Leto VIII. štev. 81.
Pofithln^ plačana v gotovini.
V	Krškem, v nedeljo 13. julija 1924.
Današnja štev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in pčdpisojte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj6.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije
Le dve uri . . .
Ignoranca je tisto zlo, tista šiba, ki tepe človeštvo in ga bo tepla tako dolgo, dokler se ne zdrami iz duševne lenobe. Nobeni vojni, potresu, lakoti, epidemijam itd., ne moremo pripisovati toliko zlih posledic, kakor ignoranci. Razen katastrof, ki jib povzročajo naturne sile, so vse druge posledica ignorance v širokih ljudskih masah. Ignoranca tlači človeštvo [razen male peščice vladajočih slojevj trajno, medtem ko se rane, zadane vsled naravnih nezgod, kmalu zacelijo, Ignoranca ni omejena le na neke kraje, mestB, države ali narode, temveč vlada neovirano vse narode, nad delavskim in kmetskim ljudstvom vseh dežel po svetu.
Če	bi povprečni delavec posvetil le	dve uri
v	tednu	(kar gotovo ni pretirana zahteva]	v svojo
korist, za svojo politično izobrazbo, bi bilo siromaštvo že davno odpravljeno, gorja, nepokoja in klanja, ki danes pretresa svet, bi ne bilo več. Ignoranca vlada nad maso. Žrtve si izbira samo med .maso".
Ali	ni žalostno gledati na Evropo, kjer peščica	ljudi	bega in izmogava tiste kateri so s	svojimi
rokami in umom ustvarili bogastva za brezskrbno živ’jenje vladajočim? Evropske delavne mase so pehane semintja kakor pehajo viharji morske valove — brez cilja! Ali bi ne mogle te ogromne mase ljudstva, če bi se zavedale kaj se z njimi godi. storiti z mal-> peščico krvosesov to. kar lahko napravijo valovi z lsdjo izkorščevalcev in krvnikov, ki se ziblje na njegovi površini? L^jhko bi storile, pa le tedaj, če bi razumele svoj položaj in če bi poznsle intri-ge tistih, ki jih pehajo v nesrečo. Toda mase ljudstva so duševno še na nizki stopnji in se ne zavedajo svoje važnosti in ne svoje moči.
Delavec, uči se vssj dve uri na t-den! To ni preveč. Ako moraš, se u‘i vsa'-* dan, uči se misliti. Dokler ne boš znal misliti sam. bodo drugi, ki niso tvoji prijatelji, misliti zate.
Kulturna povzdiga. politična zavednost, človeški ponos delavskih mas. to so tisti valovi, ki bodo v stanju vreči ladjo vladajoče, izkoriščevalce manjšine ob skalo in jo pogrezniti na dno.
Pomni, da je tudi delavec, ud človeške družbe, boljši in potrebnejši ud kakor pa njegov izkoriščevalec. Toda tega se moraš zavedati in prenehati misliti kot hapec. Socialisti uče delavske mase že dolga leta. ampsk čudežev ne morejo delati, Če bi se moglo znanje točiti v glavo kakor se toči n. pr. voda v sod, bi bili rezultati vidnejši in večji. Tako pa je vzgoja počasna, Socialisti ne delajo in ne morejo delati skokov, Prehoda iz kapitalizma v socializem ne morejo pospešiti drugače kakor s »motreno vzgojo. Izobrazba delavskih mas v socialističnem pomenu besede je temelj socializma. Vsak drug način graditve bi bil podoben stavbi, zgrajeni na pesku, kateri bi vsaka večja nevihta izpodkopala temelj.
x Nauki socializma niso utopije ali fraze, smpak fundamenti. na katerih bo stala družba bodočnosti. Pravičnost, bratstvo, proizvajanje vseh za interese vseh, to so stvari, ki bodo dobile veljavo samo v socialistični družbi. - Socialistične stranke so prednja straža družbe bodočnosti, Kapitalizem se tega zaveda pa se bori proti njim in za najmočnejšega zaveznika mu služi ignoranca v ljudskih masah, Socialistično gibanje je napadano od vseh strani, kljub temu se je izkazalo v dobi najhujših kriz za nepremagljivo.
Kakor sapice z drevesnimi listi, tako so danes iflra nekaj ljudi z usodo miljonov — in sami smo krivi!
Delavec, nauči se misliti! Prizadevaj si delati sebi in svojim tovarišem v korist, da te ne bo ignoranca še bolj zasužnjila.
Zakaj imamo fašizem, Orjuno, kuk kluks klan in podobna gibanja, sestoječa iz delavcev proti delavcem? Zato ker nimajo taki ljudje potrebne izobrazbe. Kaj se ie zgodilo v Italiji, Bolgariji, Grčiji, Španiji in kaj se bo zgodilo v Nemčiji? Par generalov in brutalnih diktatorjev vlada vso deželo na korist buržoaziji in njenim oprodam, ljudstvo pa trpi škodo. Kjer reakcija dviga glavo, tam ji kapitalizem pomaga na noge.
Da prične tudi nam zoreti pšenica, se otresimo duševne lenobe in posvetimo vsaj dve uri na teden svoji politični izobrazbi. — Proletarec.
Nasprotnikom pravilnika.
Če bi Krušič polagal več pagnje na resno či-tanje in manj na neodgovorno govorjenje z raznimi .vplivnimi sodrugi". bi ne bil nikdar zašel med Čo-balove in Kristanove prijatelje, kakor jeseniški Marčič. .Naprej* je 20. aprila objavil člančič o pobožnem .Slovencu* in brezverskem Kristanu, ki bi ga bilo treba ponatisniti v teh važnih časih vsem Marčičem in Krušičem za zrcalo, vsem zavednim delavcem za izpodbudo, vsem nezavednim pa zato, da prej izpregledajč. Enotne organizacije, v katerih odločujejo delavci sami, skupni časopis, ki ga pišejo delavci sami, javno obravnavanje vseh naših napak in zmot, tako da si lahko vsak delavec sam ustvari svojo 'lastno sodbo in da ni odvisen od tega, kar mu svetuje »voditelj", to je edina pot do zmage delavstva! Ker hodi .Naprej' po tej poti, ker se edinole .Naprej- drži pravilnika, zato je .Naprej1 edini delavski lisi. Delavci, čitajte ga! Čitajte ga počasi, čitajte ga vsak dan, ves mesec stalno, potem boste spoznali, kakšni zakladi so v načelu javnosti!
Omenjeni člančič se glasi takole: »Pobožni .Slovenec* in brezverski Tone Kristan spadata skupaj ne samo po zvezah kapitala, ampak tudi po enakem mišljenju. Kristan je brani! korupcijo v Kons. dr. za Slov. s tem, da je očital drugim, da niso nič naredili in da nimajo nič uspeha pokazati — .Slovenec* pravi 15. aprila isto, češ, kaj bo .Naprej* toliko govoril, saj Bernot tudi še nima pokazati nobenega uspeha. — Toda .Naprej' ni nikdar niti na-pram Kristanu, niti n?pram .Slovencu1, niti napram delavstvu, sploh nikdar napram nikomur trdil, da je Bernot že kaj naredil in da ga je zato treba postaviti za papeža. .Naprej* je zastopal misei, da so organizacije naredile vse kar je. papeži so pa uspehe organizacijskega dela pobasali v svoj žep, katoliški enako kakor socialistični. Kristanove milijone so naredili delavci, milijarde mrtve roke so naredili tudi detavei — zelo neumni morajo biti tisti delavci. ki poslušajo Kristana in .Slovenca', kadar se bahata, da »imata kaj pokazati". Kaj če bi prišel g. Pašič in rekel: .Vsa Jugoslavija skupaj ni nič vredna sama beračija, jaz in moj sin Rade sva edina človeka, ki znava delati, zaslužiti in varčevati, zato tudi imava nekaj pokazati!" Osli bi videli Pašičevo zlato, kapital, in bi rekli: res jel Pametni bi govorili drugače. Volitve bodo še večkrat pokazale, kako se okradeni delavci vedno bolj izpametujejo, kako dajejo vedno manj glasov raznim »pridnim tatovom", in vedno več glasov svojim organizacijam. .Slovenec* to ve, zato dela Korošec v Beogradu proti volitvam. zato uničujejo kaplani kandidatne liiste delavskih organizacij (Jesenice) in zato so razni Marčiči prijatelji g. Toneta Kristana ...“
PUSTITE ŽE ENKRAT BARANTANJA!
Že zopet so začeli nekateri mešetariti za zedinjenje proletariata. Tukaj ena resolucija, tam druga resolucija, da naj se zastopniki obeh struj skupaj vsedejo ter pobotajo. Med mešetarji so zopet takšni, ki so pomagali pravilnik izpopolniti in ga do zadnjega strankinega zbora priporočali. Kakor se pa sedaj kaže, hočejo nekateri to podreti, kar so sami priporočali, da se je delavstvo osvobodilo pijavk, ki so se tudi zvali socialisti, a so bili vse prej nego to. Hočejo za vsako ceno doseči, da se tudi zavedni proletariat zopet uklone bankirskim in advokatskim socialistom, tako da bo spet brezpravje v politični organizaciji, kakor je že bil, ko ni imel druge pravice nego plačati in voliti tiste, katere so imčnovali gg. bankirski in advokatski socialisti pri zeleni mizi. Za takšen sistem so kom-promisarji zopet na delu. Kaj si ti ljudje mislijo, ne
vem. Vem pa to, da so na strankinem zboru pravilnik odobrili in tudi še potem vztrajali na tem, da se vsi člani po njem ravnajo. Ne gre nam sedaj v naše trde buče, kako da so se sedaj naenkrat prelevili in hočejo zedinjenje tudi proti pravilniku. Ne vem, ali so ti ljudje takrat pri glasovanju vedeli, za kaj gre ali ne, mislim, da takrat niso vedeli. Sodrugi, kompromisarji, kako hočete, da vam bo delavstvo zaupalo, ko se vi sami nočete pokoriti sklepom, pri katerih ste tudi vi sami sodelovali?! Če bi v strokovnih organizacijah tako delali, bi jih že davno vse hudič vzel, še tisto malo, kar je ostalo. Proti pravilniku nobenega kompromisa! Kdor ga ne pripozna, kdor hoče delati proti njemu brez na-šega kongresa, naj gre. kamor ga korito vleče. Šli so že takšni, ki so mislili, da imajo socialistično delavstvo v najemu. Toda to delavstvo postaja vedno bolj zavedno in kakor je pognalo bankarske ter advokatske socialiste, tako bo pognalo tudi pol miši — pol tiča socialiste. Zavedni proletariat bo šel svojo začrtano pot zmagonosno naprej proti vsem nepoštenim kompromisarjem. Sodrugi, na delo za organizacijo, za časopis, za zmago pravice in javnosti — to je naše zedinjevnlno geslo! — J. P.
UTRINKI.
Človek počasi spoznava, da je razumnejše preprečiti zločin, kakor pa kaznovati zločinca. Veliko boljše je bolezen preprečiti, kakor pa jo zdraviti. Človek, kadar postane res človek, bo znal odpraviti vzroke, ki vodijo k zločinom; iztrebil bo barbarizem iz sebe; odpravil bo ekonomski sistem, ki ie zgrajen na tatvinah. Veliki tatovi so vladarji, mali jih poskušajo posnemati. Gnilobe je mnogo in družba je okužena. Ozdravila bo. civilizacija se bo civilizirala. kar vzame čas.
*
Človek se uči zato ker je neveden in želi zmanjšati nevednost in pomnožiti nanje. In v tem, da ima voljo za učenje in volio postajati človek, je zapopaden njegov napredek. Veliko je že pridobil. Dolga je še pot pred njim, precej dolga je tudi tista, ki jo je že prehodil, Ozri se nazaj po tej poti, da boš za silo razumel tisto, po kateri imaš korakati ti in tisti ki pridejo ra tabo. In ne pozabi KORAKATI. Če moreš, teci. Pomni pa. da bo več na tudi v bodoče lezla tako počasi in da ji pospešiš korak, jo moraš priganjati — učiti!
*
Nimamo vzroka obupavati nad človekom, niti ne nad neslogo v proletarskih vrstah. Človek ni vsemogočni Bog. ki bi mogel s petimi hlebi in par ribami nasititi tisoče lačnih ljudi, Čez morja in široke vode ne more delati mostov čez noč. Čudežev, kakršne nam opisujejo biblijske pravljice, ne zna delali, pač zato ker je človek, Mi nismo vsevedna božanstva. Človek kakršen je danes, je še v veliki večini neveden in tisti, ki mislijo, da največ vedo, so (udi nevedni,
PRESELITEV ORGANOV „ DELAVSKEGA GI-BANJA V CELJU.
Krajevna Organizacija S S J, kulturna organizacija »Svobode", podružnica Celje, centrala Splošne delavske Unije in Splošna gradbena produktivna zadruga v Celju so vzajemno najele lokal v hotelu »pri Kroni". Ljubljanska cesta 10, dvorišče, kjer poslujejo v delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12., seveda predvsem le za organizirane, razen javne knjižnice »Svobode". Novo upoStavljeno Srezko tajništvo SSJ in KDZ za celjski srez je dobilo prostore istotam. Sprejemajo se tudi vsak dan člani za katerekoli teh organizacij. Toliko v vednost proletarski javnosti.
Vzajemna tajništva.
Pravo
fchicMovo-mllOz
znamHo
Schicht
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti
Pranje s JchkktoVim mitom j« zabaVa!
Razno.
Nepošteno je. če dolguješ naročnino. Ko bomo začeli objavljati tudi naročnino, bo marsikoga sram, da je ostal toliko časa na dolgu. Objavljali seveda ne bomo po imenih, ampak po organizacijah. Toda zavedni člani bodo hoteli vedeti, kdo je med njimi tisti, ki je plačeval gostilničarja točno, proletarskemu časopisu pa z zamudami. Nečlane bomo pa pismeno naznanili organizacijam.
»Naprej« preganja — Boga namesto buržoazije, pravi .Pravica'. .Pravica' ga je že davno pregnala.
Roman .France Kremen" pričnemo priobčevati prihodnji teden, ker se ni nihče oglasil proti nadaljevanju. Za lažje razumevanje vsem, podamo še kratko vsebino že objavljenih poglavij.
Izšla je 7. štev. ..Planinskega vestnika" z zanimivo vsebino in z lepim posnetkom Rjavine.
Pašičeva vlada bo v ponedeljek menda de-misionirala. Saj je tudi vseeno: če vlada vlada ali če vlada ne vlada, v obeh slučajih se nam istotako dobro godi.
Kje je Radič in kaj je žnjim, o tem se širijo razne vesti. Pred nekaj dnevi so poročali, da je Moskvo zapustil, potem da je na Dunaju, nato da mu dunajska vlada brani prihod na avstrijska tla. zdaj poročajo — jugoslovanski vladni reptili — da je ravnokar sklenil v Moskvi definitiven vstop svoje stranke v komunistično kmetsko internacionalo. Baje odpotuje tudi bolgarski zemljoradniškl bivši minister Obov s tem namenom v Moskvo. O vladi vemo, da ima sedaj interes širiti takšne vesti in smo to tudi že napisali v .Naprej' (kdor ga ne čita, pa mu ni treba vedeti). Kar se pa tiče Radičevcev in komunistov, vemo. da se tukaj pri nas hudo prepirajo med seboj.
Mala antanta se je sestala 11. trn. v Pragi. Diplomati ljubijo izlete. In si jih. hvala bogu, tudi lahko privoščijo..
Dr. Gustav Harpner je predvčerajšnjem na Dunaju umrl. Tudi med slovenskim proletariatom, zlasti med železničarji, je bil dobro znan. ker je marsikateremu ponesrečencu pomagal do njegovih pravic. Pred tridesetimi leti je odprl svojo pisarno in skupaj z vsem avstrijskim socialistom nepozabnim dr. Friedom deloval delavstvu v prid, posebno je temu znal razlagati zakone. Tudi slovenski železničarji se ga hvaležno spominjajo, tem bolj, ker je tvoril belo vrano med advokati. Treba pogledati samo med tiste, ki se pri nas štulijo v delavsko gibanje.
Na Bolgarskem je izbruhnila baje velika kmetska revolucija. Bo približno kaj takega kakor v srednjeameriških republikah: ljudem se ne ljubi pošteno delati za svoje odrešenje, ker je ta pot težka pa se opajajo s frazami, vmes si pa kri puščajo.
Mussolini je že spet začel po starem: tiskovno svobodo je po neki svoji prejšnji naredbi, ki se dozdaj ni izvajala, popolnoma zadušil. Fašizem seka in seka, debla padajo: gospodje fašisti pri tem pozabljajo, da se tudi sekira krha.
Papeškega nuncija so spodili iz Češkoslovaške, ker se je udeležil neke klerikalne protirepu-blikanske proslave. Socialistični .Pravo lidu' pravi v nekem svojem članku k temu dogodku, da je bil ta papeški nuncij vsem v veliko veselje gotovo zadnji na češkoslovaških tleh.
Saksonska vlada je predložila osrednji nemški vladi zakonski dodatek h kazčnskemu zakoniku, po katerem bi duševno manjvrednim osebam vzeli oplojevaino zmožnost, to seveda v določenih slučajih. To vprašanje je saški urad za zdravje natančno proučil in bo v kratkem rezultate tega proučevanja priobčil. Pripomniti moramo, da ni predlog saške vlade nič novega, v Ameriki ga že izvajajo, da preprečijo slabe posledice podedovanja in ohranijo telesno in duševno zdrav človeški rod. Pa dokler bodo prevladovale sedanje socialne razmere, tudi takšni ukrepi ne bodo izboljšali človeške družbe.
Brezposelnost v Nemčiji narašča, na Angleškem, kjer je 1,905.000 brezposelnih, je od zadnjega tedna padla za 4000 ljudi. Iz Jugoslavije takšnih poročil ne moremo podajati, ker se vlada za brezposelnost nič ne zanima, delavske strokovne organizacije pa tudi ne preveč. Pri nekaterih rojijo voditeljem bolj puči in mehki sedeži po glavi.
Macdonald je v angleški*' spodnji zbornici izjavil, da je delavska vlada dala Francoski razumeti, da nikakor ne misli pri sedanji zbliževalni akciji na kakšno obnovo vojaških pogodb med obema državama, temveč da hoče najti drugačna sredstva za zaščito Francoske.
Socialistična delavska internacionala in Mednarodna strokovna Zveza oz. načelstvi obeh bosta prihodnji teden zborovala v Amsterdamu, najbrže zaradi protivojnega dne.
Švedski socialisti so predlagali plebiscit za odpravo monarhije, V odseku za konstitucijo v državnem v zboru je osem socialistov, ki so to predlagali. Če bi bila večina ljudstva za republiko, bi si moral kralj poiskati drugo službo. Pametno. Predlog je bil zaenkrat sicer odklonjen, vendar pa kaže, da se švedsko ljudstvo bolj briga za politiko kakor Amerikanci za šport in Slovenci za dobrobit Svojih voditeljev.
V Moskvi so zaključili kongres komunistične internacionale. Za predsednika njenega izvrševalne-ga odbora je bil izvoljen Zinovjev, sedež internacionale bo še nadalje v Moskvi.
Ameriški demokratski konvent je vendarle izglasoval svojega predsedniškega kandidata in sicer je to neki Davis.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27-— Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg št 252. Hrvatska.
Bern atovic
Ljubljana.	Mestni	trg	45.
Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po
znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
SRČNE BOLEZNL
Izmed poedinih vzrokov smrti stoje srčne bolezni na prvih mestih. Tuberkuloza, ki je nekdaj bila največja morilka, je marsikje izgubila to nezavidljivo prvenstvo: brezdvomno je to vzrok odločne vzgojevalne propagande proti tuberkulozi. Na isti način mora splošno zanimanje in umna propaganda provzročiti zmanjšanje tudi srčnih bolezni in njihovih zlih posledic-
Koliko ljudi trpi na srčni bolezni, je jako težko povedati. Tekom vojaških naborov za časa svetovne vojne so ameriški zdravniki radi srčne bolezni zavrnili nekaj čez tri odstotke mož v starosti od 18 do 35 let. Neka velika zavarovalna družba je tekom štirih let zavrnila iz istega vzroka 26% iz med vseh oseb, ki so se hotele zavarovati. V mestu New Yorku so šolski zdravstveni nadzorniki našli, da 16% vseh otrok trpi na kaki srčni hibi, kar pomenja. da je v New Yorku 18.000 do 20.000 šolskih otrok, na srcu bolnih.
Srčna bolezen je v znatni meri preprečljiva. Napad revmatizma v de!;m‘vu označuje skoraj vedno začetek oslabljenega srcu. Razmeroma malo je znano o vzrokih revmatičnega okuženja. Ali verjetno je. da se strup, ki povzročuje revmatizem, preriva v telo potom oteklin bezgavk in gobic v grlu in drugih prehodov. Okužene zobe treba tudi smatrati kot vrata, skozi katera revmatizem prodira v telo. Med drugimi vzroki revmatizma in stalnih poškodb srca, naj omenimo prehlad. Škrlatico in druge nalezljive bolezni.
Če znamo, kako nastanejo srčne bolezni, je mogoče ukreniti potrebno, da jih preprečimo. Tako-zvane ..rastoče bolesti" otrok so dostikrat znak lahkega revmatizma in zahtevajo takojšnje iečenje. Rav-notako je treba v slučaju oteklin v grlu takoj zdravniške oskrbe. Nervozni otroci so jako podvrženi | revmatizmu in radi tega srčnim boleznim; treba nanje obračati posebno pozornost. S tem, da obva* rujemo otroke pred Škrlatico in drugimi nalezljivimi boleznimi, odpravimo drug nevaren vzrok srčnih bolezni.
Sv. Vida ples je nervozna bolezen, ki se pojavlja med otroki. Našli so, da je ta bolezen v mnogih slučajih predhodnica revmatizma. Radi tega treba seveda takojšnje zdravniške oskrbe.
Večna previdnost je glavna stvar, če hočemo preprečiti srčne bolezni. Najbolj uspešna borba proti srčnim boleznim je ta, da takoj obračamo svojo pozornost onim raznim bolestim, ki utegnejo imeti za posledico srčno hibo.
Mnogo ameriških mest je storilo posebne korake za vzgojevanje in oskrbo otrok, bolnih na srcu. Pri nas bi jih že lahko posnemali. Za otroke, katerih srce ni normalno, je treba posebnega šolskega programa z mnogimi presledki za počitek. Na drugi strani ni prav. da taki otroci občutijo, da so predmet pomilovanja, posebnega nežnega ozira in preveč preudarjene pozornosti, kajti drugače postanejo zakrknjeni v same sebe in potrti. Umna oskrba pa je neobhodno potrebna, kajti zanemarjena in neizurjena oskrba ima za posledico mnogo kroničnih invalidov.
Srčne klinike za odrasle so druga važna po-potreba v teh dnevih, ko se zavedamo, kaj se vse lahko doseže potom strokovnjaškega vodstva in oskrbovanja. Mnogo oseb. ki jih srčna hiba od časa do časa onesposablja za delo, delajo in živijo ugodno in koristno, če se bavijo z delom, ki je primerno zanje, se pametno ravnajo in higieničnih predpisih in se nahajajo pod nadzorstvom veščega zdravnika.
Vsi oni, ki trpijo na srcu, smejo upati. Ce imajo primerno oskrbo v začetku bolezni, smejo pričakovati normalnega življenja po dolgosti in sposobnosti. V mnogih slučajih se srčna bolezen daje preprečiti; vsak trud v tem pogledu se izplača, če pomislimo na gorje in nesposobnost, ki jo srčna bolezen povzročuje. Kdor pa je bolan, more znatno znižati učinke te bolezni, če umno sodeluje z veščim zdravnikom.
Mnogi bodo pri tem vprašali: .Kako naj spoznam zdravstveno stanje svojega srca?" Zdravniški pregled je seveda najboljši odgovor. Če srce ni normalno, je seveda potrebno znati, v kakšnem stanju se nahaja, če naj se umno leči. Na drugi strani, če je srce v redu, je zadoščenje doznati od strokovnjaka, da je naše srce sposobno premagati ves napor našega vsakdanjega življenja. Periodični zdravniški pregled je sploh v vsakem pogledu iz-
borno sredstvo za čuvanje zdravja in ohranitev ži-vljenske sile.
STRUP V RASTLINAH.
Pravzaprav je mnogo rastlin, ki vsebujejo strupene snovi, ker jih pa nimamo v toliki meri. da bi škodovale, jih ne imenujemo strupenice, kakor ne prištevamo komarja k strupenim živalim, dasi izpušča pri piku malo strupa v rano. Skoro ne preide leto. da ne bi slišali, da se je zastrupil kdo z rastlino ali z njenim sadom. Nekaj strupu vsebujejo: vinska rutica, rožmarin, zlatica, kopriva, hren, pasb-vica, dresen, aselnik i. dr, Kozjevec [Bocksdorn], grm poln nežnega rožnega cvetja, ki ga sade po-gostoroa ob raejah in plotih, ima strupene jagode. Iva ali tisa ima tudi precej strupa v sebi, kdor spi v njeni senci, oboli. V svetovni vojni je obolelo mnogo konj, ki so bili privezani ob tiso ali so prišli na kak drug način v stik ž njo. Ravš. rusa alt ruj povzročajo boleča zastrupijenja. tudi če sediš samo v nj.h senci; ako se dotakneš rjavih peres, dobiš pekoče mehurje. Znan je strup volčje jagode že Grk Diotrides ga je uporabljal kot zdravilo za raka, v nemški zdravilni vedi je bil upeljan baje šele šestnajstega stoletja po Gesnerju. ki ga je rabil za hude bolečine. Ponekod misli ljudstvo, da koristi živini, če dobi majhno mero volčje črešnie in daje konjem med krmo malo posušenih črešnje-vih pecljev. Kosom gredo volčje jagode zelo v slast.
Belinov strup je važen v zdravilstvu. Galci so si mazali ž njim svoje puščice. Leta 1888. se je posrečilo kemikom, da so spremenili v belinu se nahajoči strup v atropin. — Tudi kristavec je znana strupenica. V Evropo so ga baje prinesli cigani. ki so uganjali čarovnije ž njim. Znan je bil že Grkom, Na Nemško so prinesli baje prvo sliko kristavčevo v 18. stoletju in šela v 18. stoletju so ga jeli rabiti v zdravilstvu. Tudi belinov strup je podoben atropinu, tudi tega uživajo ptice, ne da bi jim škodoval. — Strupena je tudi zelena krompirjevo nat: zelene jagode in star krompir vsebujejo solanin. Kadar klije krompir, je naravnost strupen, treba je izrezati oči in odliti prvo vodo, ko je prevrela. — Nezdrava je baje senca divjih kostanjev, praska, povzročena od akacijinega trnja se gnoji silno rada. Lep kokorek ima gomolj, ki je precej strupen, če je kuhan in prepečen, ne škoduje. Najbolj varno hodi, kdor ne deva v usta, česar ne pozna; ne vemo vselej, od česa se redimo, pa tudi ne vemo vselej, s čim smo se pregrešili zoper svoje zdravje.
Iz stranke.
Obračunska tabela bo objavljena v sredo.
Odbor krajevne organizacije SSJ v Celju
je sklenil, da se vrše odsiej:
1. vsak torek ob 8. zvečer redne odborove seje, na katere imajo pa dostop tudi drugi člani.
2. vsako soboto popoldne se shajajo sodrugi v poslovnih prostorih v hotelu "pri Kroni" na dvorišču, kjer se vrše isti dan od 7. do 8. zvečer diskusije, predavanja, tečaji itd. Prvi tak večer se bo vršil v sdboto 12. julija s temo: Ustroj držaye.
3. Vsak prvi torek v mesecu se vrše istotam redna čianska zborovanja, na katera so dolžni prihajati vsi člani.
aodrugi le z rednim shajanjem bomo spoznali drug drugega in znali ceniti socializem, za katerega se borimo. Le s tem se bomo navadili dela, ki je predpogoj za našo zmago. —• Tajništvo SSJ v Celju.
Strokovno gibanje.
DELAVSKA ZBORNICA.
Prejeli smo poročilo seje Delavske zbornice, ki se je vršila 3. julija z dnevnim redom;
1. Čitanje zapisnika zadnje seje,
2. poročilo tajništva Del. zbornice;
3. razpis službe zborniškega tajnika;
. 4. razno.
Seje upravnega odbora so se udeležili razen s. Jerama in tajnika Likarja vsi Predsednik Čohal je otvoril sejo ,in je kritiziral resolucijo, ki jo je sestavil tajnik Likar o nedelitvi Okrožnega urada, češ, da je bilo čisto vodena. [Resolucija je bila naj-brže sestavljena sporazumno z bivšimi gg. .Zarjani", saj je bil na predzadnji seji navzoč tudi g. Kocmur, kateri je zagovarjal stališče b.rokratizma okrog boln. blagajne, ki ga je on ustvaril]. Zapisnik je či-tal g. Kopač, ki se je z malim ugovorom s. Leskoška sprejel. Poročilo o 2. točki dneva, reda je seveda odpadlo, ker je g. Likar kot izvoljeni tajnik zapustil službo in je šel « okrožnemu uradu nazaj. Najbrže je Likarju socialno prepričanje in stremljenje po enotnosti bolj varno pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev kakor pa pri Del. zbornici [Op. ur.: Sedaj nam je jasno, zakaj so se .Korunova". združili z »Zarjani*. Zato namreč, da bi imeli v socialnih zavodih svoje partizance in urednike za »Socialista" na stroške Del zbornice, kjer je prejemal g. Likar 4000 Din mesečne plače.] Mariborski podžupan Druzovič je kritiziral postopanje tajnika, da je zapustil zbornico kar nenadoma. Se večje razburjenje je nastalo med navzočimi, ko je predsednik izjavil, da bodo morali člani upravn. odbora plačati Likarju predujem v znesku 11-000 Din,
katerega mu j« odbor svoječasno dovolil. [Temu pristnemu socialistu ni bilo dovolj 4000 Din mesečno. ampak je še predujem vzel.] Blagajnik je poročal, da je Likar za mesec julij dvignil plačo 4000 D;n pri Del. zbornici in 3010 Din pri Okrož. uradu za zavarovanje delavcev, odplačal na predujem pa nič. Tudi poslov ni opravljal, kakor L«i bilo žaleti in kakor je bilo sklenjeno. Sklenilo se je, da mora Likar podati do 15. julija izjavo, da se mu sme pri Okrož. uradu mesečno po 1000 Din, — odtegovati.
Sodrug Jagodič je kritiziral malomornost tajništva, da nič ne ukrenilo, kar bi bilo potrebno. Delavce po tovarnah, pa ven mečejo. Socialna zakonodaja je samo še no papirju. Izjavil je, ds če se bo tako delalo bo on izstopil, ker ne mara biti soodgovoren. S. Leskošek je pa izjavil, da je skrajni čas. da se seje dajo v javnost, da bomo delavstvo seznanili s poslovanjem sicer bi bil že skrajni čas, da bi se vršile volitve. Predlog central, tajništvu Radn. Komore v Beogradu za prispevanje kvote 20,000 Din se je odklonil z motivacijo, da naj 'oa- y Beogradu preskrbijo, da bo finančni minister dovolil pobiranje prispevkov za del. zbornico. [Op. ured,: V kolikor smo informirani so gg. okrog zelene mize in SP J - komandanti na jugu krivi, da vlada ne razpiše volitev, ker jim prav ugaja biti nastavljen z vladnim dekretom pri socialnih zavodih za delavski denar brez delavskega po-verenja.]
POleg druge nesolidnosti je bivši tajnik brez sklepa seje pustil predložiti račune za shode Strokovne komisije dne 1. junija in sicer en račun za s, Krušiča in enega za s. Jerama. Prvi je bil v Mariboru, a drugi v Črni na Koroškem. Sodr. Leskošek je ugovarjal, da bi te shode krila del. zbornica, ker so to bili shodi Strok, komisije glasom objave v .Delavcu". Predsednik Čobal je rekel, da bi že lahko zbornica plačala, ker je zbornica sklenila, da gre Likar na shode, a on je pa odstopil to s. Jeramu in Krušiču. G. Bizjak od NSS se je s tem strinjal. Lapuh iz Maribora je trdil, da sta bila govornika od Bernotove skupine, t. j. od opozicije Medklic s. Leskoška : »Ravno Bemotovce ne pustimo korumpirati,* — Bradeško je bil jako hud nad temi računi, češ to je diktat od Svetka, ker sem ga sam slišal, ko je Likarju naročil, da plača tista shoda del, zbornica. Nato se je plačilo omenjenih shodov odklonilo. Glede tajnika je bilo sklenjeno, da se služba ne bo razpisala, ker lahko posle opravlja Kopač, sicer itak ni treba jurista za ta posel, marveč le sposobnega strokovničarja. Kopač pa ima svoje delo v redu. [To bomo še videli! Ur.]
Skrajni čas bi torej bil, da vlada vendar že enkrat razpiše volitve v Del. zbornico,
Brezposelnim v Celju. Delavci in delavke se nsj javijo v svrho ugotovitve njih brezposelnosti vsak dan od 9. do 10. ure v tajništvu Vodnikova ul. 3.
Hrastnik. Dne 27. 6. je podružniško vodstvo Unije sl. rudarjev sklicalo članski sestanek, da se posvetujejo o dopisu z dne 22. 6„ št. 65. „Napreja“ in zavzamejo napram tako izzivalnim dopisom stališče.
Navzočih je bilo 20 članov, kateri so soglasno sledeče sklenili.
Članek v Napreju z dne 22. 6, iz Hrastnika, ne odgt varja resnici.
Konštatiralo se je da naši sodrugi, ki so bili v istim članku napadani, niso bili nikakšni stavkokazi. Bili so pač [kakor veliko drugih] primorani opravljati službo ognjene straže. V slučaju da bi se ne odzvali, bi bili žrtve stavke.
S tem sklepom se je napadenim dalo polno zadoščenje in to je glavno.
Hrastnik 27. 6. 1924.
Unija, slovenskih rudarjev podružnica Hrastnik.
K. Malovrh, tajnik.	A. Tanšek, preds.
[Op. ur.: Besedo imajo zopet naši rudarji dopisniki.]
Čitajte naš tisk!
Vestnik »Svobode*.
Hrastnik. Del. tel. in kulturna zveza Svoboda
II.	bo imela v nedeljo 13. VII. 24, ob 9. dop. v društvenem prostoru svoj prvi redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo revizije; 5. Volitev novega odbora; 6. razno. — Poziva se vse članstvo, da se zbora točno udeleži, oni pa, ki so s članskimi prispevki zaostali, naj jih poravnajo, da ne bo nepotrebnih sitnosti. — ODBOR.
»Svoboda«, podružnica Celje javlja, da je prenesla svoje poslovanje (čitalnico in tajništvo) iz gostilne »pri Jugoslovanu" v Gaberjih v Celje, v ho-tel »pri Kroni" — dvorišče.
Blagajnik celjske podružnice »Svobdde« opozarja vse člane na sklep odborove seje z dne 25. maja: Članarina se ne bo pobirala več posamezno pri članih, ampak naj se vsak sam potrudi k blagajniku vsako sredo in soboto od 6. do 8. zvečer in vsako nedeljo od 9. do 12. dopoldne, ko se bo nahajal v .Svobodinem" tajništvu v hotelu »pri Kroni", Ljubljanska c. 10, na dvorišču. Kdor bo tri mesece zaostal, ga bomo brez nadaljnjega črtali iz članskega imenika.
»Domovina" se imenuje brezplačno fazdelje-vana časopisna cunjica in izdajajo jo Žerjavovi demokrati za tiste, ki prenesejo .krepkejše" izraze, večjo rsero demagogije, iurnalistični gnoj, očitno denuncianfstvo itd. itd., za kar v »Jutru", ki je namenjen bolj »inteligenc1!**, ne sme biti toliko prostora. S takšnimi cunjami se pošten list v splošnem ne bavi. pošten človek ga ne čita, samo od časa do časa je potrebno opozoriti javnost nanj. zato do ne pozabi. kako se kapitalizem poleg kolikor toliko z rokavicami pisanih žurnalov poslužuje tudi z gnojnico pisanih. Da smo se izjemoma enkrat ozrli na .Domovino", nam je pa povod ' naslednji slučaj : Pred nedavnim je naš s, Ivan Prodner priobčil v .Napreju" izjavo, s katero je preklical svoj podpis na mešani naprednjakarski listi za občinske volitve v Sv. Krištofu pri Hrastniku. Sodr. Prodnerja so Žerjavovi podrepniki še pred trboveljskimi dogodki z raznimi lsžmi ujeli za ta podpis; ko je njihovo sleparstvo spregledal, je seveda kot poštenjak takoj izvršil, kar je bilo treba k vršiti, Kekšca ie bila ta lista, je najlepše razvideti iz tega, da sta poleg s, Prodnerja še dva druga moža preklicala podpis na njej, med tema je eden celo zvest naročnik »Jutra". Po preklicu se s. Prodner ni več brigal za zadevo, protiagitacije ni izvrševal — saj socialistična lista radi nezavednosti tamošnjega delavstva ni bila vložena — in tudi 2e bi imel čas. da bi razkrinkaval orjuneško-žerjavovske mahinacije, kakor ga, žal kot železničar nima. bi to bilo popolnoma v redu. Po končanih volitvah pa se je .Domovina* [št. 27., 4, VII.] oglasila z dopisom, v katerem pravi med drugim sledeče: .Zmage nismo izvojevali, vendar smo kljub terorizmu farovža, komunistov in nemškutarjev dosegli lepe uspehe. Če bi ti ljudje tako nesramno ne izkoriščali trboveljskih dogodkov bi imeli danes večino v občinskem odboru... kar so počeli komunisti pod vodstvom železničarjev Krajška, Prodnerja in Šumija, to presega vse meje in vpije po ovadbi,,. Veselje bo kratko... Takih ljudi se bomo znali otresti in tudi njih bojkot, ki ga izvajajo proti našim somišljenikom, bo prav kratkega obstoja. Vendar že danes opozarjamo na razmere v kemični tovarni in steklarni kakor tudi na železniški postaji v Hrastniku [ur.: s. Prodner je uslužben na tej postaji!). Red bomo dosegli tudi tamkaj, če ne s pomočjo vlade, p a sami itd. itd*. V tem orjiutaškem tonu besni in grozi revše, ki ga tako v peto zbada, da ne bodo v šentkrištofski občini namesto klerikalnih vršili žerjavovski korupcionisti svojega posla. Čisto nepotrebno je še posebe razpravljati o umazanih zavijanjih [s. Prodner — komunist!] in denunciacijah, ki so vsebovane v tem dopisu. Liberalna kultura govori sama zase. Kako pravi že Nemec? »Der grdsste Schuft in genzen Land, das ist und bleibt der Denunziant!** In žerjavovstvo je pri nas prevzelo žalostno ulogo naj večjega šuftarstva popolnoma v najem, nobena druga meščanska stranka se ne more v taki meri postaviti s to prednostjo. To naj za poštene ljudi zadostuje.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, s« najbrž tudi vašega denarja ne marajo, s®
Ustrezite jim!
Dopisi.
Trbovlje. Marsikaj poučnega se je dalo posneti iz dopisa »K pravilniku" v enem zadnjih .Na-prejev*, V tem dopisu nam piše prijatelj resnice in pravice s. Oset z Dunaja stavke, ki so lahko razumljivi. pa jih naši sodrugi nočejo razumeti. Iueli smo v nedeljo sejo naše krajevne organizacije SSJ skupaj s hrastniškimi sodrugi, Na tej seji se je odobraval tudi Osetov članek, ki pravi med drugim, da pišejo časopisi avstrijskih sodrngov proti vojni. Zakaj pa .Naprej" ne priobčuje takšnih člankov ? so vpraševali nakateri. [Kdor »Napreja* ne čita, se seveda lahko zlaže, da ne priobčujemo protivojnih člankov. „Naprej" ima razmeroma več protivojnega gradiva nega avstrijski socialistični listi na to ugotovitev stavimo z vsakomer! Op. ur,) Sodrugi. iz tistega članka pa ni videti, da bi s, Oset svetoval .Napreju" priobčevati takšne članke, temveč nam v prvi vrsti svetuje to, da naj izpolnjujemo pravilnik, za katerega smo glasovali — nekateri še celo osebno, čeravno mi je s, Krušič na seji rekel, da on ne za in ne proti. Zakaj je šel potem na kongres, ker mi smo ga poslali za to, da glasuje za ali proti. Sodrugi, prav uverjen sem,_ da je s. Oset toliko uvideven, da nam bo takoj priporočal naj »Naprej' piše tudi ksj proti vojni in drugemu, kadar bo videl, da delamo pri nas po pravilniku, kakor delajo avstrijski sod.ugi. Najprvo nam priporoča delati po načrtu socialistično stavbo. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi vsak voditelj delal svoj načrt, ker tako ne more iz stavbe ničesar postati. Tako bo postala iz nje ena sama gruda, kakor če pogledaš na razvaline starih gradov, kjer se vsi vogali na en kup sipajo, notri se pa redijo aadi, ki zastrupljajo proletarsko življenje. Potem piše Oset tudi sledeče: .Voditeljeva dolžnost pa bo tudi, da bo članom dajel hrano socializma, kakor jo je pripravil Karel Marks, Samo ena pot je v Internacionali,
ki vodi do cilja, da svobode proletariata vsega sveta." In zdaj so pa ti ljudje zatajili Karla Marksa, zbrali so si drugo in tretjo pot, potem pa kličejo, da so marksisti, v resnici pa zastrupljajo vero v organizacijo in vero v socializem! Sodrugi, čitajmo in natančno vse premislimo, da bomo vedeli. k8j je naše delo in kaj da moramo izvrševati, če hočemo iz tega priti. Sodrugi. na delo vsi od prvega do zadnjega, ker to delo je za vse 1 Ne misli, da bo kdo drugi zate kaj naredil, to se ne da, ker delo je odmerjeno za vse. Če misliš, da bo kdo zate delal, potem vedi, da v tem slučaju njegovo delo zaostane. Predvsem pa mora biti naše delo po pravilniku do tistega časa, da se pravilnik predrugači in potem zopet po pravilniku. Kaj pravi s. Oset: .Sodrugi, če mi sami ne bomo tega držali, kar smo sklenili, potem ne moremo niti od kapitalistov zahtevati, da bi se držali zakonov.* Sodrugi, če odobravimo članek, potem tudi delajmo po njem. Sodrugi, na pomoč, da voditeljem zakone v glavo vbijemo, za katere so sami glasovali. Sodrugi, na delo takoj, vsaka zamujena ura je zlo za proletariat.
Delavec F. M,
Šoštanj. V soboto 5. t. m. je bila odhodnica monterja s. N. Krombtichla iz Hamburga. Povabil je več sodrugov in tudi tamburaše .Svobode", ki so zaigrali v družbi par lepih pasmic. Razšli so se v prav lepem redu ob 11. zvečer. Ko so odhajali, so nekateri še zahtevali, naj se zaigra na glavnem trgu pesem »Travca zelena" in pa .Volga", kar se je tudi zgodilo. Tamburaši so zaigrali tako milo, da so se začela okna odpirati, dasiravno je bila že 11 ura. Tamburašem smo aplavdirali, tem bolj, ker v Šoštanju sploh ni nobene godbe, čeravno imBmo učiteljstva toliko, da drug v drugega butajo. Ne zanima se pač nobeden za kaj takšnega, njim orje samo Orjuna po glavi in nič drugega, kar bi seveda ne smelo biti. Eden teh nacionalistov kulturnih je šel na občino in naznanil to godbo in glavnega vodjo s. Koradeja, kateri jim je trn v peti, ker marsikaj bi se mogoče predrugačilo, če bi njega ne bilo. Vsa čast njemu in njegovemu delovanju, on je ustanovitelj vseh kulturnih odsekov, posebno pa se je zanimal za petje, katerega odsek so hoteli že ob rojstvu razbiti na kose. Odvzeli so mu vse učitelje, samo da so onemogočili delovanje, pa vseeno se pevci držijo, kakor so bili. Niste jih razbili, pa jih tudi ne boste! Ustanovili so DTE, katera prav dobro napreduje pod vodstvom s. Koradeja, ustanovili so tamburaše in zopet je njih glava s. Koradej. Če bi bili vsi sodrugi tako agilni, bi delavstvo že dyr* no zmagalo! In to vse jim ni po volji tistim, ki pravijo, da so izobraženi, Veste tudi dobro, da iz te organizacije šele pridejo pravi socialisti in s temi ne bo lahko računati, ker ne bodo imeli zašitih oči, bi vam seveda ugajalo. Sedaj pa k stvari nazaj. Kdo pa je tisti gospod, ki je denunciral »Svobodine" rogovileže? To je neki gospod, ki zelo hrepeni po županskem stolčku, kar mu bo pa najbrže spodletelo, ker se preveč žene zanj in tudi Občinarji ga nič preveč ne obrajtajo. posebno ker dela proti kulturnim društvom in to zlasti proti delavskim. Delavcev pa je največ v občini. Z njegovim imenom ne pridemo še na dan, če bomo videli, da je tisti gospod opustil vso gonjo proti našim zaupnikom, ki so nedolžni, ker zahtevajo ie mir med ljudmi. Pozivamo vse Občinarje, posebno pa tiste, ki so slišali tamburaše, naj naredijo sodbo o naši »Svobodi" in naj se zglasijo na občini in povedo, da je vsaka slaba sodba laž. Da pa to laž razkrinkamo, je treba, da vsi vmes posežete, pomagate in delate, da bo v naši občini res red, pa ne da se vidi samo en del. ampak vse je treba po pravici soditi. S tem bomo našim nasprotnikom zavezali jezike za vselej. Oni vidijo samo druge, njih člani pa mirne ljudi na cesti napadajo, ropajo, streljajo. Za to se pa nihče ne zmeni in nobeden med njimi se ne zgane, da bi preprečil takšno podivjanost. Pa mislimo, da dolgo ne bo tako šlo, ker se takšne stvari gnusijo že vsakomur, ki ima razum in pamet v glavi. Po njihovem receptu smo mi delava največji tigri, ker nismo pri Orjuni, oni pa se prištevajo k ovčkam. Res je že. da svet napreduje, ampak tega pa ne verjamemo, da bi ovčke tako napredovale, da bi na cesti tigre napadale. To v premišljevanje vsem Občinarjem. Vam delavci pa: delajte, delajte in zopet delajte za izobrazbo, pristopajte k »Svobodi", pomagajte nam pri delu za izobrazbo, ker ona je naša rešitev. —
Treniran tiger.
Velenje. Demokratski orjunaši se že pripravljajo na občinske volitve, ki se bodo vršile 10. avg. tl. Vsi občani bi morali vedeti, da je kandidat te liste bahati Savinek v sredi trga, bolje na visokem, ker nima ničesar skupnega z delavstvom. On je le v službi v delavnici drž. rudn. v Velenju, zato mu častitamo, da je tako navdušen in požrtvovalen ele-ment za blagor revnih. Zatirani delavci in kmetje, ki poznate tega velikega gospoda, povejte mu: Sram te bodi! Pod kapitalistično streho si in delaš proti interesom delavstva in v pogubo sebi, ker tudi sam si siromaček, ali ne ? Hočeš biti gospod, da ti bodo popotniki klicali »zdravo". Vsi pametni te svarimo — pazil
Hrastnik. Prčd kakimi desetimi leti je izdalo rudarsko glavarstvo odlok, da ne smejo imeti rudniški pazniki in uradniki gostilne ali vinotoče. Ugotovilo se je, da šo se vršila velika izrabljanja na škodo družbe, ponajveč pa na škodo tistih delavcev, katori so držali na poštenost in niso zaprav-
Ijali denarja pri takih gospodih. Bili so pri delu prezirani. Ta pametna prepoved se je držala toliko časa, dokler smo mislili, da smo pred zakonom vsi enaki. Ali zadnje čase nismo več pred zakonom enaki. Če si demokrat ali orjunaš, se smeš pokaš-ljati na tako prepoved. Tako se godi tudi pri nas. Nadpaznik Zavrašek kot demokrat se ne zmeni za
MiinumiiiiiiiiiiiMiiimi
Delavci, pozor!
Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dokler traja zaloga —- po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju.
OstrošHi 1 HobeSča);, Zagreb,
Petrinjska ul. 55.
PČK0V5K3 ?0jYi0ČOT
ali
vajenec
se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista.
la. usnjene suknjiče
od Din 1.400 do 1800 v črni in rujavi barvi, nadalje
nepremočljive dežne plašče
od Din 350 do 800 Vam nudi v nssjvečji izbiri konfekcijska industrija
DRAGO SCHVVAB
Ljubljena.	Dvorni	trg	3.
Specialna delavnica za usnjene obleke. Pismena naročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar.
Primite
in izkoristite u-►godno priliko kadar greste v Celje in nakupite si v veletrgovini R. Sfer-mecki, Celje
SUKNA
in kamgarna za moške, volne za ženske, platna, ce-tira, hiačevine in druga manufaktur-ne robe. Zaloga velikanska.
Cene čudovito nizke, ter si radi tega ogromno denarja prihranite. — Trgovci engros cene.
Striženje samo 5 Din
v brivnici KOŠTOMAJ, CELJE, Prešernova 19. ELEKT. BRUSARNA istotam brusi britve, škarje,
gillette in nože.
Bolni živci
povzročajo vse mogoče bolezni, neznosne glavobole, želodčne muke, bolezni mišic, slabosti, razdražljivosti, nerazpoloženje zo delo, slab spomin, besanicu. nemir, sitost življenja.
Zdravi živci
so izvor zdravega čutenja in čustva čistote, veselja za življenje, dobrega spanja, volje za delo, vztrajnosti in snage. Izčrpani živci postajajo spet sposobni za delo z uporabo one stvari, ki je neobhod-no potrebna sestavina možganov, mozga v hrbtenici in živcev Moje sredstvo ni nobena tajnost medicine in od 100° in 1000 zdravnikov je priporočena, ker otvarja novo življeuje živcev. Ono temelji na strogo zuanstveBem postopku, a deluje brzo in sigurno. Čez moje podružnice, ustanovljene v vseh evropskih državeh, pošiljam na hitro roko ta mesec 20.000 brezplačnih zavojčkov skupnj z dr, Lichtsom, izvrstno razpravo o pravil-n m negovanju živcev. Pišite torej še danes na:
Ernst Pasternaok BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13. Odd. 524.
prepoved in izvršuje gostiilniško obrt kakor vsak navaden krčmar. V tej gostilni pri vincu prav pridno agitirajo za demokratsko stranko in ni čuda,
da jih je neka
To je korupci
tudi podleglo in so pristopili k de-
mokratom z izgovorom, češ, bomo bolje zaslužili.
a. Zahtevamo od rudarskega glavar-
stva in od Trboveljske družbe, da napravi red.
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
12.	VII. Tiskarja bratov Rumprat v Ki-Skem l2, o
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV == v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—:
Josip Vranjek,
dežnikarna v Celju, Kralja Petra cesta.
Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din.
domače delo.
Franc Szantner, Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala.
KLOBUKE
za dečke od 50 Din dalje, perilo, čev~ lje, dežnike, plašče itd. kupite najceneje
pri
Jakobu Lahu
V	MARIBORU, GLAVNI TRG 2.
Gaspari & paninger, Maribor
— Pletenine, drobnine, galanterija. *— NA DEBELO
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
Perilo za delavce, srajce od 52-80 Din.
Starejši
kleparski pomočnik,
ki dela popolnoma samostojno, se sprejme v trajno zasigurano delo.
Franc Tašker, kleparstvo, Celje.
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles nTRIBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolno popravo za emajfiranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji in razni drugi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko.
Najceneje kupite
blago za obleke, perilo in čevlje ter najreznovrst-nejše drugo blago pri tvrdki
„DANICA“
MAJZELJ & RAJŠELJ, LJUBLJANA, Turjaški trg. št 1 [bivša Preskrb o valnica)
Sukno od Din 55'— naprej kotenina „	„	14'—
Člaai strokovnih organizacij dobijo 5°/0 popusta.
Konec krize
bo takoj,
ko bodo vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, sobo-slikarji in pleskarji pristopili kot člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju,« katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa Unije stavb, delavcev 24. februarja 1924, in je te dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanjem in beljenjem, pleskanjem hiš itd. Pri zadrugi sodeluje centrala »Unije“ z vsemi svojimi podružnicami, podružnica Saveza metaiskih radnika Jugoslavije, Celje in podružnica lesnih delavcev v Celju. Sprejme kot člana vsakega posameznega člana gori navedenih strok. Vpisnina 50 Din, delež 250 Din. ki se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708.
Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ — Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrestni meri.
Naročila za oddajo dela kakor prlglase za pristop je nasloviti na naslov:
Splošna gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. v Celju,
v hotelu pri „Kroni“, Ljubljanska cesta 10/a.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
<\&vcOV'%.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD
Stereotipija	Litografija
V lastnem
interesu
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih in n« kako ponaredbo, —
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi se posebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: hne »Franck* in »kavni mlinček«, —
»Pravi :FRANCKi s mlinčkom« zboljiuie in pooanjuj« vsako kavo!