. Ob tej priliki se bode mnogim kaznencem, ki so prognani v Sibirijo na prisilno delo, kazen spremenila ali celo. opustila. (Na Koroškem) pridno zborujejo podružnice sv. Cirila in Metoda, pa tudi katoliško-politično in gospodarsko društvo je jako delavno. Bog daj uspeha. Upati ga smemo, ker je vdeležba naroda našega vselej velika. (Vlada) je predložila jako važno postavo, glede na vravnavo stavbenega in obrtnega reda, ki naj bi pomagala vzlasti malim obrtnikom. (Iz Mokronoga) — Kljub slabemvi vremenu napravila sta društva dol. ,jSokol“ in pevsko društvo binkoštne praznike dolgo zaželjeni izlet v Mokronog. Zjutraj okolu 10. ure došlo je lepo število „Sokolov“ gg. pevcev in pevkinj, katere je prejela naprej požarna bramba, na kar so se odpravili k sv. maši, pri kateri je pevsko društvo lepo pelo nekaj latinskih vlog. Lep in primeren govor je imel g. kapelan, katerega so’ vsi pazljivo poslušali. (Iz Idrije) — Iz vseh krajev prihajajo letos žalostna poročila, da nagnjusni hrošč v ne- SLAB ZAČETEK, DOBEil KO'NEiC OHCET PA TAKA! Šestindvajset ženinov in nevest slovenske kmečke ohceti je v petek prvič zavriskalo že pri Bado-vincu na Jugorju — Dobra volja se je do večera stopnjevala kot toplomer na soncu — Vse je bilo v redu, le mali Primož in Bračikova krava sta bila še dva dni zbegana Lahko oblečene neveste so se pri Badovinčevi šrangi ob mrzlem vetru tresle, dokler jih ni karampampuli ogrel. Ni pa dolgo trajalo, ko so živahni Metličani goste pripravili do vriskanja. Drugi sprejem je karavana kmečke ohceti doživela pred občin^o hišo na Mestnem trgu v Metliki, kjer je izza oblakov že kukalo sonce. Ko so domači godbeniki igrali in so županu predstavljali poročne pare, je bfl videti bolj v zadregi kot na najtežji občinski seji. Dekleta so bUa nališpana in briika vsaka v svoji noši, pa tudi ženinom ni bilo k^* očitati. Dobro so se držali, ko so jim Medičanke pripenjale nageljne pa že drugič ponujale belokranjsko pijačo. Po ceremoniji je svatovski prevod krenil v hotel, od koder je bilo prav tako slišati „na zdravje** najmanj v osmih jezikih. Ko so se ob 16. uri prikazali na svetlo, je bilo očitno, da se v Metliki dobro počutijo. Ho-landka je kar pred občinstvom poljubila bodočega moža, Italijan pa je v svoji govorici silil peti tunizijsko dvojico. Moram reči, da so metliški fantje in možje bolj pogledovali k našim kot k tujkam. Zlasti Srbkinja in Slovenka nam v lepotni konkurenci res nista delali sramote. Ob programu je množica na trgu tako pritiskala, da nihče ni hodil po svojih nogah. Pred Ganglovo hišo, ko so se pogajali za nevesto, sploh ni zaleglo, ko so možje od televizije vpili in prosili občinstvo, naj se malce odmakne, da bi lahko snemali. Mene so rinili prav pod konjska kopita. Ko so naložili balo od stare skrinje do burkel in zibke, so konji potegnili. Enoinpolletni Primož, ki je bil najmlajši Belokranjec v noši in od nekajurnega dajanja rok že naveličan, pa je prav takrat prišel k sebi. ,JCona, kona,“ je vpil, ker bi rad splezal naravnost pod trebuh dvema ihaha. Huje je bilo z Bračikovo kravo, ki je tudi sodila k bali. Okinčali so jo z zelenim vencem, vpitja je bilo na pretek, zato ni čudno, da se žival ob začetku ni hotela premakniti. Trme pa ni pokazala prvič, saj je na generalki celo ušla. Prireditev je dosegla višek na trgu pred Zalokaqevo hišo. Množica pravzaprav ni slišala drugega kot Prusov, Cmugljev in Kremeščev glas. Ti trije so predstavljali ženinovega in nevestinega očeta ter starešino. Silvo Mihelčič je neutrudno raztegoval meh na vozu, dokler niso bale predali, kot se po starih običajih spodobi. Ob 17. uri je bilo na srečo vsega konec. Občinstvo bi še gledalo, saj je bila ohcet res edinstveno doživele, zato pa so ženini in neveste že zavijali oči. In kaj jih je še čakalo? Tunizijski ženin, 304etni TaoufŠk Hamdouni, ni bil v Metliki prav nič podoben strogemu nadvzgojitelju dešk^a liceja, kar je po poklicu. Z zanimanjem je gledal belokranjske običaje in hvalil tudi našo pijačo. NI res, da je re$! „Ni res, da je na Trati največ psov, kot si zapisal oni dan v Dolenjca!'* me je pokarala Desa Potisek, „v naši Podgorski ulici jih je več, saj jih je samo v dveh hišah, pravzaprav blokih, kar 17/“ „Letno rezidenco imajo pa na balkonih. Se zaletavajo v nas na stopnicah. Obgrizli so dva otroka," je pristavil drugi Marjan Krivec, upravnik kočevske pošte, pa je zaključil razpravo: „Kaj boste vi! Poštarji najbolj trpijo! Psi pogosto kakšnega ugriznejo, zato so naši poštarji že dva cucka poslali k večnemu počitku. “ P-c izmemi množici pokončuje drevesno zelenje. Hvala Bogu, tega zlega tukaj ni; do danes nisem še nobenega hrošča videl, pa tudi v okolici idrijski jih ni. Toda pravil mi je poljedelec, da je v Žireh vse polno črvov, kateri strn in vsak drug sadež neusmiljeno pokončujejo. Glej, dragi Dolenec, tudi nad tvojo ubogo glavo bode prišla ta grozna nesreča; v malo letih bodeš videl na svojih rodovitnih njivah namesto prijetno zeleno-rumenega žita le rujave lise in prazne brazde — ako letos ne pokončaš z vso silo škodljivega hrošča. Solznega očesa gledal boš vničen ves svoj trud, zemlja ti ne bode dala živeža, da bi ž njim svojih lačnih*^trok mile prošnje utolažil, vinograd ne bo ti rodil sladkega vinca, da bi poplačal visoke davke. Pokončuj torej sedaj ti in tvoji otroci s tabo, tega največjega požeruha — hrošča! (O dolenjski železnici) se čujejo vedno pogosteji glasi po mestu in drugod, daje - ne bodo gradili, temuč le ono progo od Ljubljane na Kočevje. Koliko je na tem resnice, ne moremo mi danes poročati, pač pa bodemo po-zvedeli natančneje; mi mislimo, da je vse to ugibanje le s .Jcljuke sneto“. (Posojilnica) v Žužemberku imela je prvih osem dni vže nad 2000 gold. prometa, upati in želeti jej je najboljega uspeha in ugodnega delovanja posebno v prid našemu povsodi stiskanemu kmetu. (Iz Dolenjskih Novic 1 .junija 1891) SPLICA/ Slovenski par Truda Gaiser, 19-li'tna študentka pedagoge akademije, in 25-letni tdcstilni tehnik Franci Buijan, oba iz Ptuja, sta bila povsod deležna še posebne pczomosti. Preprosta in živalma sta bila občinstvu všeč. Na fotograf ji ju vidimo, kako sta bila dobre volje že po 10 minutah bivanja v Beli krajini, na sprejemu pri Badovinčevi gostilni. Kot vsi drugi sta morala okusiti sol, domači kruh, vino in karampampuli,. '“?rav ga naši predniki še niso poznali. Je pa pqača, ^ v trenutku požene po žilah kri... Rajanje na Veselici so morali ta dan še vzdržati. Kakorkoli že, takale enotedenska priprava na zakon ima tudi svoje dobre strani. Je kar prav, da se žene in možje že prej navadijo potrpežljivosti. TEKST IN FOTCKJRAFIJE: RIA BACER ... Ne vem, zakaj se čudijo, da je v novor(ieški občini med številnimi občani, ki so dobili stanovanjska posojila, le petina vodilnih. Saj so dobili dve petini vseh kreditov... ... Bojte se jutrišnjega dne, piše v zvezdah. 4. junij je dan krvodajalcev - torej bo na cestah v petek veliko mrtvih! .. .Za časa predsednikovanja Ivana Zeleta so imeli v Metliki kmečko ohcet. Bodo v tem času imeli tudi kakšno gospodarsko? . . .Ce bi imel nekdanji speedwayski prvak Franc Babič iz Krškega še več takih sinov, kot je Evald, bi morda tudi našemu speedwayu napočili lepši tekmovalni časi... ... ,J)olenjka“ v Novem mestu dobro skrbi za prebivalce, saj je tudi to nedeljo zmanjkalo kruha. Pravijo, da se zgledujejo po „Ljubljanskih mlekarnah", ki so skrile zalogo sira! ... Jože Uhan, ki mu je letalstvo poklic, je zadnjič jcuiral do Budimpešte. Ce on zmore kaj takega, bi tudi nekateri odborniki in poslanci lahko kdaj „prijadrali'* k nam, tožijo volivci ... ... Kamilo Weiss, direktor Zavoda za kulturno prosvetno dejavnost v Črnomlju, tako živi za belokranjsko kulturo, da nosi celo srajce z belokranjskimi okraski... ,JLe kaj tako poka? ** so spraševali drug drugega v soboto, 22. maja popoldne prebivalci Kočevja. „Našega ni doma, je dobil vojaki poziv. Najbrž so vojaS^e vaje!** * Slovaki poročni par Mariana Kobatova in Peter Kračina — ona študentka, on absolvent d(onomije — sta se ves čas metlice cere-mon^e dr^a za roke. Na sliki ju vidimo med pozdravnim govorom predsednika metlice občine Ivana Želeta. Napeto sta poslušala, a najbrž malo razumela. In res so bile. Ena izmed kočevskih teritorialnih enot je imela že zjutraj ob sedmih zboi na streUšču. Vojaki so se naj prej razdelili po oddelkih in se spoznavali med seboj in s svo- , jimi starešinami, nato pa so za- j čeli spoznavati razUčno oro^e, j s katerim bodo oboroženi v pri- ' meru vojne. ^ Najprej so starešine naučili vojake, kako je treba uporabljati različne puške, mitraljeze in razno protioklepno oroi^e. ' Po vojaškem kosilu pa se je začelo „zares**. Vojaki in starešine so z vsem tem oro^em tudi streljali. Najprej so bili na vrsti strelci s puškami in trombloni, puškomitraljezci in mitraljezci ter streTci z ročnim metalcem. Vsi ti so streljali hkrati in dosegli v /povprečju prav dobre rezultate. Zelo dobro so strehah tudi mladinci, obvezniki pred-vojaške vzgoje, ki so dodeljeni tej enoti. Nekoliko so razočarali le strelci z bazuko, ker niso zadeli plošče, velike približno 80 X 80 cm, ki naj bi predstavljala tank. Granate so padale čisto blizu plošče, zadela pa ni nobena. Vendar bi okoli polovica granat zadela cilj, če bi bil velik toliko, kot v resnici meri tank. Prijetno so presenetili strelci z majhnim breztrzajnim topom, 'KriMnov koflitk Boj s pijanci Malo po poldnevu sem se oglasil v krčmi, kjer noču-jem. Tukaj točijo pijače in tudi podpreš se lahko. Mislil sem, da bo prazna, pa sem se uštel. Notri je bilo vse polno paglavcev, ki so sedeli za mizami in vpili: ,JHi smo najbolji ta hip!“ ,J^asja vera, kaj pa je zdaj? “ vprašam začuden, saj kaj takega še nisem videl, kar sol prenašam. „Kar poglej,*' mi pravi prvi do mene, „kosamo se, kdo bo več popil." „Saj boste vendar.pijani!" ga svarim. ,J^isi pogodil. Ta pijača sploh ne opija; le malo močnega zmešamo včasih zraven, da smo dobre volje. Z njo si gasimo žejo." ,Menda niste tako žejni," s» dalje čudim. - „Šolarji smo, pa tekmujemo, kdo bo več popil. Najboljši bodo dobili novce za potovanje po svetu." Z odgovorom nisem bil zadovoljen, kajti bilo je jako čudno gledati pisano druščino. Eni so bili na lahko oblečeni, z dolgimi kuzmi, dekline so bile izpodrecane, da so stegna kazale. Trkali so. Čaše so jim v rokah pek, kot bi kose klepali Kar stisnilo me je pri srcu, ko sem gledal to početje. Metali so še novce v skrinjo, da jim je igrala čudne viže, in plesali so. Vsi vkup so se zvijali, da nič tega. Nekateri bi podplate pregulili, ako ne bi imeli novih obuval Nekaj jih je v kotu kvartalo, a drugi so metali novce v druge skrinje, kjer je žvenketalo in ne vem kaj še vse. Kaj sem hotel? Zgolj sedel sem v kotu z debelo suknjo iz domače volne na sebi in s klobukom širokih krajcev pod pazduho, pa razmišljal: ,J^e znamo več pametovati, ka-li? Kdo se je vendar spomnil vabiti mlade v krčme? Danes je to pijača za žejo, drugo pot bo vino ali še kaj hujšega. Kar poglejte, kako kličejo polič za poličem in se pijanijo! To vam pravim: krčme naj služijo popotnim." Zdaj zavpijem: „Paglavci, pijani ste, pojdite domu! Pa le naglo, dokler mi je srce. usmiljeno. Ce me zgrabi jeza, boste ležali na zemlji in se zvijali kot črvi na soncu. Tako bom mahal s kijem, da bo žvižgalo nad vašimi glavami kot leto dni stara leskova šiba, ako ne boste ubogali " „Kar sam izgini, ako te je volja; saj si nam v napoto," mi pravi fant, pretegnjen kot glista. „Ti boš meni odpiral in me podil, ka-li? Najbrž bi rad, da Krpana sapa odnese. Ne bo ga, zato ti tudi povem, kar ti gre, in ne mislim govoriti nobene žal besede več, akoravno me skrivaj že-Uš na vrh Bakra." To sem še rekel in šel od jeze spat. MARTIN KRPAN Za kratek čas, in dobro voljo VODORAVNO: 1. dovršni pretekli čas, 7. rudnik blizu 2^nice, 12. trgovec, ki prodaja kramo, 13. Ivo Lola, 14. divja žival iz rodu mačk, 15. francoski režiser Roger, 17. veznik, 18. arzen, 19. slovenski zgodovinar Metod, 20. mlečni izdelek, 21. račun, 22. pevka popevk Malus, 23. ulji, 24. potomec beUh in črnih staršev, 25. tržišče za' vrednostne papirje in blago, 26. moško ime, 27. Neilsen, 28. gozdna žival z rogovi, 29. egipčanski bog sonca, 30. zrakoplov, 3l. Risto Savin, 33. Boris Dvornik, 34. sovjetski astronavt German, 35.' ples, 36. igralec, 38. pomota, 40. trener naše košarkarske reprezentance Žeravica, 41. vetrni jopič. NAVPICNO: 1. glavno mesto Gane, 2. opis, 3. filmslca igralka Eva, 4. Ivan Minati, 5. reka, ki se v Zidanem mostu izliva v Savo, 6. krila zgradb, 7. simbol krščanstva, 8. prestolnica Italije, 9. Evgen Bergant, 10. ladijski poveljnik, 11. gora v Turčiji, 16. nastop dveh pevcev, duet, 19. dirkališče blizu Milana, 20. slovenski kartograf, 21. vozovnica, vstopnica, 22. žuželka, ki živi v zemlji, 23. moštvo na ladji, 24. srbsko moško ime, 25. neizobražen, okruten človek, 26. južni sadež, 28. jugoslovanska letalska družba, 30. pisarna, 31. mlinski žleb, 3^. rastlina ovijalka, 34. hitro premikanje, 35. nočni lokal, 36. Tesla Nikola, 39. pripravljalni odbor. REŠITEV KRIŽANKE OD 27. MAJA VODORAVNO: 1. Otočec, 7. tri-i ko, 12. Castro, 13. vojak, 14. era, 15. Jovan, 17. NU, 18. ta, 19. rapir, 20. sol, 21. Dover, 22. srna, 23. kader, 24. papir, 25. marec, 26. davek, 27. ALKO, 28. maUk, 29. Rio, 30. Milan, 31. km, 33. KN, 34. pirit, 35. Col, 36. ekran, 38. Divača, 40. tajna, 41. Andrej. Najbolj glasna je bila bazuka, ki pa ni najbolje zadevala. Z vsem drugim protitankovskim orožjem pa so bili doseženi na vaji kočev^ih teritorialcev prav dobri ali celo o^čni u^hi. Na sliki: teritorialci gledajo, kako njihovi tovariši streljajo z bazuko. (Foto: Jože Primc) TEErrORIALCI so SE VADIU V STREILJANJU Majprej je tarči odstrelil glavo Nato jo je še dvakrat zadel, čeprav je bila 400 m daleč — Nekateri 15 let niso streljati ~ »Tale ,raubšic' pa dobro zadeval« ki so na 400 m zadevali manjše cilje kot 50 x 50 cm (prsno tarčo v obliki človeka). Od osmih granat jih je 7 zadelo tak, majhen cilj. Nekateri strelci so na tej daljavi zadeli tudi cilj, manjši kot 20 x 20 cm. Tako je en izmed strelcev odstrelil prsni tarči najprej večji del glave. Drugi strelec je odbil desno polovico ostanka, tre^i strelec pa še tisti malenkostni ostanek papiija. V posadkah, ki so streljale s tem topom, so bili sami mladi, zato je njihov uspeh še bolj pomemben. Po končani zelo uspeli vaji so mnogi izmed pripadnikov enote predlagali, naj bi bile take in podobne vaje še pogosteje. Nekateri so predlagali, naj bi imeli tudi takšne vaje, ki bi trajale po več dni skupaj! J. PRIMC Zastopal nas bo Mohar Na občin^em tekmovanju mladih matematikov v Kočevju, ki je bilo 29. maja, je v skupini 8. razredov zmagal Bojan Mohar, ki je osvojil 21 točk. On bo tudi edini zastopal občino na republiškem tekmovanju prihodnjo nedeljo. Drugo mesto v skupini 8. razredov je zasedla Lidija Lampe (11 točk), 3. in 4. mesto pa sta si delila Ana Spiletič (Fara) in Sonja Hajdinjak z 8 točkami. 7. razredi: 1. Tone Tramte 18 točk, 2. Irena Grahelj 17, 3. Darja Žužek 10. 6. razredi: 1. Julij Rupnik 24,5 točke, 2. Borut Bojc 22,4, 3. Mirko Škof 22. Vsi prvouvrščeni so dobili za nagrado knjige, drugi koniplet geometrijskega orodja, tretji pa geometrijski pribor. Kdor je dosegel več kot polovico od 25 možnih točk, bo prejel še srebrni Vegov znak. V skupini šestih razredov bodo znak prejeli razen že naštetih še: Vinko Božič, Peter Dovč, Ivan Obranovič (Fara), Jožica Mes-nik, Jožica Bončina, Irena Lavrič in Stanko Vrščaj. Vsi, ob imenih katerih ni v oklepaju izrecno omenjen drug kraj, so iz osnovne šole Kočevje. J. P. WREN —MACKAV: I Kdo je ubil zdravnika? i I Doktor Winthrop Brett iz Ardena je bil med prvimi, ki so pohiteli j na specializacgo na Dun^, k slavnemu očetu psihoanalize Sigmundu ] Freudu. Takoj ko se je začel glas o Freudovih idejah širiti v zdrav- i niskih krogih, je dojel, daje ta način dela kot naročen zanj. Po kakih | dvajsetih letih je Brett, zahvaljujoč psihoanalizi, postal človek z „nsg- , globljim“ žepom v svojem mestu. Šušljali so, da je ta denar dobil | delno s psihoanalizo, delno pa z izsiljevanji. Ko so Bretta ubili, niso bili krajevni časnikarji niti malo začudeni, s^ so vedeli, daje bilo vsaj šest, sedem oseb, ki bi brez oklevanja spravile psihoanalitika - izsiljevalca s tega sveta. Prva vest o umoru dr. Bretta je prišla od njegovega služabnika Wilkinsa, ki je telefoniral policgi ob 18. uri in nekaj minut. Bilje 22. november in zelo hladen dan. Wilkins je rekel, da se je pravkar vrnil iz mesta in našel gospodarja mrtv^a. Policija je naročila služabniku, njg se ničesar ne dotika in naj počaka njihov prihod. Zdravnikovo truplo je ležalo ob steni, prav pod blagajno v zidu. Bil je ustreljen z dvema kroglama; kaliber revolveija 0,25, avtomatičen. Ena krogla mu je prebila desno stran pljuč, kar je povzročilo močno krvavenje, druga pa se mu je zarila blizu želodca. Zdravnikov sivi plašč in plavkasta preproga sta bili na kraju, kjer je omahnil, skoraj prepojerta od krvL Izvid je pokazal, da je bil dr. Brett mrtev že več kot eno uro. Ugotovili so, da ni iz pokojnikovih žepov nič izginilo, čeprav so bili temftljito prebrskani. Njegovo zlato uro in 72 dolagev so našli v žepu. Samo ključi so izginili in jih niso nikoli našlL Vzidana blagajna je bila odprta nenasilno — jasno, da z izginulimi ključL Iz blagiyne tudi ni izginilo nič, razen črne jeklene škatle z zeleno vezanimi zvezki, v katere je zdravnik zapisoval svoje paciente in njihove izpovedi Škatla je bila tam, zvezki pa so izginili. Wilkinsov alibi so hitro preverili Nobene koristi ne bi imel od umora. Mimo tega so njegovo gibanje od pol treh naprg točno preverili. Koristen podatek, ki gaje dal Wilkins, je bil: — Doktor ni imel navade ob torkih hoditi v ordinacgo. Dopoldne je bil doma in je odšel okoli pokineva na kosilo v kavarno, vrnil pa se je uro kasneje. Bil sem v njegovi sobi in urejal knjige na polici, tedaj pa je zazvonil njegov osebni telefon. Ta je na pisalni mizi in ni vezan na linijo hišnega telefona. Dr. Brett je sedel za mizo in se osebno oglasil Nikogar ni pozdravil, glas pa je imel običajen, brez jeze ali presenečenja. Niti podzaves'no ga nisem poslugi kaj govori Zdrznil sem se šele, ko mije rekel: — Wilkins, popoldne lahko prebgeš, kakor hočeš.* Prost si do šestih zvečer. — Doktor je imel navado, da me je tako nenadoma oprostil dolžnosti za nekaj ur.. Nadaljeval je s pogovorom po telefonu. Ko sem spet vstopil, je pravkar spuščal slušalko in me spet nagovoril: — Ob treh imam sestanek. Lahko greš okoli pol treh. Ob osmih moram biti na neki večerji, zato se vrni ob šestih. Bodi točen. — Kot vedno sem bil točen in vidite, kaj sem našel — je končal svoje pripovedovanje Wilkins. Detektivi in polički so korak za korakom pr^ledali sobo, kjer se je zgodila tragedija, pa niso našli nobenih prstnih odtisov, na blagajni, na jekleni škatU, na doktorjevi denarnici - skratka nikjer. Kazalo je, daje nekdo z vlažno krpo zbrisal še tako majhno sled ali odtis. Mokra brisača je bila obešena na kljuki v kopalnici, kamor se je šlo iz sobe. Hladna voda v umivalniku je še počasi curljala. V takem stanju je bila pipa, ko se je Wilkins vrnil s sprehoda po mestu. Na pisalni mizi je bil odprt roman, ki gaje zdravnik verjetno bral, ko je čakal na dcrivnostnega obiskovalca. Na tleh blizu radiatorja je bila zadnja stran krajevnega časnika. To je bil jutranjik „Arden Argus". Ostanek časnika je bil na okrogli mizici zraven radiatorja, Zadr\ja stran je bila nekako zmečkana, kot da je bila pred tem mokra, nekako v širini dveh stolpcev po sredini Wilkinsje ^il, daje časnik bil cel in nepoškodovan in daje ležal na mizi, koje ob pol treh odšel iz hiše. Temeljiti pre||ed stanovanja pokojnega zdravnika ni dal nobenih drugih podatkov ali smernic. Nihče iz sosednjih stanovanj ni slišal revolverskega strela in nihče se ni spomnil, da bi videl kakega obiskovalca pri dr. Brettu. Ardenska policija je lahko napravila samo dva sklepa: prvič, daje morilec napovedal sestanek in tudi prišel Ta oseba je verjetno prišla okoli treh in bila v stanovanju nekaj čez eno uro, nato pa je zdravnika ubila. Drugič: morilec je pobral vsebiiio škatle v blagajni, nato pa brez naglice odstranil vse sledove, saj je vedel, da bo sluga da^j časa odsoten in se mu ni treba bati kakega drugega obiskovalca. V Ardenu je bU povsem sluč^gno na dopustu inšpektor Marquant iz Scotland Varda. Naslednji dan so ga prosili, njy pomaga kr^evni policiji. Njegova pomoč je bila zelo koristna. Inšpektor Marquand je takoj določil spol morUca. To je bila ženska. To je sklepal na podlagi dokazov, ki jih je nudila zadnja stran jutranjika. Na tem kosu papirja se je sušila mokra ženska nogavica, ki je pustila sled. Ženska - morilec je morala tudi odpreti blagajno, pod katero je ležal ubiti zdravnik. Pri tem sije okrvavila nogavico. Takšna ni mogla na ulico, ssg bi jo vsak opazil Zato je, ker je vedela, da ima dovo^ časa, nogavico hitro oprala z mrzlo vodo, nato pa jo je morala dati na časnik, ki ga je dala na radiator. Hladna voda, s katero je oprala nogavico, je počasi še tekla, ko je prišla policga. Ves postopek pranja in sušenja ni trajal več kot dvajset minut. Inšpektor Marqu«nd je vedel, da je zbirka doktorjevih beležk že sežgana, vendar se je odločil, da vs£g ujame morilca, čeprav ni imel nobenih smernic, kdo je to, razen tega, da je ženska in da je bila zdravnikov pacient, ki jo je on verjetno izsiljeval Inšpektor se je poslužil starega trika. V večernem časniku je bila tistega dne objavljena obširna reportaža, ki se je končala z besedami: „Mimo tega, da policija ve, da je morilec doktorja Bretta njegov pacient ženska, tudi ve, kdo je to. Omenjena oseba bo hitro aretirana, čakajo samo še na majhno podrobnost. Njen beg je onemogočen, ker je pod močnim, vendar neopaznim nadzorstvom." To je bil tako imenovani umazani trik. Toda če je bil morilec psihiatrov pacient, mora biti učinek na njegove živce jasen. Naslednje jutro je časnik prinesel vest, da je ugledna someščanka Mary Smith ponoči apravila samomor z revolverjem 0,25 in pustila pismo, v katerem je vse priznala. Ona je ubila dr. Bretta v obupu, ker ni mogla več prenašati izsiljevanja, s katerim jo je izkoriščal Pustila je popoln opis zločina, ki se je do potankosti ujemal s sklepanjem inšpektorja Marquanda. Invalidi pojejo Danes, 3. junija, bo ob 20. uri v Domu kulture v Novem mestu svečana akademka, ki jo prireja oigani-zacija ZVVI skupeg z drugimi dnižbeno-političnimi organizacijami v počastitev 30. obletnice vstaje in dneva borca. Prireditelji so tokrat poskrbeli za Izjemno kvaliteten program, saj bodo na akademiji nastopali: Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, kot solista člana Slovenskega . okteta Anton Kozlevčar in Božo Grošelj ter recitatoija Vladoša Sim-čič-Tiran in Franci Preset-nik. Glasbeno spremljavo na harmoniki bo imd Janez Kuhar, Invalidski pevski zbor bo vodil dirigejit Radovan Gobec. Vstopnine ni, na izjemno kulturno prire-^tev vabijo vse prebivalce^ Ne za Črnomelj v prejšnjem „Četrtkovem in-tervjuju“, v katerem je odgovarjal direktor Dolenjske banke in hranilnice, smo v naglici napačno zapisali, da gre 1,4 milijona dinarjev za novomeško, krško, trebanjsko, metliško- in črnomaljsko občino. Podatek ne velja za črnomaljsko občino, ker posluje tam Ljubljanska banka, Suhokrajinski drobiž PIONIRSKI FILATELISTIČNI KROŽEK žužemberške osnovne šole je razstavljal svoje zbirke na republiški pionirski filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah. Sodelovalo je 7 pioniijev te šole s tematskimi zbirkami Od 7 zbirk so bile 4 nagrajene, in sicer ena s srebrno plaketo, ena z bronasto plaketo, dve pa z nagradami DRUŽABNI ODLOV RIB je preteklo soboto organiziral žužem-berški pododbor ribiške družine Novo mesto. Dopoldne so nalovili precej belic, popoldne pa so imeli na loki ob KAi prijetno družabno sre-čame. DOLGO ZAŽELENA GRADNJA zasebnih stanovanjskih hišic v Žužemberku se bo vendarle premaknila z mrtve točke. Računajo, da bo letos pričelo graditi 18 interesentov, ki so čakali na končno odobritev zazidalnega načrta, po sprejeiju katerega je prišlo do nepotrebnih težav, ki bodo seveda podr^ile gradnjo. PRIPRAVE NA SLOVENSKO OSREDNJO PROSLAVO DNEVA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV, ki bo letos juljja v Žužemberku, so v polnem teku. Trenutno "ima največ dela propagandna komisija; ta pripravlja brošuro, ki jo bodo izdali za to proslavo. KULTURNO-PROSVETNA SEKCIJA PRI TVD PARTIZAN ŽU ŽEMBERK je pred nedavnim priredila zek) uspešno zabavno prireditev „ZA VSE MLADE PO SRCU Prireditev je bila v žužemberški kinodvorani ob veliki udeležbi. Sode lovalo je 60 nastopajočih z zelo dobro pripravljenim pestrim programom. G6st na prireditvi je bil ansambel JLA iz novomeške gamizge, sodelovali pa so: moški pevski zbor, ženski mladinski pevski zbor, dramatska skupina odras^ članice TVD Partizan ter pionirji, vsi iz Žu-r žemberka. M. S. 21. m^a zvečer je priredil mo3d pevski zbor ,4>ušan Jereb“ iz Novega mesta samostojen celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi v Kranju. Poslušalo ga je kakih sto gostov, med njimi znani skladatelj Pavel Kemjak, ki je prišel nalašč na koncert s svojega doma na Korošcem; slednji je posebej pohvalil tehnični napredek zbora, odkar ga je lani zadnjikrat poslušal v Novem mestu. (Foto: Franc Perdan) 5 J S s s 89 LEfr ANTOINA LAMUTA: Star meščan o Novem mestu Vse opeke za hišo skozi njegove roke — Z 61 leti v partizane — Izreden spomin enega izmed najstarejših Novomeščanov — Antona Lamuta v soboto bo Anton Lamut star 89 let. Oče znanega novomeškega slikarja Vlada je dejal: „Ko ima človek radio, pozabi peti in igrati na piščal,“ ker je prav t^crat malo muziciral, ko sem ga obiskal. Potem se je Belokranjec, Id že od 1922 živi v Novem mestu, razživel in je z izrednim spominom pripovedoval dogo&e, ki bi jih običajen človek že zdavnaj pozabil. Anton Lamut, ki je bil upokojen 1. januarja 1946, je bil učitelj, v šolo je hodil v Novem mestu: „Ko sem maturiral, mi je bilo Novo mesto najbolj všeč. Takrat je imelo okrog 2.500 prebivalcev. 1931. leta sem pomagal pri popisu, ne spomnim se, koliko Novomeščanov smo našteli: 4 ali 5 tisoč. Danes^ je pa res že preveliko .. — Sin Vlado je imel najraje tihe in mirne kotičke ob Krki, kjer se je s čopičem in paleto tudi najbolj pogosto ustavljal. Pa vi? „Meni je bilo najbolj všeč na jasi sredi gozda v Žabji vasi, kjer sem živel, ko sem s:'® prišel v Novo mesto. Prvo noč sem prespal v nekem Wevu, pa se mi mesto vseeno ni zamerilo,“ se zasmeje in pristavi, da mu je bilo tu div Koloniji všeč: „Zato sem si tudi sezidal hišo, vsaka opeka je šla skozi moje roke. Hiša je stala 120 tisoč — ampak 1930. leta!“ — In o dru^ vojni? „Najprej sem učiteljeval, ko je bila šola podrta, smo se za nekaj tednov preselili k nunam v Šmihel. Potem sem pomagal ustanoviti OF v mestu: prišli so Bogdan Osolnik, moja dva fanta in še veliko drugih. Za vsak primer smo imeli karte, kot da igramo marjaš, če bi nas kdo presenetil... Z 61 leji sem odšel po italijanskem razsulu v partizane ... — Pa še eno veselo ... „V Žabji vasi smo žabe lov^ in Korent, ki je imel gostilno ,J*ri pošti“, zdaj Metropolovo kavarno, je padel v vodo. Smejali^ smo se, da bo zaradi tega Žabjo vas poplavilo ... Prvo noč smo jih ujeli 36, naslednjo 120. Pojedli smo pa vse ...“ J. SPLICHAL KNJIGO ČLOVEKU: Podgorje: kdor seje, ta žanje Skozi široko odprto okno: kakšni so pogledi v ta naš svet danes? Z radiom, s televizijo, ob poplavi najrazličnejših časopisov, revij in knjig je tudi preproste- % Hyd\a za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Antonija Rukše, Danica Fink, Franc Bevc, Zlata Arabadžič, Helena Mrvar, Ivan Deželan, Jože Barborič, Alojzya Perme, Milan Močnik, Cveta Kodrič, Maijan Pogl^en, Fani Blatnik, Anton Novak, Franc Pangre, Marija Boltez, Marga Cesar, Drago Les, Alojz Sepaher in Jožefa Mavsar, člani Novoteksa, Novo mesto; Tone Gabrijel, Anton Klobučar, Dušan Slana, člani PTT Novo mesto; Valent Filipovič, član Gozdnega obrata Podturn; Anton Petrič, MUan Vrščaj, Franc Sašek in Franc Turk, člani IMV Novo mesto; Vlado Drenovec, član Pionirja, Novo mesto; Franc Zrimšek, član Varnosti, Novo mesto; Martin Pavlin, Jakob Medle, Franc Furlan, članj Novotehne, Novo mesto; Marjeta Bradač, Drago Markovič, člana Novolesa, Straža; Ivan Kržan, član Kovinarja, Novo mesto; Rudolf Habe, član VP Črnomelj; Marija Nosan, Frančiška Nosan in Mar|ja Kostrevc, gospodinje z Rateža; Adam Lipovec, upokojenec iz Loke; Ivan Kastelic, kmet iz Plemberka,; Branka P^ič, članica Laboda, Novo mesto; Miha Ilenič, upokojenec iz Velike Lahinje; Marija Gazvoda, Ana Kastelic in Mihaela Kozoglav, gospodinje iz Sen^ošta; Ana Bartolj, gospodinja z Gornje Težke vode; Marta Stangelj, gospodinja iz Stopič; Jože Gorenc, gostilničar iz Brusnic; Mar^a Mežnar, gospodinja iz Brezovice. NOVOMEŠKA TRIBUNA mu človeku dano, da pogleda skozi široko odprto okno v svet. Poprašala sem Podgorce, kako je kaj pri njih s to stvaijo. Malce težco je tem ljudem priti do dna. Precg vase so zaprti. Vrata v njihovo sicer čustveno dokaj razgibano notranjost je zaprlo težko delo na skopi podgorski grudi. Ce se pa razgovore, so odkriti, neposredni in tudi svojih slabosti ne taje. Iz vseh pogovorov z njimi sem izluščila le nekaj glavnih misli. Radijski sprgemnŽc ima že skoraj vsaka hiša; za televizijo pa se Podgorec kar nekako ne more ogreti. O, saj mladina bi posedala pred živimi slikami! ,JKdo bi pa potem dela? “ se jeze stari in konec je besedi. Le v dolini je nekaj anten in v Cerovcu se je pred kratkim zasvetlikala ena. Vrtala sem naprej: kaj in kako kaj bero v Podgoiju? O tem sta mi največ povedala Žagarjeva mama iz Stopič in Erla-hov Jože s Cerovca. Obadva sta potožila, da pisana beseda težko zaide v Podgorje. Na „list“ je naročena skorajda sleherna domačija. V tq imajo „Kmečki glas“ v oni ,JDolenjca“, nemalokrat pa kar oba. Torq Podgorec ni s črkami skregan. Kar rad bere in bral bi nemara več, če ... Zdq naj posežem nazaj. Svoje dni je učitelj na vasi opravil vse, kar je imelo prizvok kulture in izobraževanja: naročal je knjige, režiral je igre, skratka: vas je bila njegova in on njen. Neustavljivi razvoj, vse večje zahteve po čim udobngšem življenju, ta „danes“ je do kraja pometel z idealizmom. Nekdo drug pa se je znašel. Župnišče na vasi je začelo pridno sejati. In kdor sqe - ta žanje. Resnici na ljubo povedano, bi Podgorec že leta in leta ne dobil knjige v roke, ko bi ne bilo s prižnice oznanjeno, da je Mohorjeva založba poskrbela za tiste, ki želijo brati Ne bo se še tako kmalu zgodilo, da bo preprost kmečki človek sam stopU v knjigarno po knjige. Zatorg naj bi veljalo staro pravilo: KNJIGO ČLOVEKU ! Kaj je to res tako težko storiti? Pravijo, da ima zastarana, zanemarjena kratkovidnost trajne posledice. Pa še resje! JANJA KASTELIC »Dolenjski list« v vsako družino ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO objavlja RAZPIS za vpis v prvi letnik za šolsko leto 1971/72 V prvi letnik bomo sprejeli 60 učenk in učencev, in sicer: 1. v oddelek za medicinske sestre ambulantno-bolnične smeri: 30 učenk in učencev (za nego odraslega bolnika) 2. v oddelek,za medicinske sestre otroške smeri: 30 učenk (za nego bolnega in zdravega otroka) Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka (vsaj dober končni uspeh) — pozitivna ocena iz tujega jezika v osmem razredu — kandid9tke(ti) morajo biti telesno in duševno zdra-ve(i) — veselje do poklica — starost do 18 let Prošnje, kolkovane s kolkom za 1,00 din, pošljite šoli, brž ko boste dobili spričevala o uspešno končani osemletki, a najkasneje do 25. junija dopoldne. Prošnji priložite:, — zadnje šolsko spričevalo —, življenjepis — izpolnjen obrazec DZS-1,20 — mnenje zadnje šole — potrdilo šole, da kandidat(ka) zadnji dve leti šolanja ni bil(a) oproščen(a) telovadbe — izjava staršev o vzdrževanju ali potrdilo o štipendiranju — dopisnico z naslovom, s katero vas bomo do 27. junija obvestili o sprejemu v šolo. Istočasno vam bomo sporočili datum za zdravniški piregled. Zdravniški pregled bo v Novem mestu Pri končnem izboru bomo upoštevali uspeh zaključrie-ga razreda osnovne šole in rezultate testov, ki so jih opravili zavodi za zaposlovanje. Dolžnost staršev je, da preskrbijo za otroka primemo stanovanje in redno prehrano. Sola priporoča dijaški dom v Šmihelu pri Novem mestu, zakaj le od učen-ke(ca), ki živi v urejenih življenjskih razmerah, lahko starši pričakujejo zaželene uspehe. RAVNATELJSTVO SOLE ZŽTP — TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Moše Pijade 39, 61000 Ldubljana vabi k sodelovanju MATURANTE GIMNAZIJ IN ABSOLVENTE DRUGIH POPOLNIH SREDNJIH ŠOL ' za delovna mesta pripravnikov za prometno-transportne tehnike (vlakovne odpravnike) Pogoji za sprejem: 1. usp>ešno končana gimnazija ali njej enaka srednja šola 2. I. 2idravstvena skupina f>o pravilniku o zdravstveni sposobnosti delavcev JŽ 3. starost do 25 let Kandidati so sprejeti v redno delovno razmerje. Stroške zdravniškega pregleda nosi podjetje. Podjetje omogoča vsem pripravnikom pripravo na strokovni izpit za prometno-transfKjrtnega tehnika v enoletni železniški prometni šoli v Ljubljani. V tem času prejemajo pripravniki osebni dohodek in imajo možnost bivanja v internatu. Po treh letih prakse na delovnem mestu vlakovnega odpravnika imajo kandidati možnost nadaljnjega šor lanja na Višji železniški šoli v Beogradu' Obenem vabi TranspK)rtno p>odjetje Ljubljana tudi absolvente osnovnih šol, da se odločijo za naslednje poklice, za katere se lahko i2»brazijo na železnici: 1. elektromehanik 2. mehanik železniških vozil (dizel mehanik) 3. strojni ključavničar 4. sprevodnik 5. skladiščnik Za pKjklice od 1—3 imajo absolventi osnovnih šol možnost šolanja v triletni Železniški elektro-kovinarski šoli v Ljubljani Za poklice od 4—5 imajo absolventi osnovnih šol možnost šolanja v triletni Železniški prometno-transportni šoli v Mariboru Vsi kandidati za navedeni šoli bodo zdravniško pregledani v Železniškem zdravstvenem domu Ljubljana na stroške p>odjetja. Slušatelji obeh šol so štipendisti Transportnega podjetja Ljubljana in imajo možnost bivanja v internatih v Ljubljani in Mariboru. Višina štipendije približno krije stroške bivanja v internatu. Kolikor ne bo dovolj kandidatov za vpis v Železniško prometno-transportno šolo v Mariboru s končano osnovno šolo, bomo sprejemali tudi kandidate z najmanj šestimi razredi osnovne šole, vendar ne starejše od 17 let. Ponudbe sprejema in daje vse potrebne informacije splošni sektor Transportnega ix>djetja Ljubljana, Moše Pijade 39, 61000 Ljubljana, soba 302/III. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« LOVCI, RIBIČI IN ŠPORTNIKI # obiščite trgovino LOVEC v Novom mestu. Cesta herojev 8. Na zalogi imamo lovski pribor, glinaste golobe, uvožen ribiški pribor, poceni daljnoglede, mizice in stole za izlete, plinske kuhalnike in kvalitetne otroške kotalke. ČETRTKOV INTERVJU Načrti lepi denar grd Marko Ivanetič, direktor šolskega centra za gostinstvo: »Čez pet let bo že 2100 postelj.« Direktorja Dolenjske banke in hranilnice Iva Novšaka je prejšnji teden zanimalo, kako se bo v naslednjih petih letih razvijal naš turizem. Direktor šolskega centra za gostinstvo Marko Ivanetič sodi takole: „Najprej moram po-udariti, da nam je vsem čisto jasno, kateri so poglavitni objekti v naši občini, ki bodo najbolj pomagali razvoju turizma: Otočec, Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice, pa seveda tudi Novo mesto. V načrtu je gradnja motela na Gorjancih, zidati pa nameravamo še turistične zidanice, se pravi gostinske J \ J Ž 4 5 \ J J objekte, ki bi jih dajali v zakup za posamezne priložnosti “ - Gotovo vam je v pomoč pri načrtih program? „Dolenjska je eden izmed redkih predelov v Sloveniji, ki ima narejen celoten program turističnega razvoja. Program temelji na zdaj znanih pogojih in predvideva, da se bo v novomeški občini število ležišč povečalo od današnjih 723 na 4.270. “ - To je dolgoročni načrt. Kaj pa v naslednjih petih letih? „Zelo težko je kaj zanesljivega reči Po pripravljenem načrtu naj bi čez pet let imeli 2.100 ležišč. Na'ta način bi povečali promet od zdajšnjih 40 na 110 milijonov dinarjev, števUo zaposlenih pa bi bilo namesto 500 več kot 1.500. Ob 60-odstotni zasedenosti bi takrat lahko imeli 460.000 prenočitev namesto današnjih 148.000.“ - In kako je z denarjem? „Kajpak je denar poglavitna ovira, da bi načrte uresničili Posamezni gostinski objekti namreč že imcgo narejene načrte - Otočec recimo za naslednjih deset let. Prav tako bo gotovo manjkalo gostinskih delavcev — za zaposlovanje mladih se odpirajo torej široke možnosti. Po lanskih pričakovanjih bi potrebovali 170 milijonov dinarjev, če bi hoteli uresničiti načrte, a moram povedati, da je številka le okvirna, za lažjo predstavo o denarju, ki je potreben “ - Radi poudarjamo, da je turizem vse bolj pomembna gospodarska panoga, ki lahko mnogo pomaga pri omilitvi naše velike zunanjetrgovinske izgube. Kako pa občina gleda na razvoj turizma? „Naj povem čisto na kratko: ima mnogo razumevanja in veliko premalo denarja! - In vaše vprašanje? „V našem urbanističnem urejanju Novega mesta ni pravega reda, to lahko vsi opazimo. Zato me zanima, Mj bo potrebno ukreniti, da bo tudi Novo Mesto imelo red Naj na to vprašanje odgovori inž. Albert Račečič iz Dominvesta. “ J. SPLICHAL m : s > Kar izdelajo, ^roti prodajo. To je že dolgo značilno za novome^o opdcamo Zalog. Vsem tudi ne morejo ustreči. Pomanjk^je bo samo še letos: 19. junqa bodo končali obnovo vseh opekar^dh obratov, v katerih bodo lahko že 1. 1972 ,^iapekli“ 18 miUjonov opek. Na sliki: takole je vsak dan v Zal(^, opeke gredo še tople. (Foto: I. Zoran) MORDA DA, MORDA NE V GOSTINSTVU Kako bomo letos postreženi? V jugoslovanskem gostinstvu manjka 40.000 kvalificiranih delavcev — Tudi pri nas ni dovolj gostincev^— Ni dovolj le graditi hotele! Značilno za nas, ki delamo napake in nanje mislimo šele potem, ko je navadno že prepozno, je tudi stanje v gostinstvu. Zidamo nove hotele, ne da bi preučili možnosti za turistično rast — in ne vemo, kdo bo delal v njih. Podatki namreč točno kažejo, da manjka v Jugoslaviji 40.000 kvalificiranih gostinskih delavcev. Govoriti, da je Dolenjska izjema, M bilo nesmiselno. Da res manjka gostincev, je pri nas dostikrat razvidno tudi iz slabe postrežbe, iz počasnosti: vse to odbija turiste in škodi našemu ugledu. Gostinstvo je namreč tako sestavni del turizma, da brez njega tudi v turističnem ugledu ne moremo govoriti. Kako bomo torej letos postreženi? Bržkone dokaj slabo! Čeprav je na primer v Sloveniji osem gostinsl^ šol, je to odločno premalo, da bi usposobili TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA Rezati, kjer je res potrebno Zaostriti odgovornost na vseh ravneh, podrejati se je treba splošni disciplini, sistemska vprašanja je nujno potrebno hitro rešiti! Komite občinske konference Zveze komunistov, občinski sindikalni svet in odborniki občinske skupščine so na svoji seji prejšnji teden posvetili največ pozornosti ocenam o stabilizacijskih ukrepih in razpravi o političnih in ekonomskih r^me-^ > Prah za zdravje Cesta na Loko je tako mojstrsko speljana, da avtomobilisti, ki peljejo proti gostišču ali nazaj v mesto, dvignejo oblak prahu prav na Športna igrišča in tako pomagajo znanemu izreku: „Zdrav duh v zdravem telesu*'. .. Športniki, ki imajo to srečo, da lahko zastonj pojedo toliko prahu, zdaj pričakujejo, da bodo takrat, ko bodo polagali asfalt na igrišča, asfaltirali tudi teh nekaj deset metrov ozke ceste ali pa da bodo s cesmim znakom zahtevali primerno ^mejitev hitrosti_____________^ MARIJA SUHI NAJBOLJŠA Prejšnji teden je bilo v Brcstanici družinsko ribiško tekmovanje, katerega se jc udeležilo nekaj več kot 50 ribičev. Zanimivo, da je imela največ uspeha Novomeščanka Marija Suhi, kije osvojila prvo mesto. rah v občini ter bodočih nalogah. Ce bi zbrali ugotovitve, bi morali zapisati približno takole: sistemska vprašanja je nujno potrebno kar najhitreje rešiti, podrejati se je potrebno splošni disciplini, odgovornost na vseh ravneh je treba zaostriti. Tudi delovne organizacije naj sprejmejo svoje stabilizacijske programe. Tako na občinski seji kot tudi na seji komiteja ZK so ugotovili, da ob težkih milijardah dinarjev izgube novomeška občina ni pripomogla k tako težkemu položaju niti z dinarjem izgube. Gospodarstvo, ki je lani že preseglo dve milijardi dinarjev celotnega dohodka, se dobro razvija, kar kaže tudi nadpoprečen industrijski izvoz v času, ko sicer v naši državi izvoz ne napreduje. Vsi pa so se zavzeli za to, da je treba operirati žarišča izgub, čeprav bodo posegi težki. Kar naprej ne moremo pustiti, da bodo nekateri poslovali z izgubami! Nepokritih investicij v občini ni, čeprav je občina v nenavadnem položaju: sodi med razvite, dasiravno je bila do nedavnega nerazvita, na nekaterih področjih pa jo čakajo še ogromne naloge. Zato so soglašali, da pametnih investicij, za katere je zagotovljen denar - pomaga tudi gospodarstvo! — ne gre opuščati in tako rezati svojega razvoja. Edina težava, s katero se otepajo, je preveliko zadolževanje. Medtem ko so imeli v občini ob koncu lanskega leta 250 milijonov din dolga in kar 420 milijonov terjatev, se je položaj zdaj še poslabšal, saj je razlika v terjatvah že 230 milijonov dinarjev; brez teh pa je gospodarjenje seveda znatno te^e. V občini so trezno pregledali današnji položaj, zapisali napotke za bodoče delo — vse to ni dovolj. Ne samo v novomeški občini, povsod bo zares treba zaostriti odgovornost na vseh ravneh in se podrejati splošni disciplini, če hočemo, da bodo stabilizacijski programi in zdajšnja upanja postali resničnost. Delovni ljudje so s splošnim navdušenjem ob Titovili govorih in sarajevskem kongresu ter brionskem plenumu pokazali, da jim ni več samo do besed! NASTOPA NI BILO Generalke za nastop naših športnikov v Sisku, ki bi morala biti v nedeljo, 30. maja, zaradi deževnega vremena ni bilo. Zato bo prireditev v soboto popoldne ob 15. un, ko bo na novomeškem stadionu zbranih okoli 2000 mladih. za poklice v gostinstvu vsaj približno toliko ljudi, kolikor jih potrebujemo. Tudi novomeška šola je premajhna, čeprav letos, ko praznuje 10. obletnico obstoja, šteje okrog 400 učencev. 5oidic kuharja ždi natakarja sta zdaj nedvomno med najbolj iskanimi pri nas, starši in tudi vzgojitelji pa še dostikrat trmasto vztrajajo pri „modernih" poklicih, v katerih je težko dobiti zaposlitev! Ob takem položaju in zlasti še ob naši zaostali miselnosti, da je za gostinca vsak dober — čeprav je delo z ljudmi povsod ocenjeno kot najtežje! — ni mogoče pričakovati, da bi uresničili naše programske načrte. V prihodnje namreč načrtovalci pričakujejo, da bo Jugoslavija prav iz turizma pokrila znaten del izgub v zunanjetrgovinski 225 let gimnazije Novomeška gimnazija slavi letos častitljiv jubilej — 225-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo zavod pripravil več prireditev. Na zadnji občinski seji so izvolili častni odbor, ki bo vodil proslavo: predsednik je podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar, v odboru pa so: Niko Šilih, Bogdan Osobiik, Marko Bulc, Jože Borštnar, Slavko Bohanec, Ludvik Zajc, dr. Franc Zwitter, dr. Franc Cvelbar, prof, Božidar Jakac, Franci Kuhar, prof. Veljko Troha, Janko Jarc, mr. ph. Boris Andrijanič, Jurij Levič-nik, inž. Avgust Fajfar, Bogo Komdj, Ivo Novšak in Tone Bele. KE PORODNišNiCEH Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Pršina iz Žužemberka — Jurija, Stanka Nemanič iz Metlike - Natalijo, Rozalija Vrtin s Tanče gore - Tatjano, Nada Stublar iz Metlike - Alena, Fanika Pirc s Pristave - Anito, Sonja Levstik iz Kočevja - Petro, Pepca Enči-mer s Čistega brega - Vido, Majda Lugar iz Kanižarice - Suzano, Ana Zorko iz Vidma — Branka, Anica Čadonič iz Metlike — Roberta, Slavka Sintič iz Oštrca - Bori^, Kristina Predalič iz Metlike - Mojco, Katjuša Avbar iz Dolnje Straže — deklico, Ana Ivančič iz Družinske vasi - dečka, Marija Gackijavec iz Rodin - dečka. Cvetka Pakar iz Vavte vasi - deklico, Vida Pirc iz Dofcnjskih Toplic - dečka, Ana Šavor iz Velike Bučne vasi - dckli-co, Marija Molek iz Slamne vasi -dečka in Stanislava Verbič iz Štefana - dečka. - Čestitamo! menjavi. Izguba se zdaj še povečuje, prav tako pa se povečuje tudi pomanjkanje gostinskih delavcev. Ce za letos sodimo, da ne bodo mogli gostinci dobro postreči, ker jih je premalo, k^š-ne so možnosti za prihodnja leta, ko vidimo, da jih manjka vsako leto več? Graditi hotele in pri tem nič misliti — je lahko izredno draga šola. .. / > MINI ANKETA: Kam po maturi? Za novomeškimi maturanti se v teh dneh zapirajo šolska vrata. Spet so na vrsti običajni zaključni sprevodi po mestu, spet bodo ob Kettejevem vodnjaku zapeli „Gaudeamus igitur . .Veselimo se torej, dokler smo še mladi, poje pesem. Veselje maturantov v teh dneh še ni popolnoma sproščeno, saj jih čaka še matura, zadnji preizkus pred novo šolsko stopnico ali pred odhodom na delo .. . Odšteli smo ta preizkus, pri petih gimnazijcih smo se pozanimali z enim samim vprašanjem: „Kam po maturi? “ Andrej Blažon: Nisem si še popolnoma na jasnem. Človek oremalo ve, kakšne so možnosti. Ce se med počitnicami ne bom temeljito premislil, potem velja izbirati med pravno in ekonomsko fakulteto. Odločitev pa ne bo lahka. _ Draga Žgeč: Najprej je treba končati gimnazijo, potem pride na vrsto vpis na fakulteto. Nekaj sem se zanimala v novomeški tovarni zdravil Krka, in če bo šlo vse po sreči, bom jeseni vpisana na kemiji. Ni pa ^ čisto jasno. Boris Šepetavo: Ce bo zares obveljalo tisto, za kar sem zdaj najbolj ogret, potem se bom po končani maturi vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani, čeprav zares ni mogoče vedeti vnaprej. Zdi se mi, da smo premalo poučeni o najrazličnejših možnostih za nadaljnji študij. Olga Grimšič: V šoli me najbolj veselijo naravoslovni predmeti, zato sem se odločila, da bom študirala kemijo. Žarko Kovačevič: Mislim, da bi nas morali že pred šolanjem na srednjih šolah podrobneje seznanjati z možnostmi za nadaljnje šolanje. Mene najbolj veselijo tehnični predmeti, zato se bom vpisal na gradbeništvo ali elektro. Med tema dvema predmetoma pa se še nisem popolnoma odločil. Tako torej odgovarjajo gimnazijci na vprašanje, kam po maturi. Pravzaprav vsi so enotnega mnenja: odločitev je težka. To pa je dober namig, da bi lahko srednješolcem z nasveti in opisi za različne študijske možnosti pomagali še takrat, ko je dovolj časa za premislek. ^ ^ KovomešJo kronika JUTRI PRAZNUJEJO svoj praznik krvodajalci Ob tq priložnosti bodo pripravili prireditve v posameznih organizacijah Rdečega ibiža. Ce bo šlo po sreči, bodo krvodajalci že letos lahko oddajali kri v sodobni transfuzijski postaji v prizidku nove bolnišnice, ki ga zdaj urejajo. MATURANTJE so letos že začeli svoje tradicionalne sprehode po Novem mestu. Kot prvi so na Glavnem trgu zapeli svoj „Gaudeamus“ maturantje kmetijskega šolskega centra in šole za zdravstvene delavce. ZADNJI DEŽ je močno koristil posevkom, čeprav je turistom prekrižal načrte. Otočec in Šmarješke DRUŠTVO UPOKOJENCEV Novomeško društvo upokojencev sporoča številnim prijavljencem za izlet v Volčji potok, na Veliko planino in v Kamniško Bistrico, da je izlet zaradi tehničnih težav prestavljen. Namesto v torek, 8. junija, bo izlet v torek, 15. junija. Podrobnejša pojasnila dobite v pisarni društva. Še pravočasno v nekaterih delovnih organizacijah so sicer že razdelili dopustniške regrese za letos, večina pa to še namerava storiti. Občinski sindikalni svet v Novem mestu je sklical 28. maja pogovor o dopustih, letovanjih in regresih. Dogovorili so se, naj bi o tem povsod sklepali na sestankih kolektivov, regresi pa naj bi ne bili manjši od 300 in ne večji od 600 din. Kolektivi naj bi tudi presodili, kakšen regres naj kdo dobi. Menijo, da bodo priporočila s tega dogovora še pravočasno prispela v delovne organizacije. braCika IN NOVOMEŠCANI Na tekmovanju športnih ribičev v Sisku so največji uspeh poželi Novo-meščanl. Ekipa Novega mesta je bila prva, ravno tako pa je prvo mesto osvojil tudi Marjan Bračika. Toplice so bili v nedeljo mnogo slabše obiskani kot ob sončnih dneh zadnjih tednov. Sicer pa vremenoslovci trdijo, da se nam obet^o vroči poletni meseci s pago vročino. glasbena šola bo poslg nosila ime Marjana Kozine, znanega novomeškega skladatelja. Na predlog šolskega sveta so novo ime soglasno potrdili tudi odborniki na zadnji občinski seji. Šola bo tako svojo 25-letnico slavila z novim imenom. DEŽEVEN PONEDELJEK je malce pokvaril običajno živahnost na tržnicu Kljub temu raznovrstnih prodajalcev oblek, lončevine, kičastih okraskov in druge robe ni manjkalo. Naprodaj pa so prinesli: čebulo po 2,50 do 3 din, česen po 8, fižol po 6, stročji grah po 3 dia Druge cene: krornpir 1,20, novi krompir 3, koleraba”?, korenje 7 do 10, kumare 8, por 1, peteršilj 6, paradižnik 11, solata 3 do 4, špinača 4, zelje 4, kislo zelje 4, zelena 5, češnje 6, suhe fige 7,5, hruške 9, jabolka 5,5, jagode 6,5, limone 5,5, orehi 5, pomaranče 5,5, suhe slive 4,5, banane 6,6, jajca 0,5 do 0,65, smetana 20 in sirček 0,5 din. V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI sta prejšnji teden rodili Albina Bratož z Mestnih njiv 9 - Mojco in. Ana Bradica s Poti na Gorjance 20 - deklico. UMRL JE Vinko Hrovat, 43, Škrjanče 3 - pokopali so ga na šmi-helskem pokopališču. - Ena gospa je rekla, da so odborniki na zadnji občinski seji tako prizadevno govorili o stabilizaciji, da je potem med odmorom ostalo polovico sendvičev, čeprav navadno pojedo vse: (o je bil prvi konkretni |>rispevek k stabilizacijskemu programu ... Bizeljski vinogradniki so rekli »da« Kmetijska zadruga Bizeljsko bo poslej vinogradniški obrat Casi tehtanja in oklevanja so mimo. O pripojitvi k oiovenija vinu so vinogradniki kooperanti in kolektiv kmetij^e zadnig«* na Bizeljskem izrekli dokončno besedo. Glasovali so za združitev, za prihodnost v okviru velike trgovske oiganizacije, ker trenutno nimajo izbire. 2^ruga sama je premajhna, premio organizirana in preslaba, da bi bila kos vsem težavam in oviram, ki ji zastavljajo pot. V prihodnje bo zadruga samostojna organizacija združenega dela, imenovala pa se bo Vinogradniški obrat Bizeljsko. Obrat bo imel dve proiCTodni enoti, splošno kmetjtjsko in vihogradniško-kletarsko. V njegovem sklopu bo delov^ še hranilno-kreditni odsek. Obrat he bo imel po-tožaja pravne o^be, sicer pa mu pre-pušč. varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložiitvijo ponudbe, znaša 1000 din. B. na kompleksu stanovanjsko obrtne cone v Mačkovcu za grad> njo trgovine dnevne preskrbe Pogoji natečaja: 1. odškodnina za zemljišče znaša 9 din za m^; 2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za lokacijo trgovine 300.000 din in predstavlja stroške komunalne ured.itve, izgradnjo ceste, Tcanalizacije, elektrike in telefonskega omrežja; .3. varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 10.000 din. C. na predelu ob Koštialovi ulici v Novem mestu na pare. štev. 462/3 k. o. Novo mesto za gradnjo dveh vrstnih hišic. Pogoji natečaja: 1. odškodnina za zemljišče znaša 9din za Im*; izklicna cena prispevka za komunalno ureditev znaša 30.000 din na eno vrstno hišo; 3. varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 1000 din na eno vrstno hišo; 4. idejni projekt mora najugodnejši ponudnik naročiti pri podjetju Dominvest Novo mesto; 5. ponudnik se mora izkazati s pravico uporabe zemljišča, ki je predvideno kot dovozna pot do lokacije. D. Drugi pogoji: 1. rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri v pirostorih podjetja Dominvest Novo nr»esto, Prešernov trg 8, kjer so lahko navzoči tudi ponudniki in drugi interesenti; 2. ponudbe je treba p>oslati v zaprtih ovojnicah s potrdilom, da je varščina vplačana, na naslov: podjetje Dominvest, Novo mesto, z označbo >>JAVNI NATECAJ — MAČKOVEC«, oziron« -JAVNI NATECAJ — KOSTIALOVA^; 3. predrrvet natečaja so stroški komunalne ureditve stavbnega zerriljišča; 4. varščino je treb« vplačati na račim št. 521-781/1 (sredstva za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča pri podjetju Dominvest, Novo niesto; 5. poleg odškodnine za stavbno zemljišče plačajo investitorji tudi občinski prometni davek od vrednosti dodeljenega zemljdšŠa; 6. vsa dokumentacija in drugi pogoji so interesentom na razpolago pri podjetju Dominvest, Novo mesto; 7. drugi Docoii natečaja so določeni v pravilniku o splošnih t»goiih k razpisom lavnih natečajev, katerega lahko interesenti dobijo pri podjetju Dominvest, in so sestavni del tega natečaja. Podjetje DOMINVEST Novo mesto simbol švedska je dežela visokega standarda in velikega ogrevalnega komforta. Ostre, dolge zime so bile konstruktor cTc kotlov in gorilnikov za centralno kurjavo. liti S kvalitetnimi švedskimi cTc kotli dosežete: največ ji ogrevalni komfort, najcenejšo pripravo tople vode v vsakem letnem času in ekonomično porabo goriva. za vašo hišo ■VB clč oprema za centralno kurjavo tohnounion Ljubljana Vošnjakova 5, tel.: 320-855 Slaščičarsko podjetje KONDITOR LJUBLJANA, Koblarjeva 3 sprejme v uk — 8 učencev za trgovsko stroko in — 5 učencev za slaščičarsko stroko Pogoj:'dokončana osnovna šola in veselje do poklica Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema uprava podjetja, Ljubljana, Koblarjeva 3. # Uredite sl svoje denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najt>olj pri roki. # 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve! Podjetje IN KOT, Trebnje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih ix)gojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: ^ — da ima visoko izobrazbo ekonoms'ke, pi-avne ali strojne tehnične stroke in 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali na vodilnih delov- / • nih mestih — da ima višjo izobrazbo (enakih strok in smeri kot v pi-ejšnji alinei) in p>et let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na vodilnih. delovnih mestih — da ima srednjo izobrazbo (enakih strok in smeri kot v prvi alinei) in osem let delovne dobe, od tega najmanj štiri leta na vodilnih delovnih mestih Rok prijave je 15 dni p>o objavi. BREZICE Ste v darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageijčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! (Karikatura M. Knijetića v JEŽU) ,* ,' i ^ I,' 'I ‘ • *l,\" \ (I/!///; fii '*i '/i*/ ' V) II ;'fi^ v: ;,ir> 'm V. i; 11 11 il I ul *|/ 11,1 I i '‘Mi \ VH ’>\t I* M \ l'|\ i/ / , I »M.i.i I Midi/ vi&il''''‘■'i ms Ali' OeVEZNOSTI DO MLADEGA RODU SE VEČAJO Maš in vaš otrok v šolski klopi Več otrok bo treba pripeljati do osmega razreda In poiskati možnosti za odpiranje varstvenih oddelkov za šolarje in predšolske otroke Velik osip učencev zaskrb-Ijige učitelje in starše, zato bo temeljna izobraževalna skupnost v Krškem š - letos zahtevala analizo vzrokov, nakar bo ukrepala, da bi se to število zmanjšalo. Že samo s tem, da bo imela posebna šola v Krškem prihodnje leto osem razredov, bo osip upadel. Staro šolo na Vidmu bo treba za potrebe posebne šole nekoliko preurediti in misliti na ureditev intemata. Nemogoče je, da bi se otroci od vsepovsod lahko prevažali k pouku z avtobusom. Izobraževalna skupnost je naložila obširne naloge svetu za otroško varstvo. Do septembra naj bi pripravil predlog za od-pirpije novih vzgojno varstvenih oddelkov na šolah s posebnim poudarkom na varstvu šolskih otrok. Letos bodo dobili nov otroški vrtec na Senovem, odprlo pa se bo tudi več možnosti za podaljšano bivanje otrok v šoli. Na Vidmu si bodo v novem Riškem poslopju jeseni že lahko privoščiU popoldansko varstvo, nove oddelke pa bodo morda odprli že tudi drugod, kjer niso v prehudi stiski s prostori. Svet za otroško varstvo bo čez poletje pripravil poročilo o dosedanjfli uspehih zdravstvene preventive pri šolskih otrocih in SPET VSAK ZASE? To pbmlad smo napovedovali z.a Posavje skupen turistični prospekt, za katerega naj bi vsaka občinska skupščina prispevala po 30.000 din. To je bila približna številka, do dokončnih pogovorov pa ni prišlo, ker se v Posa\ou niso mogli zediniti za tako publUcacijo. Sodelovanje se je krhalo že lani, ko je medobčinski odbor za turizem v pokrajini izdal koledar prireditev. Plačali sta ga samo krška in brežiška občina, Sev-ničani pa so svoj delež odklonili. predlagal izboljšave. Od njega pričakuje izobraževalna skupnost tudi analizo počitniškega bivanja otrok in organizacijo skupnih letovanj. Zveza prijateljev mladine pripravlja ta čas predloge za smučarske in plavalne tečaje ter druge oblike šole v naravi. Program je zgoščen in zahteven, roki so kratki, zato povsod hitijo, da jih čas ne bi prehitel. Delovni načrt vsebuje spodbude za sodobnejše učne metode in stalno izpopolnjevanje učiteljev, vsebuje pa tudi zahtevo po boljšem povezovanju šol z okoljem, v katerem te delujejo. Deževna nedelja ni za igre na prostem, zato otrokom ni težko steči v tigovino in ustreči maminemu naročilu. V samopostrežnici na Vidmu pa so razstavljene tudi vabljive otrobe knjige in slikanice in fantiček na sliki je mimogrede eno prebral. Prihodnjič bo morda dobil celo denar, da jo bo lahko kupil. (Foto; J. Teppey) BREZ TRUDA SE MED NE CEIDI Za dolg vlak mleka na leto Letos ga bodo odkupili 700 tisoč litrov — Posoji> la in premije za čisto pasemsko živino — Kar pa zadeva mlade v politiki, bodite brez skrbi to je v perspektivi! Letos je občinska skupščina Krško namenila sto tisočakov za nakup plemenskih krav in telic. S tem omogoča kmetom posojilo za polovico nabavne vrednosti. Računajo, da bodo s posredovanjem Agrokombinata prodali kmečkim gospodarjem 50 plemenic. Odkup mleka se v krški občini vsako leto povečuje prav za------------------------------ ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE VPISUJEJO ZAUPNIKI PREŠERNOVE DRUŽBE. KNJIGARNE IN UPRAVA PREŠERNOVE DRUŽBE V LJUBLJANI, PRAŽAKOVA UL. 1 radi skrbi za boljši pasemski sestav molznic. Leta 1969 je kombinat nakupil48 teličk za kooperante, lani pa 66. Tako je bilo pred tremi leti pod molznim nadzorom A 30 plemenic, pod kontrolo B 239, lani pa pod kontrolo A že 38 krav, pod kontrolo B pa 485. Letos je pod nadzorom A 48 plemenic, pod nadzorom B pa 652. Vzporedno z večanjem števila krav, katerih molznost nadzorujejo, se izboljšuje pridelovanje krme, v občini pa urgajo tudi nove mlečne zbiralnice. Za boljšo predstavo samo nekaj podatkov o odkupljenem mleku. Leta 1967 so ga v krški občini odkupili 224 tisoč litrov, v letu 1968 350 tisoč litrov, v letu 1969 358 tisoč litrov in lani 646 tisoč litrov. Za letos planirajo 700 tisoč litrov, vendar bi ga že v kratkem lahko povečali na milijon litrov. Na območju krške občine je sedaj 20 zbiralnic, in če bo treba, bodo odprli še nove, seveda le tam, kjer bo to donosno. Potreben je dogovor več gospodarjev ali celo vasi, ne le dveh ali petih hiš, kot si ponekod predstavljajo. Ljubljanske mlekarne so pripravljene odkupovati večje količine mleka na tem območju in že zdaj spodbujajo dobro kakovost z boljšim plačilom. V Krškem predvidevajo (po sporazumu o mesu in mleku), da bodo dobili kooperanti za najmanj šest mesecev breje plemenske telice čiste pasme po 400 dinarjev premge. S premijami želgo povečati zanimanje za rejo pasemskih krav. J. T. IZVEDENCEV MANJKA Občinsko sodišče v Krškem ima vedike težave zaradi pomanjkanja finančnih, prometnih in gradbenih izvedencev. Strokovnjake za ta področja morajo klicati iz Celja in Ljubljane, ti pa se neradi odzivajo zaradi oddaljenosti, saj izgubijo veliko časa za pot in sodelovanje na obravnavah. Sodišče želi dobiti vsaj finančne strokovnjake v domači občini. Lani so se obravnave gospodarskih prekrškov prav zaradi tega, ker teh strokovnjakov ni, večkrat zavlekle. Obrati — del celote Misli o integraciji Kadar govorimo o integraciji, preveč poudarjamo njene gospodarske koristi, ki jih sicer ne kaže zanikati, vendar pa ob tem pozabljamo jia samoupravne družbene odnose. Le neposredno samoupravljanje delovnih ljudi pa je tista oblika, v kateri se zares lahko izražajo njihovi interesi. Kljub temu spoznanju imamo v vsakdanjem življenju velike težave. Možnosti, ki jih daje XV. ustavni amandma za zagotovitev neposrednejšega vpliva delavcev na samoupravno odločanje, niso zaživele. Ta ustavni amandma dopušča bolje urejene odnose med podjetjem in njegovimi enotami (obcati), obstoječe stanje pa kaže, da teh stvari nismo dovolj upoštevali. Zaradi tega so ostala nerešena mnoga pomembna vprašanja: od delitve dohodka do odločanja o širjenju in modernizaciji podjetij in programiranja in urejanja kadrovskih vprašanj. Enote zunaj sedežev matičnih podjetij so tako za marsikaj prikrajšane. Njihov v mnogih primerih nesamoupravni položaj potiska delavce v mezdni odnos in s tem v vlogo klasičnega delavca, ki teži samo k vigi plači in nekaterim varstvenim oz. tehničnim ukrepom. Dolgoročna poslovna politika pa bo morala upoštevati take enote kot del celotnega podjetja, da bo dosegla postavljene cilje. EDO KOMOCAR Cene v Krškem Pretekli teden so veljale v trgovini z zelenjavo v Krškem naslednje maloprodajne cene (cena v din za kg): čebula 3,00; fižol 6,50; grah — stročji 5,00; krompir - novi 3,80; koleraba 5,00; korenje 10,00; paradižnik 13,00; špinača 4,00; zelje 3,80; češnje 5,20; jabolka 4,00 do 5,00; jagode 12,00; limone 7,00; pomaranče 6,20; slive - suhe 5,20; banane 8,00; jajca 0,50. DRAŽJA OPREMA ZA NOVO ŠOLO Podjetje SIovenyales bo do 15. julija dobavilo opremo za osnovno šolo, ki jo ^adip v Krškem. Občinska skupščina je n^ela lani zanjo 950 tisoč din posojila, letos pa je sprejela sklep o povečanju kredita na 1,216 tisoč din. MANJ OVAC IN KONJ Pri popisu kmečkih gospodarstev v krški občini so leta 1961 ugotovili 1320 konj, 760 ovac, 8979 goved in 7722 prašičev. Letos so popisali le še 87 ovac, 1083 konj, 7616 goved in 8122 svinj. Povečalo se je samo število prašičev; goved, konj in ovac pa redijo ljudje zdaj precej manj. KRŠKE NOVICE v NEDELJO ZVECER je bila v Velikem Podlogu zaključna prireditev v počastitev letošnjega praznovanja dneva mladosti. V organizaciji domačega mladinskega aktiva in občinske konference ZM se je mladina srečala na družabni prireditvi s kulturnim sporedom ob tabornem ognju. „NAS P0R0CEVALEC“ je novo glasilo proizvodnega in trgov^ega podjetja Agrokombinat, katerega prva številka je izšla pred dnevL S tem so v podjetju izpolnih določila svojega statuta, W govori tudi o tem, da mora biti vsak član kolektiva čim bolje seznanjem z vsemi dogajanji v delovni organizaciji. REDNI LETNI NASTOP najboljših učcncev krške glasbene šole je bil minuli petek v dvorani Svobode. S skrbno naštudiranim sporedom so se občinstvu predstavili učenci kla-viija, violine, solo petja in harmonike, na koncu pa še šolski komorni godalni orkester. V NARAVNEM OKOLJU dvorišča brestaniškega gradu so v nedelo zvečer nastopili člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Uprizorili so Kreftovo dramo Celjski grofje. PRED DESETIMI DNEVI so končno napolnili z vodo 25-metrski kopalni bazen na Senovem. Prve dni voda še ni bila primerna za kopanje, sq jo ogreva le sonce. Ker ima bazen napravo za filtriranje vode, le-te ni treba menjavati in se bo hitro segrela. V ČETRTEK DOPOLDNE so v Krškem delili sredstva sklada za pomoč pri gradnji in urejanju stano-vMj upokojencev. Komisija za prošnje je letos sprejela 54 prošenj upokojenih občanov in „Doma po-čitka“ z Impoljce. Mednje so razdelili nekaj manj kot 550.000 novih din^ev. Po 1966. letu so v krški občini razdelili iz upokojenskega sklada za stanovanjsko gradnjo ne-k^ več kakor 2 milijona novih di-naiijev. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA TURIZEM v Posavju je načrtoval izdajo skupnega turističnega prospekta za sevniško, krško in brežiško občino. Zaradi različnih vzrokov je zamisel propadla in se je zato krško Turistično društvo odločilo, da izda lasten občinski prospekt. Podjetje Fotolik iz Celja se-je obvezalo, da ga bo izgotovilo do konca junija v nakladi 50.000 izvodov. V prospektu bo šestnajst barvnih motivov. OBCINSKA ZVEZA Društev upokojencev bo tudi letos poskrbela za razvedrilo članstva. Večina upokojencev si želi skupnih izletov, zato bodo v pomladanskem in jesenskem času njihovim željam ustregli, saj imajo v načrtu kar šest izletov, med njimi tudi na avstrijsko Koroško. ALOJZ VEBERiC iz Murske Sobote razstavlja od sobote naprej v Galeriji samorstnjkov na brestaniškem gradu. Slikar samouk razstavlja 25 slik. f' Praznik Mirne V nedeljo, 6. junga, bo krajevna skupnost Mirna slavila krajevni praznik, V soboto, na večer pred praznikom, bo ob 20. uri na prostem pod mirenskim gradom gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki sč bo predstavilo s Kreftovimi „Celjskimi grofi“. V nedeljo bo ob 14. uri prav tako pod mirenskim gradom zbor borcev tretjega bataljona prve brigade VDV, na katerem bo predsednik ObS Ciril Pevec podelil domicilno listino. Ob 14.30 bo slavnostno zborovanje z govorom Nika Šiliha, sledil pa bo kulturni spored, v katerem bodo nastopili pevci, recitatoiji in trebanjska godba na pihala. Sledila bo zabava. Igral bo zabavni ansambel Janeza Jeršinovca s Planšarji in pevcema. Ob 16. uri bo še padalski skok državne prvakinje Darinke Krstič. Cene v Trebnjem v ponedeljek so v Mercatoijevi trgovini v Trebnjem veljale naslednje maloprodajne cene; Čebula česen fižol korenje paradižnik kumare solata — mehka zelje zelje, pak. z vinom - 1/2 kg češnje fige — suhe jabolka j^ode limone orehi — jedrca pomaranče slive — suhe banane jajca smetana (1/4 1) sirček, pak. po 1/4 kg krompir - nov - (cena v din za kg) 3.10 8,00 8.40 10,00 11,00 12,00 5.70 3,80 2.10 5.00 7.40 5.00 10,00 6.40 27,50 5.50 4,60 7,20 0,60 3.70 2,35 3.50 SVETINJE: OSTANE,KOT JE Odbornik Novak z Vrhov je na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Trebnjem prosil, da bi uvedli osemenjevanje tudi na Svetinjah oziroma Kalu, češ da morajo rejci zdaj predaleč voditi plemenice k pripustu. Odgovoril mu je kmetijski inšpektor inž. Miha Krhin, ki je dejal, da bi v primeru, če bi vpeljali pro^o čez Kal, potrebovali dva osemenjevalca, za kar pa sklad za reprodukcijo živine nima a dovolj denaija. Dodal je tudi, da so že poskusili organizirati prirodno pripuščanje z licenciranim bikom, vendar niso dobili primernega bikorejca. lic/ v LIKALNICI OBRATA MODNIH OBLAČIL (Foto: Legan) ZA TISTE,, KI IŠČEJO ZAPOSLITEIV Kaj po prisilni upravi? Obrat Modnih oblačil v Trebnjem lahko zaposli še 160 ljudi — Vse je odvisno od zaslužkov K^ lahko trebanjski obrat Modnih oblačil pričakuje od bližnje ukinitve prisilne uprave, ali se bo sčasoma le popravil ekonomski položaj, ali si zaposleni lahko obetajo večjih zaslužkov, o tem in še o drugih stvareh smo se pogovarjali z Alojzem Venturinijem, mladim diplomiranim tekstilnim inženirjem, ki je na novo prevzel vodstvo obrata v Trebnjem. Vprašanja so aktualna: le 220 ljudi zaposluje zdaj obrat, ki bi lahko dajal kruh 380 ljudem. Poglavitni vzrok, da za zaposlitev ni pravega zanimanja, so sorazmerno majhni zaslužki. Tekstilna in konfekcijska industrija ima sicer nekaj izjem, v glavnem pa je v dokaj težavnem ekonomskem položaju, kar se po svoje kaže tudi v Trebnjem. Ce delavka izpolni normo, zasluži n^manj 800 dinaijev, lahko pa seveda tudi več. Poprečje celotnega kolektiva zdaj za nekaj presega 900 dinarjev, to pa je malo, če poprečje primerjamo s sedanjo sindikalno zahtevo, naj bi najmanjši zaslužek! znašali vsaj 1.000 dinarjev. Trebaniski obrat, ki naredi približno 70.000 moških oblek ali suknjičev v skupni vrednosti poldrugo milijardo starih dinarjev, uspešno posluje in bi lahko bolj povečal zaslužke, če ne bi veljala administrativna prepoved, ki jo morajo kmalu nadomestiti samoupravni sporazumi Ko se bo to zgodilo, bodo upajmo tudi trebanjski kon-fekcijonaiji doživeli boljše čase. Po ukinitvi prisilne uprave so predvidene tudi spremembe glede upravljanja. Te dni bodo v obratu izvolili tako imenovani proizvodni svet, ki bo kot samoupravni organ razpolagal tudi z delom ustvarjenega dohodka. Kaže, da se bo obrat Mod- DROBNE Z MIRNE NACRTI prijateljev MLADINE. Društvo prijateljev mladine pripravlja za krajevni praznik te|^ movanje v krosu. Na zadnji seji ]e odbor sklenil, da bo za učence, ki se pridno učijo in se udejstvujejo tudi v drugih dejavnostih, priredil izlet (na Bazo 20 ali k Urhu pri Ljubljani). Odbor pripravya tudi pohod v neznano; ko bo odprto kopališče pod gradom, pa bo priredil plavalni tečaj za .začetnike. ODKUP POLŽEV. Očitno je zalegel poziv, naj bi Uudje bolj nabirali slinarje, ki lahko pomenijo tudi dober zaslužek. Poslovna enota kmetijske zadruge je do petka odkupila že 350 kg polžev. Zadruga odkupuje tudi lubje krhlike, ki je po 7 din kilogram, in druga zdravilna zelišča. UTIHNIL ZADNJI ZADRUŽNI TRAKTOR. Za zadnjim mlinom ob potoku Mirna je utihnil tudi zadnji traktor, ki ga je imela kmetijska zadruga Trebnje pri svoji poslovni enoti na MimL Pravijo, da ni bil čisto zaposlen, čeprav je znano, da je imela svoj čas kmetijska zadruga Mirna tri traktorje in je bilo za vse dovolj dela. Je to napredek zadružništva? DVOJE SODOBNIH UCiL. Mirenska osnovna šola je pred kratkim dobila še dvoje modemih učil; mini perforesponder in rotoprcjektor, ki bosta pripomogla k sodobnejšemu učemu. SOLA V NARAVI. Dva četrta razreda osnovne šole bosta v prvih dneh junija odšla na morje v Strunjan, kjer bosta imela šolo v naravi prostor je odstopil KPD Dob, ki ima v tem kraju svoj počitniški dom. Se Ve6nO sežigajo. Pri Tovarni šivalnih strojev na Mimi še vedno sežigajo odpadke kar na prostem v bližini kuhinje. Težko je razumeti, zakaj ne bi teh odpadkov odvažali in sežigali na posebnem, za to določenem prostoru. Odlok o javnem redu in miru imamo zato, da bi ga izvajali. Najbrž ne bi bilo odveč, če bi v takih primerih posredovala inšpekcija. ODSTRANJENI KAŽIPOTI. Pri gostilni Kolenc so odstranili kažipote, ki voznike usmerjajo proti Gabrovki in ScvnicL Upamo, da so jih odstranili zato, ker jih je bilo treba prepleskati To je treba narediti še z nekaterimi drugimi kažipoti ki so že hudo obledeli IZLET NA GOLICO. Mirensko planinsko društvo je za minulo nedeljo imelo v načrtu izlet v svet narcis - na Golico, vendar je bilo premalo udeležencev in izleta ni bilo. PREUREJEN BIFE. GostUna Kolenc se že pripravlja na novo kopalno sezono. Pri mirenskem kopališču je lastnik preuredil priročni bife, ki bo pripomogel do bo^šega počutja gostov. KRIVOLOVSTVO NI POTREBNO. Mirenski pododbor ribiške družine je poslal osnovni šoli Mirna in Šentrupert dopis v katerem je zaprosil vodstvo šole, naj seznani učence z možnostmi za ribolov. Kdor se želi športno udejstvovati v ribištvu, lahko dobi ribiško dovoljenje, seveda če prinese od staršev potrjeno odobritev. Na ta način bi lahko odpravili krivolovstvo, ki ga je v poletnih mesecih, ko imajo učenci več časa, še zelo veliko. nih oblačil le umaknil s „spiska" obratov, kjer skorajda ne poznajo samoupravljanja in kjer ne odločajo o sadovih svojega dela. M. L. IZ MOKRONOGA DOMACI ZATAJILL Organizator proslave 20-letnice pevskega zbora Tone Zidar in dirigent zbora Vilko Videčnik sta skupaj z drugimi pevci zadovoljna z nedavno prireditvijo. Vendar pa pevci zamerijo nekaterim domačim ljudem iz občine, da se slavnostnega koncerta niso udeležili čeravno so bili vabljeni Uspel koncertni nastop je poslušalo veliko gostov iz Novega mesta in celo iz Ljubljane. DO PRAZNIKA CESTA IN Črpalka, v dveh letih je krajevna skupnost zbrala 80.000 dinarjev za asfidtiranje ceste med pokopališčem in pekarijo. Ker pa bo asfaltiranje stalo 120.000 dinarjev, bo razliko posodila KZ Trebnje, ki ob tej cesti dokončuje bencinsko črpalko. Cesta in črpalka bosta, kot je bilo rečeno na zadnji seji sveta krajevne skupnosti, dokončani do letošnjega-krajevnega praznika 1. julija. PROSTOR ZA AVTOBUSE. Na pismene pritožbe nekaterih delovnih organizacij, češ da jim parkiranje delavskih avtobusov na trgu onemogoča dostop, je krajevna skupnost preskrbela prostor, kjer bodo odslej čakali avtobusi. Gostilničar Peter Deu je namreč ponudil na voljo del Kalinovega zemljišča, ki ga je kupil z namenom, da kasneje zgradi avtomatsko kegljišče. zaCetek v bruni vasi. v Brani vasi pri Mokronogu bodo v kratkem začeli kopati jarke za vodovod, ki ga že težko pričakujejo. JE TO KALJENJE MIRU? Svet krajevne skupnosti Mokronog je prejšnji teden obravnaval pritožbo Ivana Torija, češ da mu zasebni mehanik Milan Trzin kali s svojim delom nočni mir. Svet KS je pritožbo zavrnil, saj je zadovoljen, da mehanik opravlja storitve tudi po rednem delovnem času in je s tem na voljo tudi ljudem, ki zaradi popravil ne morejo zapuščati svojih delovnih mest SKLEP POD LUPO' Prava ostrina Vodstva delovnih organizacij morajo pripraviti razvojne programe podjetij v dogovorjenem času. Zahtevati moramo, da tisti, ki tega ne bodo narediU, odstopijo z vodilnih delovnih mest, ki naj jih zasedejo drugi T^o se glasi eden izmed 12 sklepov, ki jih je občinska konferenca ZK Trebnje sprejela prejšnji teden z namenom, da da gospodarskemu načrtovanju v občini pravo mesto. Zakaj taka grožnja, se bo rnor-da kdo vprašal Zato, ker je bilo doslej programiranje očitno zapostavljeno; podjetja, zlasti manjša, so se razvijala, kot je naneslo naključje in trenutni gospodarji položaj. Zadnjih pet let se je število zaposlenih v občini povečevalo le za 2,9 odst., družbeni proizvod se je večal za 10 odst., skupna vrednost ustvarjenih skladov pa se je zadnje leto celo sorazmerno zmanj-šater-Ie stopnje rasti bi bile zadovoljive, če ne bi šlo za manj razvito območje, kakršna je trebanjska občina, ki mora hitreje napredovati, če hoče dohiteti bolj razvite. Dohitevati boljše ni majhna naloga. Zatorej so razvojni programi podjetij še bolj potrebni Nesprejemljivo je, da so na mnoga priporočila v vsej občini le tri delovne organizacije („Kemooprema“, „Dana“ in Mizarska delavnica Trebnje) pripravile in zapisale svoje načrte, vse druge pa, kot da čakajo, da jim bo to naredil kdo drag. Občina pričakuje, da ji bo zakon o pomoči manj razvitim območjem pomagal nadoknaditi razvojni zaostanek. Zakon predvideva tudi olajšave za naložbe v manj razvite kraje, tudi banke naj bi več vlagale tja, kjer gospodarstvo zaostaja. Ob vsem tem pa se lahko vprašamo; kdo bo hotel naložiti denar v podjetja, ki nimi.s v prvi razred gosrtinske šole so: — dovršenih 8 razu'edov osnovne šole — stamst do 18 let — telesna in duševna sp>o.sobnost za px)klic kuharja oziroma natakarja Za vpis naj se kandidati pismeno prijavijo najkasneje do 25. junija 1971 na obrazcu 1,20. ki ga je izdala Državna založbii Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v knjigarnah in papirnicah. Prijavo za sprejem je trebil 'kolkovati v znesku !,()() N-din. Prijavi zji sprejem naj karidjdati priložijo: — spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole — zdravnišk(j spričevalo — po možnosti izpis iz matične knjige rojstev — osnovna šola pii naj pošlje mnenje glede p>o-klicne usmeritve kandidata V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zi\-htevam gostin.ske punoge. V.si učenci prejemajo v (asu pouka, praktičnega dela in strokovne prakse nagrade v .skladu z načeli nagrajevanja učencev gostin.ske stroke na našem področju. Učenci, ki so rlomn iz\X‘n Novega mi*sta in želijo stanovati v intematu, naj se obmejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu. najkasneje do 31. julija tega leta. Podmbncjše informacije daje Sol.'Jki center za gostin^ stvo, Novo mesto, Di*uštv''eni trg 1, telefon 21-527 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri hotelu Grad Otočec, Otočec ob Krki U A z p I s U J K v letu 1971 72 prosta delovna mesta za izučitev l>()klica KUHAR — NATAKAR Pogoj: končana o.s<‘mletka. stanovanje in hiana preskrbljena, Prijave ix)Sljite na upravo podjetja. TREBANJSKE NOVICE TEKSTILNI CENTER KRANJ Svet šol Tekstilnega centra razpisuje za šolsko leto 1971 72 sprejem učencev v a) Tehniško tekstilno šolo, 'n sicer v: — predilski odsek 30 učencev — tkalski odsek 30 učencev — pletilski odsek 30 učencev — tekstilnokemijski odsek 30 učencev — konfekcijski odsek 30 učencev b) Tehniško čevljarsko šolo 30 učencev K prošnji za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti; — spričevalo o dokončani osemletki — rojstni list — lastnoročno napisan življenjepis — zdravniško potrdilo Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo v šoli 25. junija ob 8. uri. Ce bo kandidatov več, kot je razpisanih mest, bo v tistem odseku preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike. Prošnje sprejemamo do 25. junija. Učenci, ki so doma izven Kranja, lahko stanujejo v dijaškem domu, kjer je celotna oskrba. Tekstilne in čevljarske tovarne bodo šti{>endirale večje število učencev. Komi.sija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij OBRTNE NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE »BOHOR«, SEVNICA, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji; višja šolska izobrazba komercialne smeri in pet let prakse ali srednja izobrazba in 10 let prakse. Kandidati naj poSljejo pismene prijave komisiji ONPZ »Bohor«, Sevnica, v 15 dneh po objavi tega razpisa. Zasedba delovnih mest je možna takoj. : l:!"' PO USPEHU FILMA**RDEČE KLASJE' NOVA IZDAJA POTRČEVEGA ROMANA l^A KMITIIH CENA 4S DIN mladituka knfiga l}uU}ana >» LETNE OBLEKE! Nudimo vam bombažrfe. svilene, diolen in trevira ženske letne obleke v modnem in klasičnem kroju v.seh • velikosti, kvalitetne moške letne obleke m hlače — tudi za močnejše p TE Sl ČAS TUDI ZA SVOJO DUHOVNO BOGATITEV IN PREČITAJTE V ENEM LETU VSAJ KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V.ABOO VAŠA BANKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971 odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi ekspozituri opravljamo naslednje bančne posle: • ZBIRAMO HRANILNE VLOGE • VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV • VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV • OPRAVLJAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT • OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo Jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. NOVO MESTO DIREKTORJI O POLOŽAJU SEVNIŠKEGA GOSPODARSTVA Zadolženost kot kamen za vratom Nujen je učinkovit ukrep, ki bi zajezil naraščajoče zadolževanje — V prihodnje bo treba malo bolje plačevati delavce Da bi ugotovili, kaj trenutno najbolj tare sevni3co govedarstvo, ter se dogovorili, kako bi v občini načrtovali stabilizacijo v smislu sklepov političnega vodstva Jugoslavije in Slovenije, je komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občin^em komiteju ZK Sevnica te dni sklicala poseben razgovor z direktorji podjetij. računov. Ti so že vseskozi neprimerno večji, kot znašajo dolgovi sevniških podjetij samih. Izrazit primer je „Kopitarna^, ki ji podjetja iz južnih republik dolgujejo več sto milijonov starih dinaijev. Podobno je tudi s Tovarno kovinskih konstrukcij (nekdanje Kovinsko podjetje), z gozdnim obratom, z ,.Metal- Trenutni problem številka ena je plačilna sposobnost gospodarstva. Sevniška podjetja vse tege poslujejo, ker jim dolžniki ne plačajo POKLEK: PREMALO AKTIVNI Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL na Pokleku, ki je bila 16. maja, so udeleženci ugotavljah, da je bila organizacija doslej premalo prizadevna. Na Pokleku in vaseh naokoli je veliko različnih neurejenih zadev, od kmetijstva do komunalnih naprav. Na konferenci so se dogovorili, da bo organizacija SZDL v prihodnje skušala zagotoviti več kmetijsko po^eševalnega dela, kot so različna živinorejska predavanja in podobno. VČERAJ O GOSPODARJENJU Včeraj dopoldne je bila v Sevnici sklicana 17. redna seja obeh zborov občinske skupščine. Sklepni računi podjetij, ki kažejo, kakšno je bilo lan^o gospodarjenje, so bih na njenem dnevnem redu, razen tega pa še poročila občinske uprave, sodišča, sodnika za prekrške ter več občinskih odlokov in sklepov. Več prihodnjič. LETOŠNJI NAČRT ,A1ETALNE“ Krmeljska ,>!etalna“ ima za letos v načrtu, da bo naredila 4.680 ton svojih izdelkov, kar je precej več kot lani. V letu 1970 je naredila 3.865 ton, s čemer ni dosegla letnega plana, ker je primanjkovalo materi::!?.. Obrat se pripravlja na graditev še ene proivzodne dvorane, za kar so člani delovnega kolektiva sklenili prispevati tudi del svojih osebnih dohodkov. Nova dvorana, ki bo imela 2.200 metrov površine in dva 20-tonska žerjava, bo stala približno 4 milijone dinaijev. Lačna vrana — sito pita Kmet brezobrestno poso* ja bogatejši Industriji Res čudna, prečudna so pota ekonomike. Se bolje rečeno: naše, jugoslovanske neekono-mikc, ki ima z dobrimi pravili gospodarjenja kaj malo zveze. Kot pravijo, imamo pri nas edinstven primer, da je mogoče na debelo trgovati, ne da bi blago sproti plačevali. Potem se zgodi, da krivca za medsebojno zadolženost (nelikvidnost) ni mogoče najti, zakaj vsakdo se lahko zgo-vori na drugega. Za kmeta lahko damo roko v ogenj, da on ni kriv sedanje zagate, v katero smo zašli zaradi dolgov. Kmet plača v trgovini z gotovimi denarji in zato ne more biti krivec za nelikvidnost, pa vendar je usoda že taka, da njega morda najbolj prizadene. Poglejmo si prodajo lesa, kije kmetom pomemben dopolnilni zaslužek. Gozdno gospodarstvo lesa ne plača poldrugi mesec ali še več. Na davčni upravi v Sevnici trdijo, da so primeri, ko je že pred meseci Gozdno gospodarstvo Brežice kupilo les, pa ga šc ni plačalo. Davkariji ni vseeno, kako je s plačilom, saj tudi ona ne more do denarja, ki ga kmet dolguje za plačilo svojih davčnih obveznosti. Gozdarji pravijo, da jim trenutno lesna industrija dolguje približno 7 milijonov novih dinarjev in da oni niso krivi, če kmetom ne morejo takoj plačati lesa. Radi veijamemo, verjamemo tudi, da lesna industrija ni kriva in da šc kdo drug ni kriv, vendar pa je dejstvo, da zaposleni v teh dejavnostih vendarle dobivajo redne osebne dohodke, če jih ne bi, bi dvignili prah, da bi bilo joj. Kmet pa, ki mu je les in delo z njim osebni zaslužek, ne dobi pravočasno plačila, povrhu vsega pa je še ob obresti. Davčna uprava mu zaračuna 9-odstotnc zamudne obresti, če ji dolguje prispevek, njemu pa obresti nihče ne plača. Torej je kmet tisti, ki brezobrestno kreditira industrijo. Lačna vrana, sito pita... M. LLGAN Sveta previdnost v tretje gre rado, so si najbrže mislili, ko so določali ime za novoustanovljeno obrtno nabavno-pro-dajno zadrugo, ki naj bi po prvem predlog nosila ime narodnega heroja Maroka. Ker pa je v Sevnici menda že dvoje podjetij s tem imenom doživelo stečaj, so obrtniki raje izbrali drugo ime, ki na ta način še ni bilo preizkušeno. Zadruga se bo imenovala ,,Bohor“. Obrtniki so previdni, ni kaj, upajmo, da bodo vsaj v taki meri tudi uspešni BOŠTANJ: LETOS NAJBRŽ NE Ker ne moremo natančneje predvideti, kakšne potrebe po obratnih sredstvih bo imelo naše podjele, in ker je še več drugih neznank, je nemogoče obljubiti, da Domo letos začeli urejati trgovino v Boštanju, kot je bilo svoj čas predvkleno. Tak odgovor smo dobili v Trgovskem podjetju Sevnica, kjer so nam še povedali, da bodo trgr-vino na Blanci dokončali, kot je bilo zagotovljeno. TRŽIŠČE: ZBOR PRAVNIKOV 28. maja je bil v Tržišču zbor pravnikov Spodnjega Posavja. Program je razen organizacijskih zadev predvideval tudi ogled Kazenskega poboljševalnega doma na Dobu pri Mirni. no“, „Lisco“, skor^da z vsemi podjetji, saj nelikvidnost skorajda nikomur ne prizanaša. Na posvetu gospodarstvenikov so ugotavljali, da je za izboljšanje plačilne sposobnosti in odpravo tol&šne medsebojne zadolženosti nekaj treba narediti. Sevniško gospodarstvo nima ^ izgub in nima nepokritih investicij, To je pomembno v času, ko slabo gospodarjenje in investiranje brez denarnega pokritja doživlja tolikšno grajo, ker je pač največ pripomoglo do gospodarskih težav. To je treba vedsti, da ne bi kdo očital, češ da se podjetja niso odpovedala predvidenim naložbam in gradnjam. Te nikakor niso pretirane, če upoštevamo, koliko ostanka dohodka ustvarijo delovne orgaruzacije v sev-niški občini. Konfekcija „Jutranjka" ima v načrtu približno 8 milijonov novih dinarjev vredno investicijo. To bodo uresničili, če le cene ne bodo pretirano narasle. Tudi druga podjetja, ki -m načrtujejo nove gradnje, se svojim zamislim ne nameravajo odpovedati, saj imajo skoraj v celoti že zagotovljen denar. Tako je s Tovarno kovinskih konstrukcij, s „Stillesom" ter še z nekaterimi, ki načrtujejo manjše investicije. Direktorji so na tem razgovoru opozorili tudi na zaostajanje osebnih dohodkov. V občini se zdaj že delno maščuje to zategovanje pasu, ki ima za posledico, da domača podjetja vse težje dobijo delovno silo. Tu bo treba malo popustiti, saj sedanje plačevanje marsikje že ni več spodbudno za delovno storilnost. Na posvetu so ocenili, da so v samoupravnih sporazumili predvidene spodnje meje osebnih dohodkov ^ prenii±e in da jih je potrebno zvišati, ker se življenje stalno draži. M. L. ZMANJKUJE ZA OPREMO DOMA Za novi sevniški zdravstveni dom, ki bo odprt ob letošnjem občinskem prazniku v novembru, zmanjkuje denarja za notranjo opremo, ki bo stala približno 430.000 dinaijev in bo v celoti nova. Komisija za graditev na to pravočasno opozarja in meni, da bi bilo prav, če bi primanjkljaj prispeval celjski zdravstveni dom oziroma zavod za socialno zavarovanje. V tem smislu so dali v Sevnici pobudo, vendar se predstavniki dorna in zavoda nekako izmikajo temu, da bi sklenili tak skupen dogovor. Kakorkoli: sevniška občina je s samoprispevkom za gradnjo doma, ki ga bo zbirala do konca 1972, dokazala, da prispeva, kolikor more. SEVNIŠKI PABERKI VECINA oproščenih. Samo 80 prebivalcev sevniške občine mora za lansko leto plačati davek od skupnega dohodka. Večji del ljudi, ki so prijavili dohodek nad 25.000 dinarjev na leto, je bil deležen olajšav. Prijave so pokazale, da v sevniški občini ni pretiravanja pri osebnih dohodkih, saj znaša največji poprečni mesečni prejemek v občini nekaj nad 5000 dinaijev, malo pa jih je, ki presegajo 4000 din^ev. Pri davčni upravi menijo, da je nesmiselno vnaprej pobirati akontacije na davek od skupnega dohodka, saj bodo morali letos vrniti že vplačan davek kakim 20 občanom in so imeli z izmero le delo brez haska. Predlagajo, da bi predpis spremenili. OB MESECU MLADOSTI. V čast meseca mladosti so v galeriji v sev-niškem gradu prejšnji teden odprli razstavo likovnih del učenccv osnovnih šol, ki bo odprta do nedelje, 6. junija. V proslavljanje mladosti je šteta tudi glasbena prireditev, zlasti pa še sprejem nad 300 učencev 7. razredov osnovnih šol v mladinsko organizacijo. 6. junija se bo v občini začelo občinsko šahovsko prvenstvo, ki tudi šteje med prireditve ob mesecu mladosti. DO PRAZNIKA ASI'ALT. Do letošnjega občinskega praznika, ko bo Sevnica dobila nov zdravstveni dom, bo asfaltirana tudi asfaltna cesta do doma. Tako so nam zagotovili pri Komunalno-stanovanjskem podjetju, ki je zaprosilo za posojilo. Razen tega ima podjetje v načrtu še asfaltiranje vpadnih, cest v Naselje heroja Maroka, kar bo skupno veljalo 320.000 dinarjev. Ce bo to urejeno, še ni mogoče trditi, ker ni zagotovljen denar. POVEČANJE PRISPEVKA? V podjetju menijo, da bi kazalo povečati prispevek za uporabo mestnega zemljišča, saj je zdaj tako skromen, da z njim ni mogoče kaj več narediti. izračunano je, da bi s prispevkom, četudi bi ga enkratno povečali in . se gradbene cene ne bi spremenile, v petih letih komaj uredili ceste, kje pa je še razsvetljava, kanalizacija in drugo! V Komunal-no-stanovanjskem podjetju tudi ugotavljajo, da mnogi Sevničani niso pošteno prgavili površine, od katerih se plačuje prispevek, kar jim gotovo ni v čast. KONEC KRIVIC? Ce bi sklepali po številu pritožb ali prošenj, bi ugotovili, da se število krivic (ali še bolje rečeno: občutkov krivic) v sevniški občini naglo zmanjšuje. Lani je komisija za prošnje in pritožbe sprejela vsega 7 pritožb oziroma prošenj, kar je mnogo manj kot prejšnja leta. Pol izmed njih je bilo ugodno rešenih. VOZILO NA SEST LJUDI. Ker je že ob koncu minulega leta bilo v sevniški občini 2.927 motornih vozil in ker lahko računamo, da je bilo letos registriranih že vsaj sto motornih vozil (po vsej verjetnosti pa mnogo več), lahko trdimo, da ima občina že prek 3.000 vozil. Ce šte- ■ vilko primerjamo s številom občanov, laliko izračunamo, da pride eno motorno vozilo skoraj že na 6 ljudi. To je izreden napredek zadnjih nekaj let. VODA UHAJA. Sevniško Komu-nalno-stanovanjsko podjetje načrpa na dan približno 1.000 kubičnih metrov vode, proda pa je le 400. Slabi trgovci, boste morda porekli, toda resnica je taka, da je zlasti v starem delu Sevnice vodovodna napeljava dotrajana in se veliko vode zaradi slabih cevi porazgubi. Ker je treba najprej popraviti napeljavo, zaenkrat ne bodo asfaltirali pločnikov, pod katerimi so cevL Podjetje je oročilo pri banki precej denarja in bo 1974. leta skupno s posojilom imelo na voljo 2,7 milijona dinarjev, s čimer se bo že dalo obnoviti dotrajano omrežj. Studija o vodi je pripravljena in kaže, da ob sedanjih vodnih virih zaenkrat Se.vnici ni treba trepetati pred pomanjkanjem vode. IZLET NA GOLICO. Mladinski skupini planincev iz ,Jutranjke“ in trgovskega podjetja Sevnica priredita v nedeljo, 6. junjja, izlet na Golico. Odhod bo ob 4.25 z vlakom iz Sevnice, povratek pa ob 21.11. Mladinci naj se javijo najpozneje do petka, 4. junija, v trgovskem podjetju pri Marinki Pirc, v Jutranjki pa pri Ivanki Jeler. s SEJE OBČINSKE KONFEREINCE ZK KOĆEVJE Odpravljati tudi majline napalce Vsako, tudi majhno napako je treba odpraviti, krivce pa kaznovati — Partija mora biti čista, ker bo le tako imela pri vseh ugled o nalogah komunistov v sedanjem obdobju so razpravljali na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje 28. maja. Na njej so tudi izvolili za člana nestalnega dela repub-liŠce konference ZKS Alojza Petka in inž. Cirila Strumblja. V razpravi so nekateri menili, da je poročilo premalo določeno obravnavalo pomanjkljivosti znotraj občine, tako obravnavanje zadev pa pomeni, da delo ne bo uspešno. V nasprotju s tem mnenjem pa je več udeležencev razprave poudarjalo in dokazovalo, da znotraj občine ni Čigave so luknje? — Jame pri naših blokih v Podgorski uuci v Kočevju pa že sodijo v časopis! Nihče jih ne zasipa. — Ne bi morda stanovalci vzeli v roke lopate in vrgli vsak po eno lopato peska v jamo? — Saj nismo neumni! Zakaj bi le mi, stanovalci teh blokov, zasipavaU jame? Pri naših blokih so garaže, v katerih imajo avtomobile ljudje, ki stanujejo po vseh koncih in krajih mesta. Prav avtomobili napravijo največ lukenj. Nekateri se okoli blokov učijo voziti osmice. Dobili smo že odgovor, da je okoli blokov javna cesta, pa naj zanjo skrbi kr^evna skupnost! Stane Pintkr, tajnik krajevne skupnosti, je vse to poslušal, na koncu pa je dejal; — Vsako leto imamo enkrat zbor občanov, pa še takrat ne pride nanj nihče iz Podgorske ulice. Na zboru pa je pravo mesto za reševanje takih vprašanj! Luknje pa bodo seveda ostale, posebno še, ker sem kasneje zvedel, da je vzdrževanje dovoznih poti do blokov stvar hišnih svetov in Stanovanjskega podjetja, ne pa krajevne skupnosti ali občine. P-c Iz Vasi — Fare NOVI PODMLADKARJI RK - V tednu RK smo v Fari sprejeli 13 učen^v iz prvega razreda v mlade člane RK. To smo storili svečano. Otroški zbor je zapel nekaj pesmi, učenci so recitirali. Na proslavi so predvajali še film o delu mladih članov RK. V tednu RK so podmlad-karji prodajali značke za ,,Sončni vlaic“ in zbrali 150 din, ter nabrali 9 prostovoljnih krvodajalcev. Časten zakljuCek - 15. maja je bilo v Ljubljani področno tekmovanje „Vesele šole“. Iz 18 šol je nastopUo 100 učencev, med temi sta bila tudi občinska prvaka Franc Volf iz 3. r. in Jakšič Matjaž iz 5. r. šole v Vasi-Fari. V hudi konkurenci v Ljubljani sta si deUla častno 4. oziroma 5. mesto. NOVI GASILCI - Kakor smo pred kratkim poročali, so kuželjski fantje in možje pridno obiskovali tečaj za izprašane gasilce. 24. maja je vseh 12 pred strogo izpitno komisijo iz Kočevja napravilo izpit. Gasilske vrste na našem območju so se pomnožile z močno in požrtvovalno novo skupino, ki bo vedno priprav-, Ijena pomagati ljudem. ' . M.V. večjih nepravilnosti, ampak so le manjše in še te so bile s partijske strani zelo strogo obravnavane. Pri tem so omenili stanovanjska posojila, ki sojih prejeli v kočevski občini nekateri v višini 50 do 70.000 din, v nekaterih drugih občinah pa celo po 120.000 lin in več, a ni bilo tako ostrih razprav. Vendar so poudarili, da je treba strogo obravnavati tudi mkjhne nepravilnosti, saj si bo partija s tem samo utrdila ugled. Več udeležencev je menilo tudi, da ni napačno, če razpravljajo o slabostih „zgoraj“, izven podjetja, občine in celo republike. Poudarili so, da bi bilo medsebojno opozarjanje na napake zelo koristno. J. PRIMC PRED KRVODAJALSKO AKCIJO' Aktivisti RK že popisujejo Vodstva podjetij naj pomagajo pri akciji v Kočevju bo krvodajalska akcija 15., 16. in 17. junqa, razen tega pa še 7. oktobra. Po planu bi moralo v Kočevju oddati kri 795 občanov. Občinski odbor Rdečega križa predlaga, naj bi vsa podjetja plačala krvodajalcu tistega dne, ko bo oddal kri, vsaj 4 ure. Velika večina podjetij pomaga krvodajalcem na razne načine. Izjema je bila doslg le ena večja delovna organizacga, ki ni plačala nič. Rdeči križ prosi vodstva podjetij, naj omogočijo aktivistom RK zbiranje prijav za dajanje krvL Aktivisti v podjetjih naj bi pa tudi po svoji plati čim vestneje izpolnili svojo dolžnost. Lani so v nekem večjem pod- jetju popisali le 8 krvodajalcev, na odvzem pa jih je prišlo 28. Seveda so v preteklih letih delovne organizacije zelo pomagale pri krvodajalskih akcijah, pa tudi aktivisti RK so vestno opravili svoje delo, saj so plan odvzemov vedno presegli J. P. »Dolenjski list« v vsako družino DROBNE IZ KOČEVJA NOVI LOVCI - Izpiti pri Lovski zvezi Kočevje za letos so končani Opravljali so jih novi člani lovskih dnižin z območja bivšega okraja Kočevje, ki so najprej obiskovali seminar. Vodil ga je Ciril Jasene. Izpit je naredilo 13 kandidatov, 2 imata popravni izpit iz ene skupine, 5 pa jih je padlo. KACJE leto - Bliža se čas košnje. Poznavalci trdijo, da bo treba biti pri tem opravilu letos posebno previden, ker je po travnikih veliko kač. Tudi na osojni strani gozdnih poti se kaj radi ogrevajo modrasi Torej bodimo tudi pri izletih previdni! VELIKA REKLAMA, MALO USPEHA - Vrtičkarji se zelo pritožujejo, da napadajo mlade sadike voluharji Proti njim se borijo z raznimi bučno reklamiranimi kemičnimi sredstvi, a so do sedaj dosegli le malo uspeha, LAŽE JE UNlCm - Most v G^u preko Rinže do stadiona je popravljen. Ker bi bil betonski most precej drag, so se odločili za lesen mostiček. Narejen je prav lično in se zelo poda zeleni okolici parka. Upajmo, da se tega mostu ne bodo zopet lotUi objestneži. Kaže že slabo: še ko so most delali, sta dva nadobudneža rekla delavcem: „Delate ga že tri dni, mi pa ga lahko podremo v dveh urah!" PRVO OCENJEVANJE - Komisija, ki bo ocenila, kako so balkoni, okna in vrtovi okrašeni in zasejani s cveticami, bo prvič obšla mesto v torek, 8. junija; to bo prvo ocenjevanje. Do 20. septembra, ko‘ bo konec tekmovanja, bo komisija ocerije-vala še trikrat, nakar bo komisija Turističnega društva Kočevje podelila lastnikom in stanovalcem, ki so imeli naj lepše cvetje, nagrade in priznanja. DANES POLOVIČNA RESNICA — Danes ob 20, uri se bo v domu Jožeta Seška predstavilo Mestno gledališče ljubljansko z igro Alana Ayckbourna „Polovična resnica" v režiji Igorja Pretnarja. - Sem slišal, da si šel samo enkrat v Kočevje na obisk k sestrični Džinl - Pa še takrat bi me psi ki jih je mesto polno, skoraj udušili! KOČEVSKE NOUlČE 1 Življenje in boji po taborih Na braniku evropske kulture Prebivalstvo Kočevja in vse Kočevce je veliko tipelo zaradi Turkov. Kakšno življenje je bilo po taborih na Kočevskem in Kranjskem v letih turških vpa- , dov na Kranjsko, nam nekoliko pojasni ,4-istek — Tabori v turških časih“ ki gaje priobčil Slovenski narod v letu 1871, to je pred sto leti. V njem je napisano med drugim tudi: „Dr. Franjo Rački je rekel pri letošnji skupščini jugoslovan^e akademije, da je Jugoslovanstvo stoletja stalo na braniku evropske kulture ... V denamičnih knjigah kranjske dežele iz 15. in 16. stoletja skoraj ni drugega najti, ko zapisnik denarjev, ktere so turške vojske požrle. In dežela je morala na dva kraja plačevati; cesarju «a vzdrževanje vojske zoper neverske sovražnike in skrbeti je morala za brambovske naredbe v lastni deželi... Premnogokrat je Turek bil prej v deželi, predno je cesarska armada bila pripravljena; tedaj si je ljudstvo samo pomagati moralo in pomagalo si je s „črno vojsko‘. Napravljalo ,si je samo trdnjave med obzidjem okoli cerkev, delalo si je tabore, skladalo na najvišjih gorah in hribih grmade, da je moglo približevanje Turka naglo ko blisk na vse strani oznaniti. .. Navadno so si pa morali tabor sami narediti in miamo še sedodlagi II. in 14. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skup>ščinski Dol. list št. 10/68) razpisuje komisija za oddajo stavbnega zemljišča pri svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto JAVNI NATEČAJ za oddajo urejenega stavbnega zemljišča: A. na kompleksu stanovanjsko obrtne cone v Mačkovcu za gradnjo 5 individualnih stanovanjskih hiš po tipskih projektih z označbo lokacije št. 17, 18, 30, 31, 34 Pogoji natečaja: 1. odškodnina za zemJjišče znaša 9 din za 1 m-; 2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša na 'lokacijo 28.000 din in vsebuje stroške priprave stavbnega zemljišča, izgradnjo ceste, kanaliMcije, elektrike in telefonskega omrežja; 3. varščina, ki jo mora p>oložiti vsak p>onudJiik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 1000 din. B. na kompleksu stanovanjsko obrtne cone v Mačkovcu za gradnjo trgovine dnevne preskrbe Pogoji natečaja: 1. odškodnina za zemljišče znaša 9 din za m^; 2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za lokacijo trgovine 300.000 din in predstavlja stroške komunalne ureditve, izgrad,njo ceste, 'kanalizacije, elektrike in telefonskega omrežja; .3. varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo p>onudbe, znaša 10.000 din. C. na predelu ob Koštialovi ulici v Novem mestu na pare. štev. 462/3 k. o. Novo mesto za gradnjo dveh vrstnih hišic. Pogoj'i natečaja: 1. odškodnina za zemljišče znaša 9 din za 1 m^; 2. izklicna cena prispevka za komunalno ureditev znaša 30.000 din na eno vrstno hišo; 3. varščina, ki jo mora p>oložiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 1000 din na eno vrstno hišo; 4. idejni projekt mora najugodnejši ponudnik naročiti pri podjetju Dominvest Novo rrvesto; 5. ponudnik se mora izkazati s pravico up>orabe zemljišča, ki je predvideno kot dovozna pot do lokacije. D. Drugi pogoji; 1. rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan p>o uradni objavi tega natečaja. Odpiranje F>onudb bo 19. dan ob 7. uri v prostorih p>odjetja ^minviest Novo mesto, Prešernov trg 8, kjer so lahko navzoči tudi ponudniki in drugi interesenti; 2. p>onudbe je treba poslati v zaprtih ovojnicah s potrdilom, da je varščina vplačana, na naslov; podjetje Dominvest, Novo mesto, z označbo »JAVNI NATEČAJ — MAČKOVEC-, oziroma -JAVNI NATECAJ — KOSTIALOVA^; 3. predmet natečaja so stroški komunalne ureditve stavbnega zemljišča; 4. varščino je treb^ vplačati na račun št. 521-781/1 (sredstva za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča pri podjetju Dominvest, Novo mesto; 5. poleg odškodnine za stavbno zemljišče plačajo investitorji tudi občinski prometni davek od vrednosti dodeljenega zemljišča; 6. vsa dokumentacija in drugi pogoji so interesentom na razpolago pri podjetju Dominvest. Novo mesto; 7. drugi ooeoii natečaja so določeni v pravilniku o Splošnih tx)goiih k razpisom javnih natečajev, katerega lahko interesenti dobijo pri podjetju Dominvest, in so sestavni del tega natečaja. Podjetje DOMINVEST Novo mesto simbol švedska je dežela visokega stan- S kvalitetnimi švedskimi cTc darda in velikega ogrevalnega kotli dosežete: komforta. največji ogrevalni komfort, naj- Ostre, dolge zime so bile kon- cenejšo pripravo tople vode v struktor cTc kotlov in gorilnikov vsakem letnem času in ekono- za centralno kurjavo. jiti mično porat>o goriva. za vašo hišo cTc oprema za centralno kurjavo tehnounlon Ljubljana Vošnjakova 5, tel.; 320-855 Slaščičarsko podjetje KONDI TOR LJUBLJANA, Koblarjeva 3 sprejme v uk — 8 učencev za trgovsko široko in — 5 učencev za slaščičarsko stroko Pogoj: dokončana osnovna šola in veselje do {x»klica Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema uprava podjetja, Ljubljana, Koblarjeva 3. # Uredite si svoje denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. # 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servisi ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve! Podjetje IN KOT, Trebnje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali strojne tehnične stroke in 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali na vodilnih delovnih mestih — da ima višjo izobrazbo (enakih strok in smeri kot v prejšnji alinei) in i>et let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na vodilnih delovnih mestih — da ima srednjo izobrazbo (enakih strok in smeri kot v prvi alinei) in osem let dfelovne dobe, od tega najmanj štiri leta na vodilnih delovnih mestih Rok prijave je 15 dni po objavi. ' ' 'BREŽICE ; Ste v zadregi : za darilo? ’ Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-\ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč ^ cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni r nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! (Karikatura M. Kmjetiča v JEŽU) • *' • 'iVi * »''N.«''**. J; •» i.,» . » . •* / I *1 v 1 v'.‘' S". i>>' \, '• i I t" ' ■ ' f •' f. ‘ I f I , r;,'( i'f' i' l|/u 'I ' »\i mIi> »p, • «»Jr 11, 'j'j Vwv'v'' i; li I *|| I ni V n iji ” Mni \i\ni , ’Ul I* n 1*»'i'|\ W ^ 11 '\4 SI '‘i I') liSf — Kar pa zadeva mlade v politiki, bodite brez skrbi to je v perspektivi! Na sam dan mladosti, 25. maja, je bila v letnem gledališču pri ribni^em gradu svečanost mladine iz vseh šol v občini. Ob\tej priložnosti so bili sprejeti v mladinko oiganizacijo učenci sedmih razredov. (Foto: Jože Primc) Spet: komaj zgrajeno že propada Tokrat mnenje predstavnika STANGRADA, ki trdi, da je bil prizidek zgrajen natančno po načrtu in da je torej za vse pomanjkljivosti kriv projektant, se pravi tisti, ki je Izdelal načrt za prizidek Pred kratkim smo pisali o sanitarnem prizidku pri sodraški osnovni šoli, ki je bil dograjen komaj pred tremi leti, a že propada. Prizidek je gradil ribniški STANGRAD. Zaprosili smo predstavnika tega podjetja Ljubomiija Vučkoviča, naj nam pove, zakaj prizidek propada in kako je mogoče nastalo škodo popraviti. Povedal je, da zamaka v prizidek zato, ker je streha ravna, v sredini pa ima požiralnik z odtokom v kanalizacijo. Požiralnik se pozimi s snegom in ledom zamaši. Ker ga nihče ne čisti, se zamaši in zamaka. Na vprašanje, zakaj so zgradili tako streho, saj prav gotovo ne bo nekdo vso zimo čepel na strehi in topil sneg ter led, je odgovoril, da so streho žgradili po načrtih. Kot za streho tako tudi za posedanje zidov po trditvi Ljubomirja Vučkoviča ni kriv izvajalec del, se pravi podjetje ST ANGRAD, ampak projektant, se pravi izdelovalec načrta. Pri zidovih so se posedale predelne stene, ker nimajo do- volj globokih temeljev. „Na to pomanjkljivost je naš inženir Valentin Lovšin opozoril projektanta inž. Makoratija. Naš inženir je zahteval, da je treba temelje poglobiti. Vendar inž. Makorati tega ni dovolil — to bi namreč pomenilo, da spreminjamo načrt — in je to celo vpisal v gradbeni dnevnik,“ je povedal tovariš Vučkovič. Nadalje je predstavnik STANGRADA zatrdil, daje njihovo podjetje ob neki priložnosti že predlagalo, naj bi preverili, če so temelji ^ajeni natančno po načrtu. Ce niso, bi STANGRAD plačal vse stroške v zvezi s popravilom, sicer pa bi jih moral nekdo drug. O možnosti za uporabo tega prizidka pa je dejal, da ni nobe- nih zadržkov, da ga ne bi začeli uporabljati. Po njegovem nmenju se je posedanje zidov že končdo. Razprav o tem prizidku je bilo že precej, gotovo pa je tudi, da še lep čas ne bodo zaključene. Pred kratkim smo slišali celo trditev, da šola prizidka niti ne potrebuje, ker ima za svoje potrebe sanitarije drugod. Nadalje pa še, da je bil ta prizidek potreben le zato, daje kino dvorana dobila uporabno dovoljenje. Sodražani pa spet pravijo, da je bil prizidek-iiujen predvsem zaradi športnih objektov, ki so že zgrajeni ali še bodo zadaj za šolo, zato je s te strani tudi poseben vhod (stopnice, ki tudi že razpadajo). Sodražani, ki vedo več o tej gradnji, pravijo tudi, da inž. M^orati ni bil projektant prizidka, ampak nadzorni "organ pri gradnji prizidka. P-c s SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK RIBNICA Zaostrit! odgovornost komunistov Obravnavali so predvsem gospodarstvo v občini in naloge komunistov v sedanjem obdobju — Predlog, naj bi spet bilo več osnovnih organizacij ZK — Izdelati je treba čimprej stabilizacijske programe ^ Občinska konferenca Zveze komunistov Ribnica je na zadnji seji 27. maja obravnavala vprašanja o uresničevanju sklepov XVIL seje CK ZI^ ter druge aktualne politične naloge. Na konferenci so izvolili za člana republike konference ZKS Franca Lapajneta. nostih, kot sta lesna industrija in Zelo obširno so pregovorili o gospodarstvu v občini. Finančni poka-zovalci poslovanja delovnih organizacij lani in v prvih treh mesecih letos so ugodni. Osebni dohodki zaposlenih so malenkost pod republi-^im povprečjem; v nekaterih dejav- kmetijstvo (KZ Ribnica), pa so vi^i, kot je povprečje v republiki. Zelo malo zaposlenih (2,7 odstotka) prejema osebne dohodke pod 800 din, pa tudi tistih z nad 3.000 din mesečne plače je le 2 odstotka. Konferenca je podprla predlog slo- DRUGA ŠPICA ZOBOTREBCA \ »Vozil sem po bodoči zelenici« \ pravi predsednik TD mene, »ne'pa drvel Ribnica And/ej K\e~ po urejenem parkuc v predzadnji številki Dolenjskega lista je bilo objavljeno v ošiljenem zobotrebcu, da je predsednik Turističnega društva vozil po zelenicah pn ribniških stolpičih, kot da drvi „čez dm in strn“. Predsednik pravi, da pri stolpičih ni zetenice oziroma parkov m da zato preko njih ni mogel drveti. Prizna pa, da je res zapeljal preko robnikov na zemljišče, kjer bo nekoč zelenica, ko bo okolica stolpičev urejena. Zdaj pa ta prostor uporabljajo otroci za igrišče, odrasli pa za odlaganje drv. TD si je prizadevalo, da bi v okolici stolpičev res uredili zelenice, vendar je dobilo od pristoj- nih organov odgovor, da še ni mogoče, ker morajo biti prej dograjeni vsi stolpiči, dograditi pa je potrebno še predtem centralno kurjavo za vsć stolpiče. Potem namreč ne bi bilo okoli stolpičev več skladovnic drv in bi se dalo parke urediti. Razen tega je v petih stolpičih okoli 100 družin in bi morali zanje urediti v bližini otroško igrišče. Prizadeti občani tudi ugotavljajo, da sedanji zazidalni načrt okolice stolpičev ni najboljši, ker slabo rešuje promet med stolpiči. Kaj podobnega se ni zgodilo le predsedniku TD, ampak so čez robnike vozili tudi že drugi. venskih sindikatov, naj bi bil najnižji osebni dohodek 1.000 din. Predlagano je bilo, naj zaradi hitrejšega posodobljenja proizvodnih zmog^ivosti delovne organizacije kar najbolj skrajšajo amortizacijsko dobo poslovnih sredstev in naj bodo komunisti pobudniki za pametno poslovanje delovnih organizacij, kakor tudi za uskladitev negospodarske potrošnje z zmogljivostjo gospodarstva. Zavzeli so se tudi za resen pristop k izdelavi stabilizacijskih programov, kot so to že storili v INLESU. Seveda bo potrebno kontrolirati, kako bomo te programe uresničevali. Udeleženci seje so bili mnenja, da bodo morale delovne organizacije varčevati pri materialu in nadomeščati uvožene materiale z domačimi. Na seji so predlagali, da bi v nekaterih delovnih organizacijah in ustanovah namesto dosedanjih aktivov ustanovili organizacije ZK. Precej časa so posvetili odgovornosti komunistov za delo v delovnih organizacijah ali v kraju, kjer žive. BORCI DELAJO POVSOD 18. aprila je bila v Grčaricah letna konferenca krajevne organizacije Zveze borcev. Lepa udeležba na konferenci kaže tesno vez članstva s svojo organizacijo. Njihova o^ani-zacija ZB združuje 49 članov. Člani ZB prizadevno delajo v raznih organizacijah in organih. Sklepi eno, dejanja drugo Gredice v Ribnici so brez cvetja, čeprav je maj že za nami in smo na začetku turistične sezone. Tudi stoječi cvetličnjaki počivajo še uskladiščeni v gradu. Ribničani zaradi 500-letnice Kočevja pričakujejo večji obisk turistov in izletnikov, zato so sUenili, da bodo letos še posebno lepo okrasili svoje mestece. Vendar so sklepi eno, njihova uresničitev pa drugo, saj celo turistično društvo letos ni razpisalo nagradnega tekmovanja za najlepše ocvetličeno hišo, čeprav ga je sicer redno v zadnjih nekaj letih cr Cene v Kočevju in Ribnici v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) cvetača 6,00 - čebula 2,80 .2,85 česen 8,20 8,65 fižol - stročji 13,30 - fižol 5,80 — in 7,80 7,60 krompir 1,15 1,30 krompir - novi 3,10 3,60 koleraba — 1,95 korenje 10,60 11,20 kumare 10,00 9,50 pesa - 2,75 por 3,90 3,70 peteršilj 8,10 6,65 paradižnik 12,30 12,60 repa - kisla 2,70 2,60 solata - mehka 4,50 3,70 špinača 5,00 5,40 zelje 3,00 2,60 zelje - kislo 3,40 3,40 češnje 5,00 5,40 fige - suhe — 6,45 jabolka ,5,00 5,00 jagode 10,40 18,00 limone 6,20 6,45 orehi - jedrca 27,00 29,90 pomaranče 5,00 - ► do 5,65 5,95 slive - suhe 4,70 5,40 banane 6,80 6,75 jajca 0,60 - in 0,65 0,65 ZOBOTREBCI ORIENTACIJSKO TABLO je pred kratkim dobila Sodražica. Naročilo jo je domače turistično društvo, stoji pa v parku. Naročili so jo pri nekem zasebnem izdelovalcu v Ljubljani. Kdaj bo dobila podobno tablo Ribnica? BUDNICA PO RIBNIŠKO -Glavna cesta skozi Ribnico je bila mnogokrat prekopana in nato slabo „spravljena v prvotno stanje". Avtomobili poskakujejo po valoviti cesti, da je veselje. Najbolj veseli pa so Ribničani težkih tovornjakov, ki gredo prazni z Gorenjske sko?i Ribnico v Kočevje po premog. Zaradi poskakovanja po ribniških jamah že ob štirih zjutraj tako ropotajo, da zbude vso Ribnico. KRAJEVNI PRAZNIK so Sodražani prijetno proslavili ob kresu na hribu Strmcu. Kulturni program so izvedli šolarji in druge domače kulturne skupine. BISTRICA JE NAJBOLJ ZA-SMETENA v središču Ribnice. V zadnjem času plavajo po njej razen običajnih smeti že celi hlodi in deske. Sicer varčni Ribničani so torej začeli razmetavati, zanimivo pa je, da ta „nikogaršnji" les iz Bistrice nikogar ne zamika, da bi ga pobral. Kaže, da nihče noče prispevati k lepšemu videzu Bistrice in Ribnice in da si nihče noče nabrati brezplačne kurjave. medved odgovarja - 25. maja je bil dan, ko bi morala Komunala pobirati sme.ti, pa jih ni. - Le zakaj naj bi bil prav dan mladosti tisti dan, ko bi Ribničani dajali smeti v smetnjake, namesto da bi jih stresali v Bistrico? RESETQ Najprej načrti Na posvetu direktoijev vseh delovnih organizacij v občini Črnomelj, ki se ga je 25. maja udeležil tudi republiSci poslanec in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, so razpravljali o sedanjem položaju vsakega podjetja posebej in možnostih za nadaljnji razvoj ob stabilizacijski ukrepih. Kot so ugotovili, ima vsako podjele svoje težave, nekatere pa so skupne vsem. Te so pomanjkanje obratnih sredstev, nelikvidnost zaradi čezmerne^ kreditiranja kupcev in vprašanja družbenega standarda, kot so gradnja stanovanj in prevozi na delo. Na posvetu je bilo sklenjeno, da bodo do jeseni vse delovne organizacije izdelale stabilizacijske načrte in razvojne programe, kjer le-teh še nimajo, obenem pa tudi predlog boljše kadrovske politike, kajti ob sedanji kadrovski strukturi ni dosti upanja, da bi zastavljene načrte lahko izpeljali. Kmetje so volili v nedeljo, 30. junija, je bilo sklicanih 6 zborov kmečkih zavarovancev v črnomaljski občini. Kmetje so razpravljali o zdravstvenem zavarovanju in predvidenem starostnem zavarovanju, razen tega so volili štiri člane nove skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Tak sestanek je 6. junija predviden še v Semiču. Stari trg praznuje 1. junij je uradni datum krajevnega praznika v Starem trgu, ko se spominjajo napada na fašistično postojanko, vendar domačini praznujejo vedno prvo nedeljo v juniju. Takrat je več časa. Letošnje krajevno slavje bodo imeli v nedeljo, 6. junija, ob 11. dopoldne na trgu pred šolo. Kot običajno bo šola pripravila kulturni program, računajo pa, da bodo imeli v gosteh črnomaljsko godbo in morda še pevski zbor. Praznik bodo končali z vaško veselico. PRVA KOŠNJA UGODNA Kmetijska zadruga Črnomelj je na svojih travnikih na površini 80 hektarov že opravila prvo košnjo. Od lanske letine ni ostalo niti mrvice suhega sena. Kot ugotavljajo, je letošnja košnja ugodna. Na Lokvah in v Dragatušu so štirje ljudje s strojno obdelavo pospravili okoli 220 ton sena. O SAMOUPRAVNEM DOGOVARJANJU Občinski sindikalni svet Črnomelj je v sredo, 2. junija, sklical posvet z direktorji in predsedniki delavskih svetov vseh delovnih organizacij črnomaljske občine v prostorih tovarne kondenzatorjev v Semiču. Predvideli so obširno razpravo o družbenem in,samoupravnem dogovarjanju. s V dolini, Id umira V Starem trgu, ki se prazni kot spomladi kmetu vino iz soda, so ljudje že obupali ob bridkostih življenja — Kot pravijo domačini, jim zadnje tedne iskro upa* nja neti tovarniški obrat, ki ga letos začenjajo graditi — Vsa vaš bo sodelova* la! Bo Stari trg spet živahen? IVAN BUTALA: „Edini od mladih sem v vasi, še to slučajno. Oče gostilničar je moraJ v bolnišnico, zato sem moral iz šole priti domov. V Novem mestu hodim v gostinsko šolo. Ko bom končal, se bojim, da bom v vasi ostal sam od mladine, ker so vsi šli z doma, vračajo pa se samo čez nedeljo. Vprašanje je tudi, če bomo sploh gostilno obdržali. Če bo šlo tako naprej, ne bomo imeli komu streči, ker je vedno več praznih hiš.“ ALOJZ STARC: „Sem domačin iz bližnjega Pred-grada, na šoli pa že drugo leto poučujem slovenščino. Naša osemletka ima 100 učencev, od tega samo 24 v vseh štirih nigih razredih. Ker ni več mladih ljudi, tudi majhnih otrok skoroda ni več. V prvem razredu jih imamo samo tri. Naša šola dela trenutno v na'slabših razmerah. Staro stavbo so sicer pred kratkim preple-skaU, uredili sanitarije in v kletnih prostorih za tehnično delavnico, toda opreme zanjo ni. Tudi nimamo telovadnice; zbornica meri 8 kvadratnih metrov, jedilnice ni. Otroci malicajo na hodniku. Za učitelje je v Starem trgu slabo. Šola nima niti enega stanovanja, tudi razvedrila in kulturnega življenja ni. Pač, popravljam: zadnji mesec smo imeli kar tri gostovanja, kar se do zdaj še ni zgodilo, toda bila je izjema. Edino upanje za Poljansko dolino je novica, da bomo letos dobili tovarniški obrat podjetja KOMET iz Metlike. Delovne prostore bo pomagala graditi vsa vas, prispevali pa bomo tudi les. Če bo možna zaposlitev v doma- čem kraju, se bo gotovo izseljevanje zaustavilo.“ IVANKA KAVŠEK: ,JCo sem bila mlada, je bilo pri vsaki hiši najmanj 7 otrok, danes imajo enega ali dva. Jaz sem jih rodila 13, pa sva z možem kljub'temu sama. Vsi so šli po svetu. Od hčerke, ki dela v Nemčiji, imam dva otroka v oskrbi. Z denarjem, ki ga ona pošilja, se živiva tudi midva starca. V naši dolini smo že od nekdaj težko živeli. Moji otroci kruha niso imeli, pač pa so jedli divjačino. Slabše, kot je, že ne more biti. Polja in gozda ne moreva več izkoriščati, a davek nam računajo. Od lani sva še dolžna 560 din in nimava s čim plačati. Tudi mi, stari, smo mnenja, da je za našo dolino rešitev v zaposlitvi prebivalstva. Naj bo vsaj mladim lepše, kot je nam!“ R.B. Ti meni, jaz tebi V BELTU so letos občutno povečali štipendije, jeseni pa bodo odprli oddelek tehnične srednje šol^ metalurške in strojne smeri BELT sicer že več let sodi med redke kolektive v črnomaljski občini, ki štipendiranja ne zanemaqajo, velik napredek pa so dosegli še v zadnjih mesecih, po združitvi s podjetjem COSMOS. * kolektiv razpisal še vrsto dodatnih Lani so imeli 52 štipendistov v poklicni kovinarski šoli, na srednjih šolah so imeli 15 svojih ljudi, na elektro in strojni fakulteti ter drugih višjih in visokih šolah pa so štipendirali 7 študentov. Pred kratkim je • Za pomladno in poletno sezono smo vam pripravUi veliko izbiro blaga za ženske, moške in otroške obleke, konfekcije, pletenin in perila, o tem se prepričajte pri ČRNOMAUSKI DROBIR ZDAJ JE IZBIRA - Odkar je cena mesu višja, so mesnice v Črnomlju dobro založene. Izbire je precej in tudi drobovino, ki je marsikje ni dobiti, tu vsak dan prbdajajo. Poprečna cena govedine je po novem 17,50 din, svinine 17,i0 din, teletina pa stane poprečno 24,20 din. ZAKAJ TAKO POZNO? Prejšnja leta je odbor za jurjevanje ob takem času že imel kaj pokazati pri delu, letos pa štirinajst dni pred prireditvijo niti komisije niso zasedale. Upati je, da bodo zadnje dni zamujeno nadoknadiH, kajti ^e bo pri organizaciji polomija, bo imela za celoten turizem hude posledice. TUDI MEŠČANI DELAJO - Ulica Pri mostu onstran mostu v Črnomlju je zadnje čase dobila mnogo lepši videz. Prebivalci so sami s pro- stovoljnim delom uredili dovoz, medtem ko bo občinska skupščina posl^rbela le za kanalizacijo. LETOS BO VEC zastav -Nove zeleno-bele zastave z grbom mesta Črnomelj so že pripravljene za jurjevanje. Zastave, ki bodo raz-obešene po hišah ob glavnih ulicah, je lepo izvezla Steflca Grahek iz Črnomlja. konCno jim je uspelo - Najnovejše je, da bo Ulica 21. oktobra v kratkem asfaltirana in urejena, kar so ljudje že večkrat predlagali na sestankih. Preden bodo cesto urejali, pa bodo pregledali še kanalizacijo ter telefonsko in vodovodno napeljavo, da ne bo treba cestišča naknadno razkopavati. FREJSNJI teden sta umrli: Marija Prijanovič iz Tribuč, stara 76 let, in Barbara Novak iz Gribelj, stara 82 let. štipendijskih mest. Bistvo nove kadrovske politike je v tem, da so skoro 100-odstotno povečali štipendije. Medtem ko je lani študent pred diplomo dobival komaj 390 din n^ mesec, seje delavski svet odločil za novo lestvico. Zdajšnje štipendije na poklicni Joli znašajo 200 do 300 din, dijakom srednjih šol dajejo 300 do 400 din, noben študent višjih in visokih šol pa ne dobiva manj kot 600 din na mesec. Poleg osnove je za višino štipendije odločilen še učni uspeh, premoženjsko stanje staršev, upoštevajo pa tudi študentovo udejstvovanje v javnem in družbeno-političnem življenju. Upajo, da se ne bo več ponavljala stara praksa, ko so težko čakali strokovnjaka, ta pa jim je v zadnjem letniku pokazal fige, ker so mu drugje nudili dosti več. Poleg rednih štipendistov imajo v kolektivu še 30 izrednih slušateljev na raznih šolah, ki jih kolektiv prav tako podpira. Razveseljiva novost v skrbi za kadre je tudi ta, da nameravajo jeseni odpreti oddelek tehnične srednje šole metalurške in strojne smeri. Šolanje bo trajalo tri leta, zanj pa je že zdaj veliko prijav. Zlasti se fan^e navdušujejo za oddelek, ki jim bo dal poklic strojnega tehnika. Če ne bo daljnovoda... Prihodnje leto utegne priti do močnih zastojev v vsej belokranjski industriji, če dotlej ne bo zgrajen 110-kilovoltni daljnovod, kajti sedanji z dvakrat manjšo zmogljivostjo že davno ne ustreza več. Odkar sta podjetji BETI in ISKRA ta^o povečali zmogljivosti, c*' tem pa še nenehno narašča I raba električne energije v gost^dinistvih zaradi novih strojev se prihaja oskrba z elektriko do kritične točke. In kaj bo v letu 1972, ko bo BELT priključil novo peč in ko bosta rudnik in opekama hotela spraviti v pogon nove stroje? Prišlo bo do zastojev v industriji, o čemer ni nobenega dvoma! Ot^e belokranjski občini, kakor tudi kolektivi v razvoju resno opozaijajo na ta problem, ra-čun^oč, da bodo deležni širše družbene pomoči pri gradnji infrastrukture, kar predvideva tudi zakon o manj razvitih območjih Slovenije. V_______________________ VODOVOD ŽE GRADIJO Obrtno komunalno podjetje Črnomelj je začelo graditi vodovod od Guče v Srednji vasi do Blatnika, ki bo služil za okrepitev semiškega vodovoda, s katerim so zlasti v sušnih obdobjih velike težave. Sredstva za gradnjo vodovoda so v celoti zagotovljena. Za dopuste pripravljeno Zaposleni iz tovarne BETI imajo letos na razpolago več krajev za letovanje Počitniški dom tovarne BETI v Seči so letos povečali, tako da ima zdaj okoli 60 ležišč. Ker je večina članov kolektiva že letovala v tem kraju, so se letos preko sindikata zmenili z drugimi podjetji za izmenjavo mest. Zaposleni iz BETI imajo torej možnost cenenega letovanja v več krajih Istre in Primorja. Polna cena letovanja znaša sicer 45 din na dan, od tega pa podjetje plača 25 din tako za zaposlenega kot za družinskega člana. Poleg tega dobijo člani kolektiva BETI še regres, Lani je dobil vsak 300 din. letos računajo na malo večjo vsoto. Zanimanje za letovanje je veliko, saj je v glavni sezoni dom v Seči že zaseden. Značilno za kolektiv BETI je, da precej letujejo na morju delavci, ne samo uslužbenci, toda le iz zunanjih obratov Mirna peč, Črnomelj in Dobova, medtem ko delavci metliškega obrata te ugodnosti še ne izkoriščajo dovolj. V BETI bodo imeli letos kolektivni dopust v proizvodnji po vseh obratih. Začeli bodo v Metliki konec junija v prvi izmeni konfekcije. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3, telefon 21-319 RAZPIS za vpis v I. letnik Gradbene tehniške šole Ljubljana, dislocirani oddelek v Novem mestu Absolvente osemletke vabimo, da se vpišejo v I. letnik Gradbene tehniške šole v Novem mestu. Pogoji za vpis: — dovršena osemletka, — starost do 18 let. Prijave sprejemamo do 25. junija 1971. Prijavi priložite spričevalo o dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško potrdilo, da ste sposobni za delo v gradbeni stroki. Sprejeli bomo 30 učencev. Prednost pri sprejemu bodo imeli učenci z boljšim spričevalom osemletke. Prijave sprejema tajništvo Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto, Ulica talcev št. 3. vsak dan od 7. do 14. ure. SLOVENIJALES — LJUBLJANA TOVARNA POHIŠTVA BREZICE objavlja prosti delovni mesti: — KURJAČ PARNIH KOTLOV Pogoj za zasedbo: izprašan kurjač industrijskih kotlov — ADMINISTRATORKA Pogoj za zasedbo: srednja ekonomska šola ali ad- ( ministrativna 'šola z znanjem strojepisja, stenografije ter nemškega ali angleškega jezika. GOSTINSKA ŠOLA NOVO MESTO ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto Društveni trg 1 RAZPISUJE za šolsko leto 1971 72 sprejem v-^ečjega števila učencev za poklic KUHAR in NATAKAR Šolanje traja tri šolska leta in obsega: {X)uk druž-beno-jezikovnih in strokovnih predimetov, pouk praktičnega dela in strokovno prakso. Pogoji za vT^is v prvi razred gositinske šole so: — dovi’šenih 8 razredov osnovne šole — starost do 18 let — telesna in duševna sposobnost za p>oklic kuharja oziroma natakarja Za vpis naj se kandidati pismeno prijavijo najkasneje do 25. junija 1971 na obrazcu 1,20,' ki ga je izdala Državna založba Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v knjigarnah in papirnicah. Prijavo za sprejem je treba kolkovati v znesku 1,00 N-din. Prijavi zn spi'ejem naj kandidati priložijo: — spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole — zdrav'niško spričevalo — po možnosti izpis iz matične knjige rojstev — osnovna šola p>a naj p>ošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata V zvezi z izdajo zdra\''niškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge. V.si učenci prejemajo v času pouka, praktičnega dela in strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostin.ske stroke na našem področju. Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu, najkasneje do 31. julija tega leta. Podrobnejše informacije daje Šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Društveni tfg 1, telefon 21-527.- Komisija za sprejem in odpust delavcev pri hotelu Grad Otočec, Otočec ob Krki RAZPISUJE v letu 1971 72 prosta delovna mesta za izučitev fjoklica KUHAR — NATAKAR Pogoj: končana osemletka. Stanovanje in hrana preskrbljena. Prijave pošljite na upravo podjetja. TEKSTILNI CENTER KRANJ Svet šol Tekstilnega centra razpisuje za šolsko leto 1971/72 sprejem učencev v a) Tehniško tekstilno šolo, sicer v: — predilski odsek 30 učencev — tkalski odsek 30 učencev — pletilski odsek 30 učencev — tekstilnokemijski odsek 30 učencev — konfekcijski odsek 30 učencev b) Tehniško čevljarsko šolo 30 učencev K pTošnji za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti: — spričevalo o dokončani osemletki — rojstni list — lastnoročno napisan življenjepis — zdravniško potrdilo Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo v šoli 25. junija ob 8. uri. Ce bo kandidatov več, kot je razpisanih mest, bo v tistem odseku preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike. Prošnje sprejemamo do 25. junija. Učenci, ki so doma izven Kranja, lahko stanujejo v dijaškem domu, kjer je celotna oskrba. Tekstilne in čevljarske tovarne bodo šrtipendirale večje število učencev. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij OBRTNE NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE »BOHOR«, SEVNICA, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji : višja šolska izobrazba komercialne smeri in pet let prakse ali srednja izobrazba in 10 let prakse. Kandidati naj pošljejo pismene prijave komisiji ONPZ »Bohor«, Sevnica, v 15 dneh po objavi tega' razpisa. Zasedba delovnih mest je možna takoj. : |;|W PO USPEHU FiLMA*^DEČE KLASJE** INOVA IZDAJA Ipotrčevega ROMANA CENA 45 DIN mladinska ktifiga Ifuhliana LETNE OBLEKE! Nudimo vam bombažne, svilene, diolen in trevira ženske letne obleke v modnem in klasičnem kroju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudi za močnejše p>ostave — izdelek priznanih tovarn MURA, RIO in VAR-TEKS. KONFEKCIJA poslovalnica trgovskega podjetja SEVNICA POSTANITE IN OSTANITE REDNI BRALCI KNJIG PRE- M ŠERNOVE DRUŽBE. VZEMI-TE Sl ČAS TUDI ZA SVOJO vABOp DUHOVNO BOGATITEV IN PREČITAJTE V ENEM LETU VSAJ KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE 'Ce t\^ VAŠA BANKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971 odprla novo EKSPOZITURO na Costi kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi ekspozituri opravljamo naslednje bančne posle: • ZBIRAMO HRANILNE VLOGE • VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV • VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV • OPRAVUAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT • OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Zgladiti razprtije Tudi občinska konferenca Zveze komunistov v Metliki 25. maja ni bila sklepčna, ugotovili pa so, zakaj — Napake bo treba odpraviti NIVO ME8T0 Po referatu sekretaija komiteja Martina Štefaniča o gospodarskem, samoupravnem in političnem položaju v domači občini so zavzeto in ostro razpravIjali-D slabostih, ki hromijo učinkovitost dela domačih komunistov, kot tudi o napakah drugih, ki so pripomogle do sedanjih nevšečnosti v gospodarskem in političnem življenju. Med napakami, ki so zrasle na domačem zeljniku, so omenjali slabo obveščenost občanov o porabi sredstev krajevnega samoprispevka, zaradi česar utegnejo nastati težave z volivci. Prav tako so menili, da bo nujno samoupravne odnose v nekaterih kolektivih spraviti v sklad s smerni- Še prijateljsko prepričevanje? Čudno luč na občinski komite Zveze komunistov v Metliki meče dejstvo, da v času, ko bi bilo treba hitro ukrepati po sklepih brionske seje, komite ni bil sklepčen. Tako se je 18. m^a zgodilo, da od 11 članov komiteja 7 ni bilo prisotnih- Samo štirje so prišli, trije so se opravičili, drugi ne ^v ne mev. Na drugem sklicu komiteja, nekaj dni pozneje, je bila sicer dosežena sklepčnost, še vedno pa niso bili vsi navzoči: spet so manjkali nekateri od tistih, ki jih že prvič ni bilo. Tokrat so sklenili, da bodo na izredni seji komiteja poklicali nedelavne člane na odgovor in razčistili vprašanje, ali so taki še lahko v vodstvu občindce organizacije. Poleg tega bo treba ugotoviti, zakaj predsedstvo občinske skupščine in sindikat nista do dogovorjenega 19, maja opravila sprejetih nalog: zbrati podatke o odnosih samoupravljanja v kolektivih in podatke o gospodarečem položaju in stabilizacijskih načrtih občine. „Dosedanje prijateljsko prepričevanje se je tako v ožjem političnem aktivu kot v koordinacgskem odboru izkazalo za neučinkovito, zato bo nujno poseči po ukrepih, ki jih do-k)ča statut ZK‘‘ izjavlja sekretar komiteja Martin Stefanič. MLADOST NA SUHORJU Otroci suhorske šole so 25. maj lepo počastili: učenci sedmih razredov so šli na izlet v Podzemelj, kjer je bil skupen sprejem v mladinsko organizacijo, manjši pa so imeli program pred domačo šolo. Vsakiy^raz-red je za nastop sam pripravil nekaj točk sporeda, nato pa so podelili bralne značke učencem prvega razreda. TISOCi V METLIKI Prevoza nevestine bale v okviru slovenske kmečke ohceti, ki je bil 28. maja v Metliki, se je udeležilo toliko ljudi, da niti najbolje obiskana maškarada ni videla tolikšne množice. Razen Belokranjcev od Vinice do Jugorja je bilo na prireditvi tudi veliko Novomeščanov, Ljubljančanov, gostov iz Karlovca in Zagreba. Avtomobili so morali parkirati izven mestnega jedra. Z organizacijo prireditve so bili gostje zadovoljni. SESTANKI KMETOV , 27. maja je v Metliki razpravljal sekretariat sekcije za kmetijstvo o pripravah na volitve v skupnost so-■ cialnega zavarovanja kmetov, o možnostih združevanja z delavskim kmečkim zavarovanjem ter o predlogu zakona o samoupravnem združevanju kmetov. 31. maja so sklicali dva zbora kmetov v Podzemlju in v Metliki, kjer so bile na dnevnem redu iste stvari. ZMERAJ VEČ GOSTOV Lani so imeli pri podjetju GOS-TUR v Metliki 4025 gostov, ki so prenočUi. Od tega je bilo 1341 tujcev. Število gostov se je v primeri z letom 1969 povečalo za 36 odst., nočitev pa so imeli za 30 odst. več. Povprečno je vsak ostal v hotelu 2 dni. Letos računa podjetje na 6.000 nočitev, od tega naj bi bilo tujcev blizu 2.000. ŽE DRUGIČ NAJBOLJŠI Na nedaraem tekmovanju ekip prve pomoči, ki je bilo za območje celotne metliške občine v Metliki 16. maja, je med petimi ekipami zasedla prvo mesto ekipa krajevne organizacije RK iz Dpbravic, ki je bila tudi na lanskem tekmovanju najboljša. Dobravičanom sledijo po uvrstitvi: ekipa tov^ne BETI, Su-horčani, ekipa zadruge in ekipa iz Kometa. Pokrovitelj nad prireditvijo je bilo podjetje KOMET, nagrade za ekipe in posameznike pa sta poleg domačih podjetij prispevala še odbor XV. brigade in občinska zveza Društva prijateljev mladine. DELEGAT POROČA KOLEKTIVU To^ Strucelj, ekonomist iz tovarne BETI, ki je bil delegat na sarajevskem kongresu samoupravljavcev, je takoi po prihodu domov poročal kolektivu o vtisih in smernicah, ki jih je kongres sprejel. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja delavcev. Podobna predavanja je imel že v obratih tovarne BETI zunaj občine. cami brionske seje. Posamezniki med vodilnimi v podjetjih se namreč obnašajo tako, kot da so podjetja njihova zasebna last. Zavedli naj bi se tudi, da so sredstva, ki jih kak kolektiv nameni za splošni razvoj Metlike in občine, družbena, ne pa -da take prispevke štejejo za zasluge posameznikov. Kot so ugotovili, v občini ni podjetij z nepokritimi investicijami in tudi ne izgub, saj imajo povsod več terjatev, kot so dolžni, kljub temu pa bo v bodoče potrebno še bolj paziti na te stvari. Pri obravnavanju nesklepčnosti, ki se zadnje čase poraja tako na sejah Zveze komunistov kot v drugih organizacijah, so menili, da so temu največ krive razprtije med vodilnimi komunisti. Naložili so komiteju, naj te odnose čimprej razčisti, doseže enotnost in o tem poroča konferenci. Sprejet pa je bil tudi sklep, naj vse delovne organizacije takoj izdelajo stabilizacijske načrte, saj do zdaj ni bilo posebne prizadevnosti. Danes proračun Odborniki metliške občinske skupščine bodo danes, 3. junija dopoldne sprejemali letošnji občinski proračun, na dnevnem redu pa je še razprava o 6 odlokih in nekaj imenovanj. Ob tej priložnosti bodo odborniki dobili še informacijo o uresničitvi plana v gospodarstvu za prvo tromesečje leta 1971. Metličanom so ob oiganlzaciji kmečke ohceti priskočili na pomoč tudi domačini, ki živijo drugod, in „uvoženi“ Belokranjci. Dva taka sta na sliki: MetUčan Franci Prus, igralec iz Ljubljane, in mali Novomeščan Primož Moškon, ki ga zaradi mamice in stare mame štejejo kar za Belokranjca. (Foto: Ria Bačer) CILJ PRED BETI 28. maja so udeleženci avtorallyja. Ljubljana - Metlika privozili na cilj pred tovarno Beti ravno takrat, ko so ljudje odhajali iz službe, zato se je promet za nekaj minut spremenil v gnečo na odcepu ceste za tovarno. Rally se je uspešno končal, zaključne spretnosti vozačev'na parkirnih prostorih pa je gledalo precej ljudi. 4 5 S ________________________________________________________ 4 Ivica Radovič iz Metlike se s folkloro ukvarja ^ J 4 5 2 J »Višek je pa naš turn« 7 let — Plesala je na kmečki ohceti, kjer pa se je izkazala skupina otr<»k pod njenim vodstvom stopi Imamo stalno skupino 10 do 12 parov, ki je precej vpeljana. Ljudem je zlasti všeč naš „tum“, to je konec nastopa, za kar pa je treba res ndcaj ^ret-nosti. Naši fantje so tako izvež-bani, da se živa kopica zlepa ne podre.“ - Kje ste imeli doslg najzahtevnejše občinstvo? „Treme smo imeli največ pred kmečko ohce^o, čeprav nismo prvič nastopali pred tujcL Razen na juijevanju in raznih prireditvah v Metliki smo ^štovali že v več kr^ih na Dolenjdcem, v Kamniku, pa v italflanskem mestu Ronchi in v avstrijski Wagni, ko je bilo pobratenje občin.“ - V Metliki je za folkloro precejšnje zanimanje. Kako tra-dicgo prenašate na mlajše? „Na šoli že več let deluje stalna folklorna skupina, s katero vadim jaz, v mestu pa je pred kratkim začela vaditi še skupina mladincev in mladink pod vodstvom izkušene članice folklore Marice Zupanič. Ravno zaradi kmečke ohceti smo še bolj poprijeli/* - Če je vedno več sodelujočih, kje dobite noše? Menda so precej drage? „Za stvar, pri kateri gre za ugled Metlike, vedno priskočijo s prispevki na pomoč podjetja. Prav zdaj smo dobili veliko novih noš, šivali pa so jih v Beti in Kometu.“ R. B. Nič kolikokrat so Metličani že nastopili s svojimi obredji in koli in nič kolflcokrat je bila zraven tovarišica Ivica. Sedem let, kar se je vrnila v rodno Metliko poučevat, sodeluje pri folklori, prej pa je bila športnica in igralka. - Ste dolgo vadili, preden ste se odločili za javni nastop? Kako, da Metličani s folkloro žanjete tak uspeh? „Sprva smo imeli stalne vaje, zdaj se dobivamo samo pred na- SPREHOD PO METUKI PRED GOSTIŠČEM NA KOLPI so z buldožerjem splanirali veliko zemljato ploščad, jo pogipsali in posejali s travo. Zaradi suše v zadnjih tednih so morah ravnico zalivati z vodo, če hočejo, da bo do bližnje kopalne sezone vsaj malo ozelenela. Zasajeno je tudi okrasno grmičje. Dela je naročilo domače gostinsko-turistično podjetje, ki skrbi tudi za gostišče na Kolpi. PRED LAZUKINOVO HIŠO na Partizanskem trgu je sedanji lastnik že lansko jesen napravil dve gredi, vmes pa betonske stopnice, in si tako uredil prav lep dostop do svoje hiše. Namesto prejšnje zapuščene okolice je zdaj tu prijetna majhna zelenica, ki jo ta mesec že poživljajo cvetoče vrtnice. PRED GOSTIŠČEM NA VESELICI so prejšnji teden z gramozom utrdili ploščad in parkirne prostore, nato pa vse skupaj prevlekli z valjarjem. V četrtek so ves prostor še asfaltirali, tako da je bila Veselica s šiišo okolico pripravljena, da je naslednji dan ob prevozu nevestine bale sprejela več tisoč gostov. NOV TURISTIČNI PROSPEKT oziroma vložek z zemljevidom starega metliškga mestnega jedra je prav ob prevozu nevestine bale izdalo metliško turistično društvo. Razen v slovenščini so te zanimivosti navedene tudi v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. PREVOZ NEVESTINE BALE so v petek popoldne Metličani kar dobro opravili. Zlasti se je z duhovitimi domislicami izkazal nevestin oče Franci Prus, pa tudi ženinov oče Franc Kremesec ni zaostajal. Starešina je bil Martin Crnugelj, njegov tovjuiš Jože Gršič, obe materi Marica Zupanič in Martina Jug. -Scenarij za ta zanimivi ljudski običaj je po starih pripovedovanjih pripravil Toni Gašperšič. RAZEN METLIŠKE GODBE NA PIHALA je ob prevozu nevestine bale sodelovala vrsta tamburaških skupin, ki so tako dale vsej prireditvi pravi belokranjski značaj. Tako so za veselo razpoloženje v sprevodu in pri plesih pred ženinovo hišo poskrbeli tamburaši iz Preloke, Vinice, Dragatuša in Predgrada, pridružili pa so se jim še lamburaši iz Rečice pri Karlovcu. Razen teh so nastopile še folklorne skupine iz Starega trga, Adlešič, Črnomlja in Metlike. Umrli so: Albin Kotar iz Metlike, star 40 let; Margareta Dragoš iz Loke, stara 86 let; Ana Šuklje iz Dol. Lokvice, stara 67 let in Nikola Bekelja iz Metlike, star 71 let. metliški tednik OB 6. JUNIJU, KRAJEVNEM PRAZNIKU MIRNE ~ ■ ■■ • ' l V DVAJSETIH LETIH DVESTOKRAT VEČ Izjemni proizvodni uspehi Tovarne rastlinskih specialitet in destilacije Dane na Mirni »Okrajna žganjarna« s petimi ljudmi^ osmimi milijoni dinarjev celotnega dotiodka in štirimi vagoni izdelkov na leto, to je bila pred 20 leti sedanja Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA na Mirni. Da je bil začetek še bolj skromen: niti lastnega kotla za destilacijo obrat ni premogel, delal je kar s tistimi napravami, ki jih je posodil Vilko Marin, začetnik žganjarstva na Mirni, ki je že pred vojno Imel žganjarsko obrt. Koje predsednik Tito oktobra 1968 obidcal'Mimo, sije z zanimanjem o^edal proizvodnjo v tovarni ,JDana^ „Okrajni“ časi so minili, za razvoj podjetja ni več skrbela „oblast“, marveč predvsem kolektiv sam. Skrbno gospodarjenje, stalno vlaganje v nove delovne naprave, pa čeprav za ceno manjših zaslužkov, to je vodilo delovni kolektiv skozi ••••••••••• boljše in slabše čase, to je prineslo podjetju sloves, ki ga danes uživa v poslovnem svetu. Približno 50 zlatih kolajn in 30 srebrnih, trije oskaiji za embalažo ter številna priznanja na sejmih in razstavah je v dosedanjih letih obstoja doseglo podjetje, ki bo imelo letos že 250 zaposlenih, ki bo ustvarilo 5 starih milijard dinarjev celotnega dohodka in izdelalo 800 vagonov različnih pijač, kar nanese za vlak, dolg približno od Mirne do Trebnjega. Pot se je strmo obrnila navzgor v letu 1964. Takrat so dogradili nov obrat alkoholnih pijač in nove skladiščne prostore. Razvojna*služba je začela presenečati z novimi vrstami izdelkov, ki so se zelo hitro uveljavili na trgu. Tri leta kasneje je tovarna spremenila svoje ime v Tovarno rastlinskih specialitet in destilacijo DANA. V pod- jetju so spoznali, da je naš trg zasičen z različnimi klasičnimi alkoholnimi žganimi pijačami, zato so se usmerili v izdelavo tako imenovanih rastlinskih specialitet, to so alkoholne pijače, narejene s pomočjo posebnih postopkov iz zdravilnih zelišč. Na trg so poslali vrsto novosti, kot 50 goijan, hermelika, pelinkovec „Samo“, potentila. Važen razvojni mejnik za mirensko tovarno je bil začetek izdelovanja osvežilnih brezalkoholnih pijač v letu 1968. V tem letu je tovarna zgradila tudi vodoovod, ki je velika pridobitev tudi za kraj, Lani so začeli izdelovati sadne sokove iz domačih surovin, še prej pa različne sirupe iz uvoženega južnega sadja. Izkazalo se je, da je prav izdelovanje sadnih sokov dalo podjetju nov polet in nove izredno velike razvojne možnosti. Poraba sadnih sokov se je pri nas začela izredno naglo povečevati. Za letos računajo v DANI, da bodo izdelali in prodali že več kot 2 milijona litrov sadnih sokov, delno v dvodeci-literskih stekleničkah, delno pa v litrskih steklenicah. DANINI sadni sokovi, ki imajo oznako „Zlati sok“, postajajo pojem na našem tržišču brezalkoholnih pijač. Brezalkoholne pijače bodo dale letos mirenski tovarni že 70 odst, količinske proizvodnje in 60 odst. vrednosti celotne proizvodnje, DANA ima izjemen razvojni zalet. V 20 letih je povečala količino svojih izdeUcov od štirih vagonov v letu 1952 na predvidenih 800 vagonov v letošnjem letu, kar je 200--kratna razlika. Izbor svojih pijač je nenehno izpopolnje-vda, uvedla je na primer izdelovanje cynaija po licenci italijanske tvrdke, osvežilne pijače „river“ in še nekatere druge nove izdelke. Tovarni ni žal denaija, ki ga porabi za prizadevanje razvojne -službe, ki vedno znova preseneča z novostmi. Podjetje je zadnja leta tudi tehnično izredno napredovalo. Lani in letos bo skupno inve- stiralo 1,2 milijarde starih dinarjev za dograditev sodobnega skladišča, za novo avtomatsko linijo za polnjenje in opremljanje alkoholnih pijač ter avtomatsko linijo za polnjenje in opremljanje tako imenovanih miniaturk, to je majhnih stekleničk z alkoholnimi pijačami, za katere vlada izredno zanimanje zlasti v zamejstvu. Tovarna bo modernizirala lastno predelavo sadja, tako da bo že letos predelala približno 50 vagonov sadja. Odveč je po-udaijati; kaj lahko DANA pomeni tudi za kmetijstvo Dolenj* j ske, posebno ker se namerava ' vse bolj usmerjati v izdelovanje sadnih sokov. Te dni je tovarna hranil Kolinska iz Ljubljane začela graditi na Mimi dolgo zaželeno tovarno za predelavo krompirja, i Že ko so odločali o lokaciji, so ' poudarjali, da bo lahko sodelovala z DANO in da bosta obe i tovarni imeli od tega sodelo-' vanja dokajšnje prednosti. Ko bo začela obratovati še tovarna za predelavo krompirja, bo Mirna postala pomembno sre-1 dišče živilske industrije, eden! izmed nosilcev gospodarskega j razvoja ne le Mirenske doline,! marveč tudi širšega območjiif^ Dolenjske, V DANI se zavedajo, | kaj pomeni razen dobrih modernih delovnih priprav tudi usposabljanje ljudi. Trenutno' štipendirajo na visokih, višjih in srednjih šolah 15 ljudi, s štipendiranjem pa bodo še nadaljevali, da bi čimbolj izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. ; GOVORICA ŠTEVILK Zaposleni Celotni dohodek Vagoni izdelkov Plan 1971 O gradnji krompirjeve tovarne, ki bo iz dolenj^ega pridelka delala krompirjevo moko, kosmiče, lahko pa tudi kaj drugega, se je tako dolgo samo govorilo, da nekateri še vedno ne verjamejo, da je denar zagotovljen in ^ so z gradnjo na Mimi že začeli. Naj bo ta posnetek za dokaz: Gradisova delavca, ko pripravljata gradbišče ob regulirani strugi Mime. Tovarna za predelavo krompirja bo sodelovala z DANO, obe tovami pa si od tega obetata dokajšnje koristi. Lani in letos bo DANA investirala skupno 1,2 milijarde starih dinarjev. Zdaj dograjujejo čez 3000 površinskih metrov veliko skladišče, ki ga razvijajoča se tovarna zelo potrebuje. r 1 J 2 s s s s $ 0 4 P 0. Prihodnji teden; DOLENJSKI RAZGLEDI Vista okoliščin nas je primorala, da bomo šele prihodnji četrtek izdali letošnjo 2. številko DOLENJSKni RAZGLEDOV. Pisali smo že, da prilogo izd^amo sami, brez vsakršne Hnančne pomoči. Up^ smo, da bodo nove temeljne kulturne dnipnosti že takoj v začetku svojega dela pdcazale zanimanje tudi za to prilogo pcrfcrajinskega gasila SZDL, saj bi v njej zaradi množične razširitve lahko našle dovolj priložnosti za obveščanje javnosti o vsem, kar snujejo, del^o in hočejo narediti Morda do tega še pride; tovrstne pobude smo razposlali že pred meseci, treba pa bo veijetno še počakati, da bodo delavci v odborih TKS začutili potrebo po morebitnem svojem gasilu oz. po sodelovanju v DOLENJSKIH RAZGLEDIH. T(rfcrat smo novo številko kulturnih razgledov namenili predvsem tistim domačim ustvagalcem proze in poezije, ki so nas lani in letos na raznih literarnih večerih seznanfli s svcyo dejavnos^o. Mladi so slavili Na svečanosti ob dnevu mladosti so se zbrali v letnem gledališču mladi Iz vse o6čine ‘pr dan mladosti 25^. maj so tudi v Ribnici lepo proslavili. Ta dan se je zbralo v letnem gledališču v ribniškem gradu veliko šolske mladine iz vseh šol v občini. Za kulturni del proslave — posvečen je bil prazniku mladosti — so poskrbeli pevci, recitatorji, plesalci in harmonikarji ter drugi nastopajoči iz Ribnice, Dolenje vasi, SiSja in Sodražice. Kakor že nekaj let nazaj sta tudi tokrat najbolj ogrela poslušalce s svojim nastopom Lovkova dvojčka iz Zamosteca, ki sta svoje skladbice s harmoniko in kitaro zaigrala res dobro. Tudi ostali nastopajoči so bili deležni dolgega plosaca-nja. Predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsbe^ je ob tej priložnosti čestital mladim za njihov praz- nik z željo, da bi bili srečni v svobodni domovini. Po kulturnem delu proslave so razdelili učencem ribniške šole in podružničnih šol Dolenja vas, Sušje in Velike Poljane bralne značke. V drugem delu proslave je predsednik občinske konference ZMS Mira Žibertova najprej spregovorila nekaj besed o vlogi in pomenu mladinske organizacije in liku mladinca, zatem pa so sprejeli v mladinsko organizacijo učence in učenke sedmih razredov osnovnih šol iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka ... J g Psa napadla mopedista šest dni si je Anton Kri^ iz Križevske vasi v novomeški bolnišnici celil rane, ki jih je dobil pri padcu z mopedom 20. maja na poti v domači vasi. Ko se je nič hudega sluteč peljal po ozki poti, sta se od nekod vzela dva psa in se vsak z ene strani zapcv dila vanj. Križan se ju je obranil tako, da je z nogama brcal zdaj na levo, zdaj na desno, pri tem pa izgubil ravnotežje in telebnil z vozilom vred na kamnito pot. Nesrečo je prijavil šele, ko je prišel iz bolnišnice. Mlade, ki se odločijo za študij na vojaScih akademijah, posebno privlačita letal^o-tehnična in letalska akademija. Na sliki; helikopteiji, letala bodočnosti na enem naših voja^dh letališč. Vojaške šole so vedno bolj privlačne! Lepa možnost, da si mladi ljudje s pomočjo štipendij JLA pridobijo ustrezno strokovno znanje — Jeseni dijaški dom JLA v Ljubljani Naši mladi ljudje, ki te dni končujejo osnovne in srednje šole, veijetno ne vedo za ugodnosti, ki jih nudi JLA tistim, ki se nameravajo odločiti za vo- Pezinov očka iz Kota v ribnik občini je med tistimi redkimi Ribničam, ki niso Šli s trebuhom za „auspuhom**. Foto: Drago Mohar ^ RIBNIČAN URBAN: »Hi, konjiček, v širni svet!« Od krošnje preko zapravljivčka in gumarja do avtomobila — Tudi ribniški krošnjarji gredo s časom naprej — Pezinov oča še krošnjar! Po asfaltni cesti, z vozičkom na gumijastih kolesih, natovorjenim z najrazličnejšo suho robo, se je spustil Pezinov oča iz Kota v ribniški občini v širni svet poskušat trgovsko srečo. Pa kaj poskušat, saj pravijo, da je Pezin iz Kota najboljši zdomar in seveda tudi najboljši prodajalec svoje robe! Potuje od vasi do vasi, od mesta do mesta in s pojočo govorico ponuja svojo robo. Zaradi prirojenega humoija in manjših norčavosti, ki si jih včasih dovoljuje, je postal slaven in priljubljen v krajih, ki jih obiskuje. Potovanje po svetu je navada, brez katere človek iz teh krajev ne more. On in konjiček sta največja prijatelja: skupaj potujeta, skupaj prenočujeta in skupaj se hranita: gospodar v gostilni, konjiček na dvorišču, on pečenko, konjiček oves. Oba sta zadovoljna, in ko malo od-dremata, hajd naprej v nove kraje, k novim ljudem. Sedaj so ,JRibničani“ že tako redki, posebno po okoliških krajih, daje včasih res že težko kupiti leseno žlico ali kuhalnico, brez katere gospodinje tudi dandanašnji še ne morejo v redu opravljati svojega dela. Veste, včasih je bilo drugače. Suho robo so izdelovali doma pozimi in kadar je bilo vreme slabo. Delala je navadno vsa družina. Potem je glavar družine oprtal „kanon“ (krošnjo) in, potujoč po svetu in noseč na hrbtu (redkokdaj) s konjsko vprego) ponujal izdelke od hiše do hSe. Ljudi je pri tem zabaval s svojo šegavostjo in pojočo govorico, samo da bi čimveč in čimprej prodal. Seveda danes ni več tako. Saj vidite: oča Pezin sedi na gumijastem vozičku in konjiček ga vozi po svetu. Na sliki je videti, kot da potuje ob Vrbskem jezeru po lepi asfaltirani cesti, vendar je to v resnici cesta Ribnica—Kočevje, ki vodi ob poplavljenih dolenjskih poljih. Kot vidite, gredo Ribničani s časom naprej. Od ,Jkanona“ — krošnje so presedlali na zapravljivčke in nato na gumarček. Mlajši zdomaiji pa so prodajo še bolj posodobili in vozijo suho robo po svetu kar z avtomobili. -k jaški poklic. Slovenci nismo nikoli imeli svoje vojske, prvi zametki armade so pognali šele med narodnoosvobodilno vojno, ko se je izkazalo, da so naši fantje in dekleta lahko zelo dobri vojaki. Danes niso redki mladeniči, ki se odločijo za vojaški poklic, ki pa je vse prej, kot samo vojaško usmerjen. Naša armada je sodobna sila in potrebuje vedno več inženirjev, tehnikov, skratka strokovnjakov, ki znajo uporabljati moderno orožje. JESENI DIJAŠKI DOM JLA V LJUBLJANI Jeseni bo v Ljubljani začel delovati poseben dijaški dom; v njem bodo stanovali učenci katerekoli srednje šole, ki se obvežejo, da bodo po končani srednji šoli nadaljevali študij na eni izmed vojaških akademij. Možnosti so tele: vojaška akademija kopenske vojske, letalska vojaška akademija, letalska tehniška akademija, vojaška pomorska akademija, mornariška tehniška akademija, tehniška akademija visoke tehniške šole kopenske vojske in vojaška ekonomska akademija. Učenci bodo v dijaškem domu vsestransko preskrbljeni; takoj ob sprejemu bodo dobili brezplačno civilno delovno in praznično obleko, obutev, vse šolske potrebščine, tudi hrana bo zastonj itd. Dobili bodo tudi denarna nadomestila za potovanja domov, za izlete itd. ŠTIPENDIJA 400 DO 500 DINARJEV Vsi dijaki, ki se bodo odločili za poklic oficirja JLA, se lahko šolajo v domačem kraju. Vsak mesec jim pripada štipendija v višini 400 do 500 dinarjev in še posebna nagrada, če je njihov uspeh prav dober ali odUčen. Kdor žeU, lahko prejema štipendijo štiri leta. V zadnjem času se je status vojaških akademij uredil tako, da so to danes priznane fakultete, kot vse druge. Na ta način je bodočim diplomantom zagotovljeno, da si pridobijo ustrez- ne nazive m znanje, ki je priznano tudi izven J^A. Tako si gojenci v tehniških akademijah pridobijo naslov dipl. inženirja, v voja^ ekonomski akademiji pa naziv dipl. ekonomista in podobno. Do zdaj je moral gojenec vojaške akademije ostati v JLA najmanj 10 let, sprejeta pa je novost, da se obveznost skrajša za približno enako število let kot je trajalo štipendiranje. V tej zvezi je še precej novosti; o teh lahko dobijo kandidati pojasnila na občinskih oddelkih za narodno obrambo. a I Čez mejo brez potnega lista [ Znanemu novomeškemu športnemu letalcu Jožetu Uhanu : je v soboto, 22. maja, uspel „črni pobeg“ čez mejo. Z jadral-j nim letalom Delfin 3 je iz Lesc poletel ob primernem vre-j menu za jadranje proti Mariboru. Nameraval je preleteti 300 i km; normo je potreboval za izpolnitev pogojev v okviru j akcije preletov slovenskih letalcev. Polet je dolgo časa po-I tekd, kot si je želel, potem pa so ga vetrovi zanesli čez našo : mejo na Madžarsko. Po šestih ur^ jadranja je preletel 378 j kilometrov in srečno pristal na majhnem letališču pri Budim-j pešti. Ob povratku smo Jožeta poiskali na letališču v Prečni, kjer se je ^et pripravljal na polet v višave. O svojem nenavadnem poletu v sosednjo deželo pa je povedal tole: „V Lescah sem se dvignil ob 10.45; vreme je bilo ugodno za jadranje. Nakopičili so se oblaki, ki so obetali, da se bo dalo poleteti daleč. Ko sem bil na primerni višini, sem se odpel od motornega letala in letel ob planinah. V eni uri sem bil že blizu Maribora; ker sem ugotovil, da je vreme primemo, sem hotel izkoristiti veter, ki ne piha tako ravno vsak dan. Ob jugovzhodnem vetru sem nadaljeval let in kmalu me je pričelo zanašati proti Madžarski. Drugega mi ni preostalo kot leteti proti sosednji državi in iskati priložnost za varen pristanek. Ob 16.10 sem se pri Budimpešti dotaknil trdnih tal in polet je bil končan. Madžari so me nekoliko začudeno ogledovali. Ko so ugotovili, da sem zašel, so mi priskočili na pomoč in mi nudili gostoljubje. Sporočili so mojo nesrečo v Mursko Soboto, letalci so me zato drugi dan prišli iskat. Odpeljali smo se domov, gostiteljem pa sem se zahvalil za prizadevnost in pozornost." S. DOKL BOfflNJSKO' POSVEITOVANJE: 01SIPLOŠNEM LJUDSKEIM ODPORU lifliadi hočejo določene na I ogel V splošnem ljudskem odporu mora biti prisotnost mladih vedno bolj vidna 29. in 30. maja je bilo v Bohinju posvetovanje med vodstvom ljubljanske vojne oblasti in vodilnimi mladin^imi kadri iz naše republike. Vodila sta ga predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl in generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Namen posvetovanja je bil, da poiščejo stične točke za fe krepkejše sodelovanje med mladimi in JLA, ki se je zlasti v zadnjih letih močno razvilo. »Glavna razprava je tekla o vključevanju mladih v splošni ljudmi odpor (SLO), ki mora računati z mladino kot enim najvažnejših dejavnikov. Ugotovili so, da je splošni ljudski odpor najučinkovitejše jamstvo za onemogočanje kakršnihkoli zunanjih vmešavanj v življenjska dogajanja Jugoslavije. Vsi dosedanji napori ZMS in njene akth^nosti pri vključevanju v SLO k^ejo veliko zanimanje v vrstah mladih, ki imajo ustvarjalen odnos do vprašanj obrambe. Hočejo biti prisotni ter vedeti za svoje določene naloge. V slovenskem konceptu vključevanja mladih v priprave na splošni ljudski odpor je obrambna dejavnost prisotna povsod, kjer mladi delajo in živijo. JLA ne bi smeli gledati kot temeljno borbeno organizacijo; gre za to, da mora postati njeno življenje sestavni del razmišljanj slehernega mladega človeka. Zato je izrednega pomena nadaljnje razvijanje skupin aktivnosti mladine v armadi in mladincev, ki bodo prišli ali pa že služijo vojaški rok. V tej smeri se da še veliko n^e-diti. V glavnem morajo vojašnice, vojaška vadišča, klubi, športni tereni postati mesto, kjer se bodo mladi skupno izobraževali in vzgajali v obrambnem duhu. Jože Uhan je bil ob povratku zadovoljen, da se je iyegov „črni let* sosednjo Madžarsko končal brez posledic. (Foto; S. Dokl) tedensk^le B Petek, 4. junija - Frančišek Sobota, 5. junija — Valerija Nedelja, 6. junija - Zdenko Ponedeljek, 7. junija - Zora Torek, 8. junija - Medard Sreda, 9. junija - Primož Četrtek, 10, junija — Marjeta Brežice: 4. in 5. 6. ameriško-fran-coski barvni film „Dogodilo se je v Ameriki". 6. 6. ameri^ barvni film ,J)esperadosi“. 8. in 9. 6. francoski barvni film „Meščan Gangster". Črnomelj: 4. 6. do 6. 6. angleški barvni film „Umazana igra“. 8. 6. ameriški barvni film „Ujeti v pu-ščavi“. Kostanjevica: 5. 6. ameriški barvni film „Počitnice v Kaliforniji". 6. 6. ameriški film „Viva Zapata*. Krško: 5. in 6. ameriški barvni film ,,Poziv revolveraša“. 9. in 10. 6. francoski barvni film „Barbare Ua“. Mirna: 5. in 6. 6. francosko-itali-janski film „Gangsterski film“. Novo mesto: Od 4. do 6. 6. angleški barvni film „M. A. S. H.“ 7. do ,8. 6. ameriški Ijarvni film „Skrivnostna Justina". Od 8. do 10. 6. ameriški barvni film ,,Bob, Carol, Ted, AUca". - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 4. do 8. 6. francoski barvni film „Barčica po morju plava". Ribnica: 5. in 6. 6, švedsko-dan-ski barvni film „Jaz ljubimec". Sevnica: 5. in 6. 6. angleški film ,,Banditi na rivieri". Sodražica: 5. in 6. 6. ameriški film ,,Pekel na Pacifiku". Šentjernej: 5. in 6. 6. „Pesem sveta", Trebnje: 5. in 6. 6. francoski barvni zabavni film „Princ in devica". Metlika: 9. in 10. 6. ameriški barvni fibn „Hladnoroki kaznjenec". 11. do 13. 6' ameriški barvni film „Alvarez Kely". 11. do 13. 6. ameriški film ,J^ajboIj nori dnevi Stanlyja in Olia". 16. in 17. 6. ameriški barvni film „48 ur do smrti". Mokronog: 12. in 13. 6. ameriški barvni film „Zvezda". Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Dragi ženi Faniki Franko, Kettejev drevored 38, Novo mesto, iskreno čestita za 40. rojstni dan z željo, da bi bila še naprej tako dobra in skrbna, sinu Franciju za god in 6. rojstni dan želi vse najboljše, Staniju pa pošilja lep pozdrav - očka oziroma mož Stanko. Og Anton Marenče, Koroška vas 7, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode na mojem svetu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem pašo kokoši po mojem vrtu in njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Sad^, Klečet 19, Žužemberk. PRESKRBIM službo, dam hrano in stanovanje dekletu, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Marjan Ciperle, Preddvor 104, Kranj. POHIŠTVENE mizarje sprejmein takoj. Možen zaslužek nad 3.000 N-din. Nudim brezplačno sobo, ostalo po dogovoru. Janez Iskra, Medvode 161. SPREJMEM v uk dva vajenca: za kuharja in strežbo. Gostilna Tomšič, Dobruška vas, Škocjan. ISCEM žensko osebo za varstvo otroka na domu v bloku Nad mlini v dopoldanskem času trikrat tedensko po 1. avgustu. Naslov v upravi lista. IŠCEM dva kvalificirana delavca za soboslikarsko in pleskarsko stroko. Ostalo po dogovoru. Jaka Agnič, Odrga 12, Trebnje. NATAKARICO in dekle za pomoč v kuhinji takoj sprejmem v službo. Bue „Belokranjski hram" (Golobič), Jarška 23, Ljubljana, MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. Naslov: Cimerman, Ljubljana, Polje, Cesta 38/11. 2 FANTA ZA PRIUClTEVv pekov-^i stroki sprejme Pekarna Omer-zel, Krško. Vsa oskrba je v hiši, mesečna plača je 500 ND ali po dogovoru. Sprejmemo tudi gosj^ dinjsko pomočnico. sprejmem dve vajenki za fotografsko stroko, hrana in stanovanje v hiši. Foto: Milan Bavec, Brežice, Cesta I. borcev 46. SLUŽBO IŠČE DEKLE bi pazilo otroke za hrano in stanovanje v Novem mestu ali v bližnji okolici. Delam v izmeni. Naslov v upravi lista (1172/71). STANOVANJA ODDAM sobo fantom. Naslov v upravi lista (1159/71). ZAKONCA z dveletno punčko iščeta s 1. julijem sobo (z možnostjo kuhanja) za dobo 6 mesecev. Ponudbe pod ,,Plačljivo vnaprej". ODDAM v Šmihelu neopremljeno sobo moškemu s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (1174/71). BRAT IN SESTRA (starejša) iščeta enosobno komfortno stanovanje v Novem mestu ali v bližnji okolici. Plačata lahko za dve leti vnaprej. Pojasnila: Frizerski salon BEC, Muzejska 3. NUJNO POTREBUJEM opremljeno mimo sobo s souporabo kopalnico, v Novem mestu. Tomaž Marek, Gerkičeva 14, Ljubljana. Motorna vozila PRODAM avto fiat 750. Ogled popoldan. Franc Pušnik, Brestanica 165. PRODAM karamboliran osebni avto volkswagen 1300, letnik 1966. (Med možen vsak dan pri last-n&u Ivanu Baškoviču, Krška vas 10. PRODAM zelo dobro ohranjen avto škoda 1000 MB. Kostja Virant, občinska skupščina Novo mesto. PRODAM odlično ohranjen fiat 750, preurejen za dirke. Ogled v mehanični delavnici Vidrih na Otočcu. PRODAM FIAT 125, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Silvester Mihelčič, Črnomelj. PRODAM FIAT 750, letnik 1971. Mirana Jarca 20, Novo mesto. PRODAM PRODAM traktor Ferguson, pluge, jermenico za traktor. Ogled v nedeljo. Jože Božičnik, Križe 19, Koprivnica pri Brestanici. PRODAM novo pločevinasto kabino za ferguson. Naslov v upravi lista (1157/71). PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Ivan Kunsti, Kle-novik 9, Škocjan. PRODAM visečo kredenco (z ultra-pasom) z 2 koritoma, sadni mlin, škropilnico (1001) ali zamenjam za vino. Cesta na Klanc 49, Kranj, telefon 230-19. PRODAM kosilnico Alpina. Alojz Kastelic, Viiya vas 5, Stopiče. PRODAM KOSILNICO BCS ^osa 115 cm), starejši tip. Pavel Češarek, Nemška vas 34, Ribnica na Dolenjskem. PRODAM nov 150-litrski hidrofor, NSU Princ 1000 (karamboliran) in pralni stroj AEG (polavtoma-tičen). Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Vinko Kranjčevič, Leskovec 17 pri Krškem. PRODAM par konj - starost 5 in 6 let. Anton Vovko, Mačkovec, Otočcc« PRODAM* KOZOLEC - dvojnik (toplar). Interesenti se lahko zglasijo v Mačkovcu 6. PRODAM malo rabljen vzidljiv levi štedilnik na dve in pol plošči z bakrenim kotličkom, z dvema ali enim pečnjakom, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1140/71). PRODAM KITO temne kostanjeve barve, dolgo 60 cm, za 150.000 S-din. Naslov v upravi lista (1136/71). PRODAM motorno žago Partner z rezervnimi .deli, motorno kosilnico Moti Veric, frezo, žetveno napravo in voziček, skoraj novo, vprežno kosilnico in slamoreznico, vse v dobrem stanju. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič. PRODAM kombinirke ,,Bavc", dobro ohranjene. Žabkar, Kržišče 10, Raka. KUPIM hišo v Kočevju ali bližnji okolici (tudi nedograjeno). Informacije: Trata 50, Kočevje. PRODAM dvostanovanjsko hišo v Grosupljem, zgrajeno do trerie faze. Dokumentacija in priključki urejeni. Ponudbe pobite na naslov: Janez Zaletel, Stancžiče 22, Ljubljana-Sentvid. PRODAM parcelo, primemo za vikend, in obtesane špirovce. Naslov v upravi lista (1147/71). PRODAM GOZD - odcep Karte-Ijevo - gozd Grmada - Goriška vas, vinograd — Karlove — Ždinja vas. Dostop z avtomobilom. Saje, Daljni vrh 22, Novo mesto. PRODAM PARCELO, primerno za vikend, v bUžini Škocjana. Dostop možen z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (1139/71). PRODAM TRAVNIK na Lokah pri Dobruški vasi. Dražba bo v nedeljo, 6. junija, ob 15. uri pri mlinu Bregar. Tam je tudi travnik. Lojzka Migole-Hvastijeva. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! V VALILNICI na Senovem laliko dobite vsako sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2 din; bele težke, rjave in čme. Priporoča se Mijo Gunjilac, senovo 72. NOVO! Praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi; Ščetarstvo Armič, Tržaška 52, Lj[ubljana. HITRO OČISTI oblačila dmž-beni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto; od 6. do 18. ure. Ob boleči izgubi moje nepozabne mame IVANKE MASTNAK, roj. TURK iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, mi pismeno ali ustno izrazili sožalje ali mi na kakršenkoli način pomagali in jo v tako lepem številu spremili na kraj počitka in mim. Predvsem se zahvaljujem dr. Božu Oblaku za vso požrtvovalnost, saj je bil ob vsakem času pripravljen storiti vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ji čimdalj ohranil dragoceno življenje. Zahvaljujem se tudi častiti duhovščini in vsem trem govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujem g. župniku p. Petru za vso tolažbo, ki jo je nudil v času njene dolgotrajne bolezni Zahvaljujem se darovalcem vencev, sosedom in tov. Suhyjevi ter vsem tistim, ki vedno mislijo na to, da bi- nihče od uitulih sosedov ne ostal brez venca. Iskrena zahvala tudi pevskemu zboru Dušan Jereb iz Novega mesta za ganljive ža-lostinke. Žalujoča hčerka Mira Ob nenadni in bridki izgubi našega dragega in nepozabnega sina, moža, očeta, starega očeta in brata IVANA RAJGLJA iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ali kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za ves trud pri lajšanju njegovega trplje-ma. Zahvaljujemo se organizaciji ZB Črnomelj in kolektivom BETI, IMV-ZORA Črnomelj, DOLENJKI in Cankarjevi založbi v Ljubljani. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse. Črnomelj, 25. maja 1971. Žalujoči: žena Nežka, mama, hčerki Ivica in Minka z družino, sestre Julka, Francka in brat Pavle z družinami ter drugo sorodstvo. Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LEOPOLDA SOPČICA iz Kanižarice se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Mariji Birkel-bah ter ostalim sosedom. Postaji PPM Novo mesto in UJV Novo mesto, godbi in gospodu kaplanu. Žalujoči: žena Ana, sinova Mirko in Slavo z družinama, hčerka Mimica ter drugo sorodstvo V 29. letu je nenadoma ugasnilo življenje našemu dragemu sinu, bratu, bratrancu, nečaku in prijatelju JOŽETU MARINCiCU iz Sodevc 12 pri Starem trgu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovah in nas tolažili v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo pevcem in pevkam, prof. Marku Kobetu in Juretu Voletiču za poslovilne besede ter gospodu župniku za spremstvo in sosedom za pomoč. Žalujoči: oče, mama, brat in drugo sorodstvo. Sefu firme ATLO KRIWETR in vsem njegovim delavcem, posebno pa domačim, ki so pri njem zaposleni, se iskreno zahvaljujemo za po-daijene vence in za veliko požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob tragični izgubi našega dragega sina in brata Jožeta Marinčiča. ŽALUJOČA DRUŽINA marinCiC Ob nenadni in prerani smrti naše ljube žene, mame, stare mame in sestre BARBARE PAVLAKOViC iz Balkovcev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter nam stali ob strani. Prav posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, zdravnici in medicinski sestri iz Vinice za nudeno pomoč ter vsem številnim udeležencem na pogrebu^ Žalujoči: mož Franc, sin Janko, sinovi France, Ivan in Slavko z družinami, sestra Katarina ter drugo sorodstvo. Ob bridki izgubi nadvse dobrega moža in brata KARLA BUKOVCA upok(^enca z Dvora pri Žužemberku se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetj© ter sočustvovali z nami v žalostnih trenut-‘kih. Se posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Dvor, krajevni skupnosti Žužemberk, krajevnim organizacijam z Dvora ter sosedom za vso pomoč, nadalje zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice ter dr. Leopoldu Kocutarju iz Žužemberka za tmd pri zdravljenju, župniku Antonu Jakošu za opravljeni obred in poslovilne besede, Jožetu Banu ml. pa za govor pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Vera, bratje Ivan, Albin, Viktor in Anton ter drugo sorodstvo Jože Banič, Zajčji vrh, Stopiče, se najlepše zahvaljujem postaji Ljudske milice iz Novega mesta za ves trud pri iskanju večje vsote izgubljenih mark. Oboje potrebujemo: vaš Stari in novi naslov ko nam pismeno javljate spre-^membo naslova! Lista vam na novi naslov nc moremo pošiljati, če nam hkrati ne sporočite svojega dosedanjega'(starega) naslova. Ne jezite so torej na nas, če boste prejemali Dolenjski list tudi naprej na dosedanji naslov, čeprav že stanujete kje drugje -zato upoštevajte naše gornje na-vodilo. UPRAVA LISTA RADIO BREŽICE Četrtek, 3. junija; 16.00 do 16.10 — Napoved programa in poročila. 16.10 do 17.00 - NAJ POP LOT. - Aktualnost tedna - Nove plošče RTB - Iz naše glasbene šole - Obvestila in reklame. 17.00 do 18.00 - Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. SOBOTA, 5. JUNIJA; 16.00 do 16.30 - Pol ure za pop glasbo. 16.30 do 16.40 - Radijska univerza - 16.40 do 17.00 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. 17.00 do 17.20 - Predstavljamo ansambel Dobovških pet. 17.20 do 17.30 - Za naše najmlajše. 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 6. JUNIJA: 10.30 -Domače zanimivosti - Otvoritev ju- psihiatriCna bolnica Begunje na Gorenjskem obvešča, da bo v času od 30. maja do 6. junija odprta razstava izdekov zaposlitvene terapije.Razstava bo odprta od 8. do 18. ure v mali dvorani bolnice. VLJUDNO VABLJENI! ZAHVALA Ob smi li naše zlate mame, žene in sestix? ANE ŠUKLJE roj. RUS ki smo jo iz hiše žalosti ponesli k Trem faram dne 19. maja 1971, se zahvaljujemo vsem sosedom Lokvi-čanom, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na po--moč, družini Roter iz Ljubljane, krajevni organizaciji ZB in SZDL, metliški godbi, ZŽTP — Transportnemu podjetju Ljubljana. Novoteksu Metlika, kolektivu BETI Metlika, metliškima zdravnikoma, častitemu duhovniku in vsem tistim, ki ste jo imeli radi in ste od blizu in daleč prišli, da se p>oslovite od naše drage mame Žalujoči: mož Jože, otroci Jožek, Ivanka, Slavko z ženo Zalko, Vida z možem Tonetom, Mucom; vnuki Borut, Nataša, Tonček, Jožek, Majdiča, brat Tone Russ, sestra Mary Papič, nečaki in nečakinje ter drugi sorodniki Dol. Lokvica, Metlika, Svržaki, Ljubljana, Cleveland, Midland, Reading — ZDA ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in brata IVANA SKUBETA iz Adlešičev št. 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej izgubi stali ob strani in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se še posebej članom delovnega kolektiva tovarne BELT-COSMOS iz Črnomlja In član,om sindikata, PTT podjetju Novo mesto in delovnemu kolektivu pošte Črnomelj, Gasilskemu društvu Adlešiči, govornikom Maksu Pišku in Janezu Vranešlču, godbi na pihala iz Črnomlja. gospodu župniku, darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Nikolaj, stari oče Jurij, sestra Marija, teta Ivana in drugo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste se poklonili spominu naše drage mame in stare mame ALOJZIJE DIVJAK iz Dol. Prekope 23 ji darovali cvetje in vence, jo pospremili k zadnjemu počitku in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, posebno dr. Starcu za vso skrb hi prizadevanje med boleznijo Posebno se zahvaljujemo organizacijam ZB in ZW1 Kostanjevca, ZB Novo mesto, SZDL Prekopa, kolektivu AMD Šlander iz Celja, slnd. podružnici In sodelavcem IMV Novo mesto Za podarjene vence, kakor tudi inž. Dušanu Rošu iz Celja. Enako zahvaljujemo občinskemu odboru ZB Krško, govornikoma Pepci Završek in Jožetu Kupleniku za poslovilne besede, godbi Celuloze iz Krškega, prijateljici pokojne Albini Gramčevi, ki ji Je .toliko pomagala v času bolezni, ter vsem sosedom. Žalujoči: hčerka Marija, sinova Ivan in Jože z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, očka in brata VINKA HROVATA se iskreno zahvaljujemo v.serr^ ki ste nam izrazili .sožalje. mu darovali vence in ga v tako velikem številu spreniili na njego\'i zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sti^žnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, zla.sti dr. Primožičevi, za izreden trud. da bi mu podaljšali življenje, dr. Pavliniču, gospodu župniku za spremstvo ter pevskemu društvu "Dušan Jereb'v Se eokrat v.sem prisrčna hvala! Škrjance, .‘n, maja 1971 Žalujoči: žena Jožica, hčerka Jožica, sestra Pept-a, brat Ivan ter vsi .sorodniki bilejnega srečanja šol bratov Ribarjev v Brežicah - reportaža -Zdravstveno predavanje: - dr. Slavko Sušin: Vročični bolnik - II. del - Za naše kmetovale«: inž. Konrad Kozole - Oskrba in zaidita vinogradov - Franc Volčanšek: Z občnih zborov sindikalnih podružnic -Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 Občani čestitajo in pozdravljajo - do 14.00. TOREK, 8. JUNIJA: 16.00 do 16.15 - Napoved programa in srečanje s triom Bordon in triom Slavka Žnidaršiča. 16.15 do 17.15 -Poročila - Jugoton predstavlja -Novo v knjižnici - Kaj prinaša nova-številka Dolenjskega lista — Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA: „Izpod iste strehe** - pogovor z mladimi ob srečanju šol bratov Ribarjev. RADIO SEVNICA NEDELJA, 6. JUNIJA: 10.30 -Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Po domače (glasbena oddaja) - Obiskali smo vaščane v Podgorju - scvniški rokometaši pred odločilno bitko - Zabavna glasba z uganko - Javna razprava o ustavnih amandmajih - ob 12.30 -Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Zaključek oddaje. SREDA. 9. JUNIJA: 16.00 - Občinske novice in lokalna poročila -Reklame in oglasi - Zgodilo sc je v preteklosti - NAJPOPLOT -Kakšne konjičke imajo naši občani - Parada starih hitov - Nasvet za gospodinje - Po domače (glasbena oddaja) - Zaključek oddaje. TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 4. JUNIJA; 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za ni^o stopnjo — Na travniku - 9.35 Kmečka ohcet v izvedbi ansambla Borisa Franka - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični na-potki za naše goste iz tujine - 12,30 ^etijski nasveti - inž. Jaka Ferjan: Rqa prašičev za samopredcrbo • je gospodarsko pomembna — 12.40 Z ansamblom Stiije kovači - 13.30 Priporočajo vam... - 14.35 Naši poslušalci, čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste — 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 Marijan Lipovšek: „Sončece sy!** - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Doika Škoberneta - 20.00 Poje Komorni zbor radia Celovec — 21.15 Oddaja o moqu in pomorščakih - .22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 5. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kme-tuski nasveti - Inž. Miran Vodopivec: Obnova vinogradov na vinorodnem območju Krasa - 12.40 Poje basist Friderik Lupša — 13.30 Priporočajo vam ... - 14,30 Veseli zvoki z domačimi ansambli - 16,00 „Vrtiljak** - 16,40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Domače pesmi in plesi - 20,30 Zabavna radijska i^a — Wolf-gang Ecke: „Gospod v sivih hlačah** - 22,20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 6. JUNIJA: 6.00 do . 8,00 Dobro jutro! - 8,05 Radijska igra za otroke - Rene Guillot: „Red Kid iz Arizone** — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, . tovariši... Ferdo Fišer: Osvobo-r dilna fronta in delovanje kulturnikov v Ljubljani - 10.25 Pesmi borbe in dela — 10,45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11,00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13,30 Nedeljska reportaža - 13,50 Z domačini ansambli — 14,30 Humoreska tega tedna — J. Crosby: Humoreski - 16.00 Radijska igra-Hans Rothe: Zabrisani sledovi -17.05 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer** — 22.20 Plesna glasba. PONfeDELJEK, 7. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12,30 Kmetijski nasveti - Cebelar-dca morala in prevažanje — 12,40 Igrj^o veliki pihalni orkestri - 13.30 Sporočajo vam ... - 14.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Si^aU** - 19,00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma - 20.00 Richard Wagner: 2. dejanje romantične opere - „Lohengrin** - 22,15 Za ljubitelje jazza, TOREK, 8, JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja - 10,15 Pri vas doma - 11,00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12,30 Kmetgski nasveti - inž. Milica Koman: Računalniki in pospeševalna služba v drugih deželah — 12.40 Po domače - 13,30 Priporočajo vam .., — 14,10 Moj svet je glasba - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** — 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Prodajalna melodij - 22.15 Komorne dcladbe Karola Szyma-nowskega. SREDA, 9. JUNIJA: 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12,30 Kmetijski nasveti - inž. Jernej Cmko: Obetajoče zgodnje sorte jrbolk - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Majhen koncert lahke ^asbe — 14.35 Naši poslušalci čestitžgo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -16.40’ Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Wolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere „Gledališki ravnatelj** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20,00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, lo. junija: 8.10 Glasbena matineja - 9,35 Z orkestrom Ray Conniff in Paul Mauriat - 10,15 Pri vas doma — 11,00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12,30 Kmetijski nasveti - Dr. Albin Stritar: Kako napredujejo razidcave naših talnih enot Ul pedološka karta — 12.40 Z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ,.. — 14,30 Z orkestrom Me-lachrino - 15,30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 18,15 Iz kasetne produkcfle RTV Ljublja- na*— 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute s kvartetom Silva Štingla - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30. „Slovenska popevka 71** - 22.15 Novi posnetki domače muzike v našem studiu NEDELJA, 6. JUNIJA 8.35 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 8.50) (Bgd) — 9.30 Po domače v Metliki (Kmečka ohcet 71) (Lj) - 10.00 Kmetgska oddaja (Bg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti živali. Risanka (Lj) — 12.00 Nalepša pesem na svetu -prenos iz Doma pionijgev (Bg) - 13.00 Mestece Peyton - serijski fihn (Lj) - 13.50 TV Kažipot (do 14.10) (Lj) - Športno popoldne - 18.00 Vroči mil^oni — angleški film (Lj) - 19,50 Cikcak (Lj) - 20,00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Marodič: Gobaiji (J RT) (Lj) - 21.25 Videofon (Zg) - 21.40 Poročila (Lj) - 21.55 Športni pregled (JRT) - 22,25 Reportaža s festivala J RT - Bled 71 (Lj) PONEDELJEK, 7, JUNIJA 16.45 Odprta univerza (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec bd 17,30) (Bg) - 17,40 Tigrček Peter - III. del (JRT) (Lj) - 18,00 Risanka (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18,30 Zlatar - oddaja iz cikla Karavana (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19,05 Mladi za mlade (Sk) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20,00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj), - 20,35 Frey: Feniks preveč — TV . drama (Lj) — 21,30 Kulturne diagonale (Lj) - 22,10 Poročila (Lj) TOREK, 8. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje Plešivec do 17.00) (Bg) -17,45. E. Peroci: Nina in Ivo - 5. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Niso samo rože rdeče: Glažek vinca po mizi binca (Lj) — 19.05 Ribe v Jadranu - oddaja iz cikla Oceano-grafga (Lj) - 19.30 Starši in otrok (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — '20.35 Sla po življenju - ameri^i-film (Lj) - 22.35 Literarni nokturno: Jože Snoj (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) SREDA, 9. JUNIJA PribL 14.30 Giro DTtalia - prenos (EVR-Lj) - 17.05 Madžarski TV pr^led Mohorje, Plešivec’ do 17,20) (Bg) - 17,45 Pika Nogavička - švedski film (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbena oddaja (Zg) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Od filma do filma (Lj) — 19.20 Po sledeh napredka (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Teh naših 50 let: Leto 1948 (Lp - 21,35 Deček Nikiška - ruski balet (Lj) - 22,20 Poročila (Lj) Četrtek, lo. junija 16,35 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.45 Veseli tobogan: Lenart v Slovenskih goricah (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18.30 Družine - poljudnoznanstveni film (Lj) - 19,00 Mo- zaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19,20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Bg) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slovenska popevka 71 - prenos (Lj) - 21.45 L, Pirandello: Moj svet (Lj) -... Poročila (Lj) PETEK, 11. JUNIJA 13.30 Bukarešta: Teniško tekmovanje za Davisov pokal — Srečanje Romunija : Jugoslavija — prenos (do 17.30) (IV-Lj) - 17.45 Vijavaja-Ringaraja: F. Milčinski (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18,30 Glasbeni dnevnik (Bg) - 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slovenska popevka 71 — prenos (Lj) - 21.45 Velika parada komedij ~ ameriški film (Lj) - 23,10 PoročUa (Lj) SOBOTA, 12. JUNIJA 14.30 Bukareša: Teniško tekmo-'vanje za Davisov pokal — Srečanje: Romunija : Jugoslavija - prenos do 16.15 (IV-Lj) - 16.15 Rokomet Partizan : Borac - prenos (Zg) v odmoru Glasbena medigra (Lj) - 17.30 Obzornik (Lj) - 17.45 Po domače z ansambli Košmrlj, Rom in Gorenjci (Lj) - 18,15 Plus pet -mladinski quiz (Sa) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Ljudje ob Indijskem oceanu (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slovenca popevka 71 — prenos (JRT) (Lj) - 21.35 Rezervirano za smeh (Lj) - 22.05 Maščevalci — se-rijdci film (Lj) - 22.55 TV kažipot (Lj) - 23.15 Poročila (Li) S ga bonboni e e VISOBI#-i vo dijo v kvaliteti m nagrajujejo S Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje. Njihova posebnost je tudi spdobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v • DOLENJSKEM LISTU besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo Žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c 0 m Kombinat 2ito. Ljubljana, šmartin.ska 154 (nagrada — Visoki C!) 1 nn^u let elektromehanika telekomunikacije elektronika avtomatika elementi Srebrni jubilej ISKRE ISKRA je letos stara četrt stoletja. To ni tako veliko, vendar dovolj, da je postala eno vodilnih podjetij v Jugoslaviji. 17.000 parov rok, v 16 delovnih organizacijah, sodeluje v bogati proizvodnji: od sestavnih delov, raznih gospodinjskih aparatov do najzahtevnejših elektronskih naprav. Iskrine tovarne so doma In v tujini. ISKRA je tudi delničar več tujih firm in uspešno poslovno sodeluje s priznanimi inozemskimi oartneril. it i:- ISKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika. Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA Elektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, Ljubljana ISKRA Polprevodniki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, Ljubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana ISKRA Commerce. Liubliana Zvestoba sokolski misli Sokolstvo je Bogomira Milosta iz Sevnice pripeljalo do naprednjaka in aktivista OF Začetna zadrega. Kot vedno, kadar obiščemo tihega, skromnega, a zaslužnega človeka. „Res ne želim publicitete,“ se je iskreno branil 75-letni Bogomir Milost, letošnji dobitnik priznanja Osvobodilne fronte, vse življenje napreden mož, katerega delo je postalo del nas, kar opravičuje, da si ga vzamemo v javnost več, kot to sam želi. Rodil se je v Trstu, njegov rod pa izhaja iz Grgarja pri Gorici. Klasično gimnazijo ' iv-.''«"* je obiskoval v Gorici, kjer se je šolala cela vrsta znanih umetnikov in znanstvenikov. Spoprijateljil se je s slikarjema Antonom Gojmirom Kosom in Venom Pilonom, komponistom Marijem Kogojem, osebno se je dobro poznal z Igom Grudnom, Francem Bevkom, Ivanom Cankarjem in celo s Simonom Gregorčičem. Bogomir je želel študirati biologijo, toda prva svetovna vojna ga je pobrala kar iz Šolske klopi in ga postavila v blatne strelske jarke. Po končani vojni se je zaposlil na železnici in se prvič srečal z gibanjem, ki ga je pritegnilo vse življenje. S Češkega je prišla ideja o sokolstvu, o naravnemu življenju, skrbi za telesno in duševno zdravje hkrati. Že 1920. leta je bil tajnik zlet-nega odbora v Mariboru, v kasnejših letUi je sodeloval v sokolski organizaciji, kjer je bil zaposlen. Posvečal se ni samo telovadbi, marveč je bil tudi pri odrskih uprizoritvah, pri kulturni manifestacijah, v društvenem orkestru, skratka, kjerkoli je bila kaka korisma dejavnost, povsod je bil zraven tudi Bogomir Milost. Druga svetovna vojna ga je zatekla kot šefa postaje v Sevnici. Bogomir je ostal zvest svojemu prepričanju, sevniška postaja je bila takrat eno izmed žarišč narodnega odpora proti Nemcem, tu so pod Milostovim vodstvom delali junaka Savo Kladnik, Marjan Jerin in drugi. Ko so zasumili, so ga Nemci odpeljati v zapor v celjski Pisker, kjer so ga mučili, kasneje pa pod grožnjami odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Ko se je po vojni vrnil v Sevnico, je nadaljeval s svojim vsestranskim delom. Še danes, čeravno je 100-od-stotni vojni invalid, sodeluje pri TVD Partizan, vodi sev-niško čebelarsko društvo, ki ga je ustanovil pred 36 leti, izpopolnjuje bogato filatelistično zbirko, prireja razstave in navdušuje še druge. Za svoje delo je prejel vrsto odlikovanj in priznanj: red zaslug za narod, red dela tretje stopnje, čebelarsko odlikovanje red Antona Janše I. stopnje, zlato filatelistično znamko itd. Ko se pogovarjava o minulosti, iz katere se je rodila sedanjost, ko listava po zbornikih in fotografijah, razmišljam o njem O sebi pravi: „Živel sem intenzivno življenje, vseskozi Bile so stvari, ki so nas držale pokonci in krepile našo zavest, da smo znali ravnati po vesti, ko so prišli časi preizkušnje. “ Bogomirjeva življenjska pot je premočrtna, ostal je zvest svojemu naprednemu prepričanju, zgled moža in človeka v pravem pomenu besede. M. L. # Uredite sl svoje denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. • 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servisi ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve! Mali Divji zahod Samo na startni črti so spreedway vozači poravnani, nato se v trenutku drug za drugim zvrstijo po črni stezi, pehajoč se, da bi čimprej prišli v ospredje in v objem zmage. Več o nedeljski športni prireditvi v vrvjo. Krncem berite na 11. strani. (Foto: S. Dokl) ali kako se je petnajst letnik nesramno poigral s štirimi učenci osnovnem šole Katja Rupena Se vedno je deževalo, ko so se vi ponedeljek, 31. maja popoldne,! učenci Bogdan Adamič, Borut Švaj-| ger, Zoran Pečič in Bogdan Janče-1 vič vračali iz osnovne šole Katja Ru-1 pena v Novem mestu domov proti j Mestnim njivam. Pot so drobili po i Kettejevem drevoredu. * Nenadoma je prednje stopil večji f in močnejši fant, 15-letni F. P. iz j Potočne vasi, in jih začel strahovati. Ukazal jim je, da so ga pospremili : do Novoteksovih blokov. „Zdaj pa mir, da se mi nihče ne gane!“ je zvišal glas petnajstletnik, ko so se usta-; vili. „Sem, kar imate, pa hitro!“ je stopjl mednje in jim začel pobirati svinčnike, peresa in druge šolske po- ' trebščine. Učenec Pečič mu je mo- j ral dati uro, Jančeviču pa je iztrgal dežnik. Da bi bil mali zahodnjaški ' napad čimbolj popoln, je F. P. male , ujetnike še zvezal z ¥wwnfi ifn I in . — Jutiij 1971: Krka Poročilo iz Kostanjevice: obupani ribiči, prestrašeno turistično društvo — Grozi pogin življenju v Krki? — Kdo jo je onesnažil? . Krka je že postala zaradi svoje lepote znana tudi zunaj meja. Ribiči se veselijo skrivnosti te plemenite reke, vsi, ki so bili v Kostanjevici in videli Dolenjske Benetke, se radi vračajo. Taka je bila Krka desetletja, stoletja, še pred nekaj leti: veljala je za izredno čisto reko. Pred štirimi leti je Krka postala nenadoma močno umazana, vendar se je počasi očistila, umazanija pa ni napravila večje škode. Letos je popolnoma drugače. Že nekaj tednov je Krka ijava, kot da bi v njej spirali premog. Prebivalci s strahom opazujejo, kako se bo končdo: Kiica |e Še nanrei umazana. Med ribiči je nastal preplah. Obupani so strmeli v vodo, saj je 3-letni zarod, ki so ga načrtno vlagali v l6:ko, čisto uničen. Tudi redki somi so pred umazanijo pobegnili. Zdi se, da voda ni samo umazana, temveč tudi škodljiva! Alge odmirajo, edina laboda, ki sta se že popolnoma udomačila, sta odletela neznano kam, V Krki ni več mogoče prati perila. Kostanje-vičani se sprašujejo, če še lahko pijejo vodo, saj so vsi vodnjaki v Kostanjevici povezani z Krko! Ribiško družino zanima, če še kaže vlagati zarod, ko ji delo Uboga Krka Inž. Vladimir Ddenc, ke-mik-tehnolog na Zavodu za vodno gospodarstvo v Ljubljani, je po 20. maju vzel vzorec K^e za analizo. ,J>Ii mogoče pričakovati, da bi analiza dda končni odgovor. Upoštevati je treba, da bi bfli najboljši odgovori, če bi analizirali v Kfki, ker sicer vzorci pri prenašanju izgubijo na vrednosti. Po tistem, odkar smo vzeli vzorce, sem bil še enkrat na Krici, ogledal sem si jo skoraj do izvira. Povem lahko, da je onesnažena že pri Straži. Že „Gor-janci“ jo začnejo mazati, nadaljujejo pa vsi dru^ ... Nujna, je budnost sanitarnih Jnšpekcij občin ob Kiki!“ ^ nekaj let v hipu uničijo. Turistično društvo je letos vložilo veliko denarja za novo kopališče. Toda le kdo bo ostal ob umazani Krki — vsak se z gnusom obrne. Tujci, ki so letos obiskali Kostanjevico, začudeno sprašujejo prebivalce, zakaj je foka tako umazana, in se odpeljejo. Tudi Zagrebčani, že stalni gostje Dolenjskih Benetk, se ob pogledu na Krko obrnejo. Mar bodo v Kostanjevici izgubili še to naravno bogastvo? Le kdo škoduje Krki? Ali je tega res kriva novomeška industrija? Niso ogorčeni samo v Kostanjevici. V Kostanjevico so prišU predstavniki krške občine, vzorce vode so poslali analizirat v Ljubljano in Zagreb. Tudi Jože Brilej, podpredsednik republiške skupščine, se je v Kostanjevici prepričal o umazani Krki. Kako bodo odgovorili raziskovalni inštituti? Kdo je kriv za umazano vodo in kdo bo povrnil škodo, ki jo je utrpela Krka? Ali rib ne bo več? Kaj bo s Kostanjevico? Bomo izgubili Krko, ki je po svoji lepoti že znana po Evropi? ALENKA BURJA iiaigiilfilliiiiiiiiniim odprto^iiadeHor SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu ISSSSSBSBS „Ti, a si bila včeraj? “ — Sem. ,^a? “ — Kar v redu. Sva se zmenila za jutri v kino. Takle telefonski pogovor lahko slišite v vsaki tovarni, v vsaki pisarni, samo veliko bolj razvlečen, kajti prijateljici je treb^ povedati vse podrobhosti prvega sestanka z „njim“. So pa še drugačni primeri. Ni mi treba daleč, da vidim, kako svinčniki avtomatično popadajo z rok dekletom, še preden je šef čez 26 stopnic prišel do avtomobila, s katerim gre na službeno pot. Poznam tudi tipa, ki se ima za važno osebnost, a ga pri pravem delu še nisem videla. Navadno ima goste v pisarni, pijejo kavico ali slivovko, včasih rešuje križanko, včasih pa grozansko zdeha, ker je zmučen od sinočnjega službenega popivanja. Hudo je za stranko, če v gostilni ali v uradu čaka na milost, medtem ko si kolegici izmenjujeta kuharske recepte, kot da taka stvar samoumevno spada v rok službe. Čudno je, če prideš k obrtnikom družbenega sektoija, za katere je splošno znano, d^ jih bo vs^ čas stisnjla nerentabihiost, a strankinega naročila nočejo niti slišati, ker je malica. Med malico pa bi se verjetno strašansko pregrešil, kdor bi zapisal naslov osebe, ki želi popravilo na domu. Znanec, ki mu lahko verjamem, trdi. da je v resnici videl delavca, ki se mu je pri kopanju kanalizacije naredil žulj na bradi. Pa ne smemo misliti, da tako delajo le neodgovorni v proizvodnji. Vem za direk- torja, ki ima neverjetno veliko službenih potovanj v razna mesta, za njim pa prihajajo kartice z nežnimi pozdravčki. Kolektiv se le smeje. Vem za drugega, ki si je zaračunal službeno vožnjo na nujen poslovni sestanek, a je ženo z vso kramarijo odpeljal v vikend na moiju. Vem za tretjega, ki je ob desetih dopoldne pijan. Ko pride steklenih oči v kolektiv, pojasni, da je imel sestanek na občini. Še niste nobenkrat slišali ženske, ki bi tarnala, kako hudo je v’ službi, ker čas tako po polžje mineva, doma pa je toliko dela? Še niste nikjer videli frajUce, ki ob 13.45 pride iz službene umivalnice že našminkana in na novo počesana za domov? Se niste videli šefov, ki bi prihajali ob osmih ali še kasneje v službo? Ali ne veste, da nekatere uslužbenke, gredoč v banko, na občino ali po strokoven nasvet, nakupijo poln cekar stvari, morda pa še mimogrede skočijo domov pristavit za „župco“? Ko pa se zbere kolektiv na sestanku, da bi razpravljali o stabilizaciji, birokraciji in družbenih deformacijah, se zdi, kot da so vsi zaspani, ker teče beseda o učenih stvareh, o kakršnih pri nas ni ne duha ne sluha. RIA BACER r \ Analiza — naslednji teden Inž. Jože Tršar, ki vodi Živilski laboratorij v Novem mestu, je na naše vprašanje o tem, kaj so pokazde analize Krke, odgovoril: „Vzorec vode smo vzeli, na pogled je rjave barve. Analize pa še niso končane, znane bodo prihodnji teden.“ V ^ Tu me počakajte, dokler se ne vrnem, če ne . . .“ je zagrozil petnajstletnik in hitrih nog odšel v kolodvorsko restavracijo v Bršlin. Otroci so čakali in čakali in sc poskušali osvoboditi. Naposled se jim je posrečilo povleči roke iz vrvi. Kar zdrveli so domov. Med potjo so srečali Švajgeijevega očeta. Takoj so mu poveddi, kaj se jim je zgodilo, in pokazali na železniško restavracijo. F . P. je bil še v restavraciji, ko je vstopil oče malega Boruta. Čeprav nerad je F. P. moral z možem. Šla sta naravnost na milico, kjer so fantu odvzeli predmete, ki jiji je bil iztrgal otrokom. Kaj bo s F. P., poročilo postaje milice ne omenja. I.Z. Cesar pripeljal dva laboda ^ Anton Cesar iz Prečne, delavec v novomeškem Novoteksu, ki je 19. marca ustrelil dva mlada otoška laboda na Krki v Bršlinu, je te dni na Otočec pripeljal dva laboda v zameno za ustreljena. Dragi streli! PODPIS: „SALAMIADA 71“ Na sliki nekateri izdelovalci salam in j ocenjevalci, ki so sodelovali pri ocenjevanju v Kočevju. V sredini z diplomo organizator Ivan Lampe, ki je prejel priznanje za 2. in 3. najbolje ocenjeni izdelek. (Foto: Jože Primc) DerendoV^a salama najboljšal Zasebni žagar je izdelal najboljšo salamo Ivan Lampe iz Kočevja je v sodelovanju z inž. Dušanom Oražmom organiziral 29. maja v Hotelu Pugled v Kočevju ocenjevanje salam in nekaterih drugih mesnih izdelkov, ki jih izdelujejo zasebniki iz kočevske občine. Komisija strokovnjakov in potrošnikov, ki ji je predsedoval dr. Franc Rupnik, je izmed devetih vzorcev prisodila 1. mesto domači salami Ivana Dcrende, 2. mesto mesni tofti-tlačenki Ivana Lampeta in 3. mesto prešani šunki Ivana Lampeta. Izdelovalca sta piejela za svoje iz-delkt diplome. Četrto mesto si je priborila salama Jožeta Lovka, ki je bila hkrati ocenjena kot druga najboljša salama. Skupno je poslalo svoje izdelke v oceno šest občanov. Ocenjevanje jo bilo tajno in no- ben izmed 16 ocenjevalcev tudi ni vedel, kdo je avtor izdelka, katerega ocenjuje. Na tekmovanju ni bilo nagrad. Med izdelovalci salam, ki so poslali svoje izdelke v oceno, so bili ljudje različnih poklicev, seveda tudi nekaj mesarjev. Prvo mesto je ,,za-scdel“ Derenda, ki ni mesar. Zelo lep uspeh je dosegla tudi edina ženska tekmovalka Ana Volf iz Livolda," ki si skupaj s sovaščanom Jožetom Pojetom deli v skupini salam 3. in 4. mesto. J. PRIMC USTANOVITELJI IN IZD.^J ATELJI: občinske kontcrence SZDL Brežice. CrtKinu-lJ. KoCevjc, Kr.